Kaf vse pišefo o učlielfmtvu, lolf, promveti in JW —1 Leta 1935. so gospodje dobro vidcli, da so šle cene življenjskih potrebščin nekoliko navzdol, pa so segli po naših dokladah. Zato naj se tudi sedaj malo ozrejo po trgu, pa bodo videli, da so cene življenjskih potrebščin že davno prekoračile višino onih, v letu 1930. Tudi bo treba malo pogledati, kako narod živi v posameznih pokrajinah, odnosno banovinah. Ni nobena tajnost več, da se živi v dunavski banovini za 100 % ceneje kakor v zetski ali primorski banovini, ter v savski za 100 % ceneje kakor v dravski banovini. Kdo ne zna ločiti industrijski »graben« Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje od okolice Subotice, Novega Sada, Sombora itd. ter Liko od Srema. Pa vendar so tudi v teh pasivnih in revnih pokrajinah dobri in hrabri sinovi Jugoslavije. (»Glasnik železničara i brodara« št. 18.) —1 Številke govore drugače. Problem sudetskih Nemcev, ki je s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, stopil v vsej svoji ostrini pred evropsko politično javnost, je tudi osvetlil za pojme civiliziranega in kulturnega človeka kaj čuden način propagande. Vsi nemški in njim prijazni listi so v zadnjem mesecu objavljali o zatiranju svojih bratov toliko nepravičnih pritožb, da je na te metode postal pozoren že ves kulturni svet, ki ve, da imajo vse narodne manjšine v ČSR največ svobode in pravic. Naj govore številke! — V Češkoslovaškem parlamentu imajo Nemci 70 poslancev, v senatu pa 36 senatorjev. — Ljudskih in srednjih šol imajo Nemci v ČSR 5293, in odpade na eno nemško šolo 106 učencev, medtem ko odpade na eno češko šolo 120 učencev. Nadalje ima.jo Nemci 1 univerzo, 2 tehnični visoki šoli, 1 konservatorij in 1 pedagoško visoko šolo. — Kulturnih organizacij ima nemška manjšina 2240, in to državnih. Privatnih (športnih, izletniških itd.) organizacij pa je še enkrat toliko. — Nemških dnevnikov izhaja v ČSR 250. Torej dvakrat toliko kakor v vseh ostalih državah, kjer živi nemška manjšina. — Tovarn, kjer so zaposleni samo Nemci, je 102 z 390.000 uslužbenci. Podjetja z mešanimi^narodnostmi niso všteta. — Radio-oddajnih postaj ima nemška manjšina — eno popolnoma v nemškem jeziku, vse ostale pa oddajajo 12 % svojega programa (brez glasbe) v nemščini. — Stalnih nemških gledališč v ČSR je 17. Knjižna produkcija pa postavi na trg letno povprečno 200 avtorjev. — Te statistike kažejo samo število glavnih in najvažnejših kulturnih dobrin, ki jih ima nemška manjšina v demokratični ČSR. . ¦'V. •'Ł¦¦" r. -~ '-'. — (Po »StatistiBerlin 1937.«.) »Edinost« sches Jahrbuch 17. septembra. —1 Šolstvo in volonterstvo je naslov članka v »Slovencu« od 16. sept., v katerem govori dr. Gogala Stanko o dobrih in slabih straneh volonterstva. —1 O premestitvi tov. Alojzija Lušina iz Braslovč v Dolnjo Toplo reber priobčujeta daljši notici »Nova doba« od 16. IX. in »Jutro« od 18. IX. —1 Številke z ljubljanskih ljudskih šol je naslov članku v »Slovencu« dne 20. septembra. Iz tega članka se razvidi, da obiskuje letos ljudske šole v Ljubljani 5640 dečkov in deklic, kar je za 15 manj nego lani. Oddelkov je bilo lani 177, letos 170. —1 Če že ni mogoče povišati prejemkov delavcem in državnim nameščencem, naj se določi višina cen vseh življenjskih potrebščin tako, da ne bodo trpeli pomanjkanja zaradi draginje, katera se giblje po volji veletrgovcev, sicer morajo propadati ter trpeti po manjkanje samo oni, ki so finančno šibkejši. (»Glasnik železničara i brodara« št. 18.) —1 Šestdeset otroških vrtcev za čas letine je v kratki dobi ustvarila na Koroškem NSV. Večinoma se nahajajo v jezikovno mešanem ozemlju južne Koroške, kjer poleg praktičnega namena razbremenitve kmečkih gospodinj v času najtežjega dela vršijo še drugo, enako važno službo: Otroke obmejnega ozemlja privajajo prej in izdatneje ko šole nemški govorici in nemški svojstvenosti. — In končno »Koroški Slovenec« takole zaključuje: »Katoliški Slovenci v Veliki Nemčiji smo prisiljeni, da ugotovimo: Na Koroškem dejstva ne ustrezajo narodnosocialističnim načelom! To dokazujejo naše šole in dokazujejo otroški vrtci, katerih ponemčevalni namen oficielno potrjuje urad narodnosocialističnega odseka za Ijudsko blaginjo. Na te nedoslednosti opozarjamo čuvarje narodnosocialistične ideologije! Neiskreni državljani bi bili, če bi molče dovoljevali, da se v našem delu dežele krši narodnostno načelo narodnega socializma in javno krši precizna narodno-politična smernica Fiihrerja in kanclerja. Ni naš interes, da bi iz nevšečnosti našega položaja kovali kapital drugi, morda izvendržavni krogi. Naša lojalnost Fiihrerju, državi in narodnosocialistični stranki nam ukazuje, da tudi tem potom nujno terjamo odpomoč.« (»Slovenec« 16. IX.) —1 Citate iz govora predsednika Dimnika na skupščini v Zagrebu prinaša »Nova Pravda« od 15. IX. pod naslovom: »Naši narodni vzgojitelji.« —1 Šolska izobrazba na piodeželju je naslov članka v »Kmetskem listu« od 14. IX., iz katerega posnemamo: Da nudi osnovna šola premalo kmetskemu in sploh vaškemu človeku, je pač vsakomur jasno. — Na vasi prevladuje mnenje: Če bo študiran, bo — gospod ali — gospodična, in ne bo treba telesno delati. In tudi starši z velikim veseljem gledajo na tako mnenje kot nekaj odrešilnega. Vendar je taka stvar včasih zmota in prevara, kajti kaj kmalu se zgodi, da tak šolan človek pozneje pozabi, da ga je rodila mati na vasi, in večina takih ljudi zataji in pretrga vse vezi, ki bi ga še spominjale na to, kje se je rodil in od kod je izšel. — Hočemo sodelovanja s takimi šolanimi ljudmi, s takimi, ki bodo z delom pokazali tudi na podeželju plodove. Zavedati se pač moramo, da kolikor več bo šolanih in izobraženih na vasi, tem prej bo naša vas laže zadihala, ko bo poslednji človek na vasi odločal v svojih stvareh sam. Šele tedaj bo slovenski narod res nekaj dosegel.