Krepko po poti socialističnega kmetijstva V našem okraju imamo 7 kmečko obdelovalnih zadrug, 9 zadružnih ekonomij in 2 pripravljalna odbora. Prva kmečko obdelovalna zadruga se je ustanovila v letu 1948 v Orehovici, ostalih 6 pa lansko leto. Združena ekonomija se je preosnovala 1948. leta iz plemenilne postaje. Sedem zadružnih ekonomij se je ustanovilo v letu 1949, deveta pa se je osnovala 1950. Ker so se naše zadruge lansko leto razmeroma pozno spomladi osnovale, so vsi gledali na nje z nezaupanjem, češ kaj neki bodo naredili ti zadružniki, ko pa so sami lenuhi. Toda naše zadruge so dobro prestale začetno krizo, led je prebit' in pokazali so se prvi uspehi. ZADRUGA GORPAVICA Prva je v našem okraju, ima 139 ha zemlje, od tega 38 ha gozdov in 101 ha obdelovalne zemlje. Delovni dan v letu 1940. je znašal 54 din. Največ delovnih dni ima zadružnik Maznik Janez, ker jih ima 590. Oskrbuje živino, poleg tega pa Še pomaga pri ostalih delih. Franko Francka, ki oskrbuje svinje in je presegla normo v vzreji malih pujskov je dosegla 570 storilnih dni. Jakše Franc opravlja delo s konji in je dosegel 554 storilnih dni. V lanskem letu so adaptirali hlev za govejo živino, grad Vrhovo, kjer bodo imeli pisarno in stanovanja za zadružnike, in postavili nov svinjak. Zadruga ima 36 glav govedi, 5 konj, 52 svinj in 24 ovac, 14 velikih in 11 malih strojev. Edino ta zadruga ima v našem okraju že izdelan pravilnik, ki se iz leta v leto dopolnjuje. RDEČA ZVEZDA Kmečko obdelovalna zadruga »Rdeča zvezda« v Beli cerkvi se je ustanovila v marcu 1949 z 12 družinami in 11 posameznimi člani — skupno 58 članov. Na novo so sprejeli 4 člane. Delovni dan ie znašal 67 din. V socialni sklad so dali 5%. čistih dohodkov. Zemlje imajo 61 ha, od tega je 17 ha orne, 3.72 ha vinogradov. Imajo 22 glav govedi in 7 konj, 14 Svinj in 65 kokoši. V letu 1949. so imeli težave pri delu. Fronta je v Krajevnem 'judskem odboru Bela cerkev razumela te težkoče in priskočila na pomoč pri Sezonskih delih. Od vsega začetka je ta zadruga kazala prav lep uspeh, dočim se Je v letošnjem letu, po rednem letnem Poru malo poslabšala, ker so se nekateri vodilui zadružniki nekoliko polenih, toda ^di to napako bodo morali v najkrajšem ^su popraviti. V lanskem letu so popra- j'i svinjski in goveji hlev, shrambo za v'rU) in postavili novo lopo za seno. DAN ZMAGF Kmečko obdelovalna zadruga »Dan A^ge« se je ustanovila 8. maja 1949. 2 ustanovitvi je imela ta zadruga 95 ha Jet*ilje od tega 31 ha njiv, preko 4 ha "^gradov, ostalo pa so travniki in paš- niki. Delavnih ljudi je bilo 9. To število nam kaže, da ne more biti obdelana tolikšna površina, posebno pa še vinograd, ki zahteva veliko več dela. Zadrugi nasprotni ljudje, so kazali na zadružnike kot na lenuhe. Bolje bi bilo, da bi jim priskočili na pomoč, ,da bi čimveč pridelali, kar bi razbremenilo tudi oddajo kmetov. Jasno je, da so take govorice spravljale zadružnike včasih iz ravnotežja. Nekaj kmetov je pristopilo zadrugi na pomoč, da je bilo delo opravljeno. V letošnjem letu delo v zadrugi napreduje, ker je zadruga dobila nekaj novih članov. Seveda so še težkoče v pogledu vprežne živine in raztresenosti članov. Vkljub vsem težkočam, ki jih še imajo, pa so se že pokazali prvi uspeh; boljšega gospodarstva. TRŠKA GORA Zadruga Trška gora, kot edina vinogradniška zadruga v našem okraju, se je ustanovila tudi lansko leto. Na bivšem graščinskem posestvu Bajnovškega gradu, so danes lastniki zadružniki, nekdanji viničarji in dninarji, ki so v stari Jugoslaviji delali za korist »Bajnovškega gospoda«, danes pa delajo kot samostojni gospodarji v prid skupnosti. Lansko leto je zadruga popravila svinjski hlev, shrambo za orodje, lahko bi pa še goveji hlev, ako ne bi imeli zaprek s strani referenta za kapitalne gradnje pri poverjeništvu za kmetijstvo. Zadružniki so v lanskem letu dosegli delovni dan 73 din in 25 bonov, poleg tega so od celotnega čistega dohodka dali 15 °/» za sklade. Letošnje leto jim gre sicer delo o\l rok, vendar bi pa lahko šlo bolje, ako bi se uresničile zahteve zadružnikov, da bi se delo normiralo. BAZA 20 Zadruga »Baza 20« ima zemljo, ki so jo imeli pred vojno Kočevarji. Ta je sedaj v rokah naših zavednih zadružnikov, ki gradijo to, za kar so se borili skupno s partizani za časa narodnoosvobodilne borbe. Zadruga se je ustanovila lansko spomlad. Pričeli so skoraj z golimi rokami, kakor partizani v letu 1941, brez orodja in brez živine. Imeli so samo železno voljo. Sedaj pa imajo že 25 glav goveje živine, 6 konj, 50 ovac in 17 prašičev. V nabavi strojev in orodja so zadrugi veliko pomagali miličniki iz Ljubljane, ki so prevzeli patronat nad to zadrugo. Podarili so jim poljske stroje, elektromotor, slamoreznico, okopalnik, mlin za žito, radio aparat, knjižnico in več drugih stvari v vrednosti preko 200 tisoč din, poleg tega so jim nudili pomoč pri opravljanju poljskih del in obiranju sadja. Na rednem letnem zboru, so sprejeli nove člane, ki so pristopili v zadrugo z vero v boljše življenje. V lanskem letu so oddali 1,50 vagona sadja za široko potrošnjo, žita niso oddali, ker ga niso sejali, sicer pa v teh krajih tudi dobro ne uspeva. Pridelali so pa veliko krompirja in ga tudi precej oddali. Sedaj imajo posejanega 2 ha ovsa. Plan setve krompirja pa so presegli. Pri sajenju krompirja jim pomaga šolska mladina. Sadno drevje, ki je bilo zanemarjeno in neočiščeno odkar so šli Kočevarji, so letos zadružniki lepo očistili. Vinograde imajo že obrezane in nakoljene. Napake v delu, ki so jih izučile že lansko leto, letos ne opažamo, delo izvršujejo z veseljem. Lansko leto je znesel delovni dan 71 din in 53 bonov. ROG Zadruga »Rog« kot najmanjša po številu družin in delovnih članov je pokazala lani najboljši uspeh. Imeli so vse pravočasno in dobro obdelano. Delovni dan so imeli plačan 73 din in 41 bonov. Kljub vsem oviram in težkočam so zadružniki vztrajali. Lani niso dobili dovoljenja za registracijo zadruge in zato niso dobili pri Narodni banki ne kredita, niti bonov, čeprav so oddajali že zgodnji krompir, živino in drugo zelenjavo državi. Šele na podlagi vsega tega, se jim je izdalo dovoljenje, da so lahko izvršili registracijo in odprli pri banki tekoči račun. Ko so zadružniki to dosegli, so se vrgli še z večjim veseljem na delo, kar se posebno odraža letos pri vseh spomladanskih delih. Pri vsem tem pa jih letos najbolj skrbi nabava poljedelskih, strojev. Kmečka obdelovalna zadruga »Krka« v Straži je dosedaj najmlajša v okraju, ustanovila se je lani jeseni. Lani ta zadruga ni mogla pokazati kakih uspehov, zato pa kaže letos prve večje uspehe pri spomladanski setvi in obdelavi vinogradov. Zadružniki se borijo za to, da bodo pokazali vsem, kaj se da narediti v skupnosti. Zadružniki se ne zmenijo za vsa prerokovanja nasprotnikov, kii jim prerokujejo neuspeh in se jim posmehujejo, temveč še ponosneje dvigujejo glave in stopajo trdno po poti v socializem. TITO JE BIL NAŠ TITO JE NAŠ TITO BO NAŠ Stran 2 »DOLENJSKI L T S T « Stev. 14 i^S&£hnjžW$& $Uš£& morajo poiskati po vaseh in naseljih vaške vodje in skupino-vodje, ki jim bodo pri pregledih v pomoč. V preteklem letu v OLO Novo mesto ni bilo večjega števila novih ali ponovljenih okužb. Ponovljena je bila 1 okužba iz leta 1948 in 6 novih okužb v KLO Zbure, Škocjan in Kamence. Za letošnje leto je bilo proglašenih kot neokužene samo nekoliko parcel, vse ostale parcele iz leta 1947 in 1948 veljajo še vedno kot okužene. Vsi lastniki parcel, katerih parcele so proglašene kot okužene, so bili že jeseni obveščeni o obvezni saditvi krompirja na okuženih parcelah v letu 1950. Lastniki okuženih parcel so se v glavnem držali obvez, dočim so 3 lastniki v KLO Šmarje in 1 lastnik v KLO Škocjan sejali na te parcele žito odnosno so posadili krompir samo na tistem mestu, kjer je bila ugotovljena okužba. Kazni proti kršilcem uredbe o zatiranju koloradskega hrošča so razvidne iz letakov »Plan zatiranja koloradskega hrošča'':, ki so bili v zadnjih dneh dostavljeni vsem krajevnim ljudskim odborom. Kaznovani bodo vsi, ki so sejali žito namesto krompirja na okužene njive, kakor tudi vsi, ki se ne bodo udeleževali množičnih pregledov krompirišč na poziv vaških ali skupinskih vodij. Vse okužene njive bi morale biti že takoj ob saditvi krompirja označene s tablicami, da je njiva okužena in od kdaj. Večina lastnikov je namestila tablice šele na poziv sektorskih vodij ali pa na poziv uslužbencev okrajnega ljudskega odbora. Za razliko od lani bo letos pregled okuženih in ogroženih parcel samo dvakrat na teden, dočim je dolžnost lastnika okužene njive, daj pregleduje krompirišče večkrat na teden. Ker so dnevni pregledi po skupinah letos skrčeni na tridnevne preglede, je dolžnost krajevnih vodij, da so tridnevni pregledi temeljiti in opravljeni z zadostnim številom pregledoval-cev, ki bodo mogli pregledati krompir kakor tudi zemljo. Hrošči, ki pridejo iz zemlje, lezejo nekaj časa še po zemlji. Dostava poročil o izvršenih pregledih ni najboljša in morajo krajevna vodstva poskrbeli, da bodo pošiljali redna poročila. Po dosedanjih podatkih s stanjem 16. maja, koloradski hrošč še ni odkrit na področju OLO Novo mesto. Nedeljski množični pregled krompirišč dne 14. maja je dokazal, da v večini krajevnih ljudskih odborov niso posvetili temu pregledu dovolj pažnje, čeprav so bili pravočasno obveščeni in v večini primerov tudi osebno obveščeni po uslužbencih kmetijskega poverjeništva. Najslabše so se izkazali tisti krajevni ljudski odbori, ki še niso imeli postavljenega dobrega vodstva. Pregled je bil v 32 KLO. Vsi KLO, ki v nedeljo, 14. maja, niso opravili pregleda ali je bil pregled slabo izvršen — kot n. pr. v KLO Šmihel pri Novem mestu, Gradišče, Kameno, Mirna peč in Prečna — bodo ponovili pregled dne 18. maja. V vseh krajevnih ljudskih odborih brez izjeme je bila prenizka udeležba. V posameznih KLO niso sodelovali pri pregledu niti posamezni člani vseh družin. Naloga krajevnih vodstev je za bodoče preglede; udeležili se morajo množičnega pregleda vsi za to delo sposobni prebivalci ne glede, ali imajo posajen krompir ali ne. Ni samo dolžnost pridelovalcev krompirja, da se pregleda udeleže, enako dolžnost ima tudi tisti, ki mogoče ne prideluje krompirja. Pri dosedanjih pregledih se tudi mladina ni udeleževala polnoštevilno' pregleda, čeprav je ravno mladina najbolj poklicana za to delo. Za šolsko mladino slišimo večkrat razne očitke, da poškoduje krompirišča. Če bo šolska mladina poučena in bo pregledovala pod vodstvom starejše osebe, bo nedvomno lahko mnogo prispevala k dobri izvedbi množičnih pregledov. Pri zadnjem pregledu v nedeljo, M. maja, smo že imeli primere, da se posamezniki niso hoteli udeležiti pregleda. Kot primer navajamo dogodek iz KLO Smolenja vas. Družina Strune Antona iz Potovvrha št. 22 se na poziv skupino-vodje ni hotela udeležiti pregledu, čeprav so bili zai pregled poklicani ? člani družine. Skupinovodji so se celo posmeho-vali in še druge nagovarjali, naj se pregleda ne udeleže. Uredba o zatiranju koloradskega hrošča določa za vse kršilce predpisov uredbe o zatiranju koloradskega hrošča kazen do 5.000 din, po kateri bo tudi Struna prejel zasluženo kazen. Z denarno kaznijo bodo kaznovani Tudi v novomeškem okraju imamo mnogo poštenih in delovnih kmetov, kateri se zavedajo, da bo tudi njihovo delo veliko' doprineslo k čimprejšnji izgradnji socializma. Veliko je kmetovalcev, ki vlagajo vse svoje sile, da bo njihova zemlja čimbolj obdela-nai, da bo čimvečji ha donos, da bodo redili čimveč živine in tudi prašičev ter da bodo prodali čimveč pridelkov državi, ker se zavedajo, da s tem, nudijo našemu delavcu v tovarni in rudarju v rudniku poirebno hrano. Lahko bi navedel nekaj primerov zavednega in požrtvovalnega kmetovalca: Ivan Smrekar, Savinek KLO Skocjan; kmetovalec IV. skupine, katerega okolica ni najboljša, je lep primer ostalimi, ker svoje obveze vedno in pravočasno 100°/o izpolnjuje že vsa leta po osvoboditvi. Kakor vsako leto tako je tudi leta 1949. imel največji predpis obvezne oddaje krompirja v okraju, katerega je lOOVo izpolnil. Redno oddaja predpisane mu količine goveje živine in prašičev. Letos v mesecu aprilu pa je moral oddati pitanega prašiča, a ker je imel pri hiši nesrečo, da so mu prašiči poginili, lega ni mogel. storiti. Ni pa jadikoval in veliko pomišljal. Prvi j« v škocjanski dolini oddal predpisano količino mesti namesto prašiča. Prav tak je Franc Kuhar iz Dol. Prekope, kateri nima delovne sile, sami pa je star preko 70 let. Nadalje Turk Franc, Vrh 16, krajevni ljudski odbor St. Jernej, kmet I. skupine, kateri je letos oddal preko 1000 litrov mleka, čez 400 kg klavne živine, nad 800 kg krompirja itd. Izpolnjuje vse svoje obveznosti in jih visoko presegai, kar pomeni, da vlaga vse sile za izvedbo petletnega plana. Takih primerov bi lahko naštel še veliko, vendar pa bi pozval vse tiste, ki svojih obveznosti še niso izpolnili, da posnemajo navedene tovariše. F. P. Kaj mislijo nekateri šefi in upravitelji gozdnih uprav in manipulacij Pri gozdni manipulaciji Poljane dela med ostalimi brigadauiii tudi mladinska brigada, katere komandant je tovariš Anton Anzelc. Ta brigada Se zaveda važnosti planskih nalog, kar je dokaz dnevna dosega plana ter sprejemanje kontra plana. Ti mladinci se zavedajo tudi kakšno važnost posveča naša ljudska oblast pri prevzgoji našega delavca strokovno političnemu polju, zato je brigada Rudolfa Zadima postavila svoji mladinski aktiv v revirju Jelenici. Na mladinskih sestankih čita jo dnevno časopisje ter rešujejo vsa vprašanja o izvršitvi planskih nalog. Tovariš Anzelc kot brigadir in sekretar mladinskega aktiva stremi za lem. da je njegova brigada med prvimi v dosegi plana in da se mladinski aktiv čim bolj seznani z novo družbeno ureditvijo in potjo po kateri nas vodi naš CK in tovariš Tito. Ko je Anzelcova brigada zvedela, da pride na delovišče Jelovica frontna brigada je poskrbela vse potrebno, da se očistijo barake in pripravi sveža slama. Postavila je kuhinjo in očistila vodnjak. Ko pride brigada na mesto, naj se ugodno počutil in bo lahko prijela takoj, za delo, da bo izvršila čimprej plan, ker Anzelc ve, da so to ljudje, na katere čaka doma kmečko gospodarstvo in bližajoča se košnja. Ko je prišla frontna brigada, je bil tovariš Anzelc postavljen za preddelavca in brusača ža>g. 10. maja pa se je tovariš upravitelj Puhan po svoje umislil, da premesti Anzelca s tega delovišča na drugo z namenom, da razbije mladinski aktiv. To bi se tudi zgodilo, da ni preprečil org. sekretar komiteja tov. Muren. Isti odnos do mladine ima upravitelj gozdne uprave Poljane tov. Kopinič, kateri je ostro postavil praktikantu Lahu Jerneju, sekretarju mladinskega aktiva pri manipulaciji Poljane, da ga bo denarno kaznoval s 400 din, ker je preskrbel, da dobi mladinski aktiv čimprej rekvizite za telovadbo in odbojko. Taki upravitelji se naj zavedajo, dia ljudska oblast, katera y>olaga toliko pažnje za vzgojo naše mladine ne bo pustila, da bo našo mladino kdo zaviral pri njenem delu. Plaveč Jože. Vstopajte v vrste gasilcev Da je gasilstvo nujno potrebno, o temi ni danes več vredno razpravljati. Ce bi zanj ne bilo potrebe, bi naša ljudska oblast ne bila izdala zakona o gasilstvu. Koliko je gasilstvo v vsem času ljudstvu že koristilo, o tem bi se dalo govoriti in pisati na dolgo in široko. Vendar to ni namen tega članka. Dejstvo je le, da je prav tako kot v tovarnah, trgovstvu ali obrtništvu, tudi v gasilstvu nujno potreben kader mladih ljudi in da je kader treba izvežbati v vseh potrebnih spretnostih, ki jih gasilec pri svojem delu potrebuje, kakor tudi izvežbati ga v vsem gasilskem delu in naporih, ki jih morajo res dobri gasilci prevzeti nase, če hočejo resnično pošteno in z ljubeznijo do gasilskega dela in svojega naroda, kateremu čuvajo imetje, to delo izvrševati. Zato pa mora gasilec stremeti tudi za tem, da si prevzgoji svojo notranjost, da si prevzgoji svoj lastni jaz, da si pridobi ne samo telesne sposobnosti, nego da si pridobi tudi tiste vrline, ki jih mora vsak resnični gasilec imeti glede na svojo duševno plat izživljanja. Vsaka gasilska četa ima že- po zakonu določen svoj kulturno prosvetni odsek, kjer si morejo mladi pa tudi starejši gasilci, če ima ta odsek seveda dobro vodstvo, iki naloge pravilno pojmuje in jih izvršuje, bistriti duha, si pridobiti poleg strokovnega znanja, ki jim ga daje poveljstvo, plemenitost, ki mlora biti gasilcu prva odlika, ljubezen do svojega naroda in s tem do ljudske imovine, dobi torej pravilen odnos do stvari same in šele poteim more delati v gasilskih vrstah res pravilno. Plemenit, pošten, zna- čaje«, ljubezniv, v gotovih primerih strog, načelen, dosleden in v ljubezni do ljudstva absolutno prekaljen, mora biti vsak gasilec, poleg svoje telesne konstrukcije in izvežba-nosti v strokovnih rečeh, da more res pravilno in stoodstotno izvrševati težko In naporno, ter plemenito gasilsko delo. V vsem tem se gasilci vzgajajo v svojih društvih, pri svojem) orodju, na sestankih in podobno, kjer se seveda izgrajujejo tudi politično, kajti politika naše socialistične države gasilcu ne sme biti deveta briga. Gasilna društva skrbe za pravilno vzgojo svojih kadrov in so tudi odigovorna zanje. Težava je le ena. Vse premalo ljudi, zlasti mladine vidimo danes v gasilnih društvih. Starejši gasilci, ki so člani društva morda še daleč izpred vojne, ki imajo za seboj; že lepo gasilsko delo, bodo prej ali slej ostareli, ormar gali, kajti oni so svoje delo tako rekoč dovršili. Treba pa je nadomestila zanje. Gasilstvo ne sme s tem propasti. Zato je nujno potrebno, da dobimo čim več mladih ljudi v naše vrste. Zato vabimo in v interesu domovine in oibčeljudiske koristi pozivamo vse mlade ljudi obojega spola, da se vpišejo takoj v gasilna društva. Mladino Novega mesta vabimo, da takoj pristopi k novomeškemu gasilnemu društvu, da se tam izvežba za prave in požrtvovalnne gasilce, ki bodo nekoč sposobni reševati tudi najtežje naloge. Vsak, ki ima veselje do gasilstva se more prijaviti pri tov. sekretarju Bardorferju Jožetu ali pri tov. poveljniku Bernardu Bruno-tu. Mladinci in mladinke Novega mesta vabimo, da se čimprej prijavijo v društvo. Od 1. do 10. julija 1950 razstava lokalnega gospodarstva in komunalno dejavnosti v Novom mostu v bodoče vsi, ki namenoma sabotirajo izvrševanje zakonitih predpisov. Množični pregledi bodo v bodoče po planu, ki ga določa glede na kvaliteto izvršenih pregledov ministrstvo za kmetijstvo. Število množičnih pregledov bo odvisno od kakovosti poprej izvršenih pregledov. Kolikor v posameznih KLO pregledi ne bodo dobro opravljeni, se bodo zaradi tega večkrat ponavljali. Od udeležbe posameznika zavisi kakovost pregleda in je zato dolžnost vsakega poedin- ea, da se pregleda udeleži. Množitve organizacije naj pritegnejo vse ljudstvo v borbo proti koloradskemu hrošču. Vsi smo poklieani, da sodelujemo pri zatiranju koloradskega huošča. S skupinskimi pregledi ga zanesljivo odkrijemo in pokončamo. Zato sodelujmo v skupinah, ki jih za preglede organizira krajevni ljudski odbor z zavestjo, da s tem izpolnjujemo državljansko dolžnost in da rešujemo naše kmetijstvo pred veliko nevarnostjo in škodo, ki bi jo povzročil koloradski hrošč, če bi se razširil. Stev. 14 »DOLENJSKI LIST« Stran 3 Skrb za mater in otroka je stvar slehernega državljana Skrb za mater in otroka mora biti najvažnejša naloga vsakega državljana socialistične države. To načelo nam mora biti vsem stalno v mislih in motor našega celotnega dela. Da se to delo še bolj poživi je ljudska oblast organizirala Teden matere in otroka. Ta teden pa ni $amo zato, da prav v tem tednu vložimo vse delo v izboljšanje življenjskih prilik našim materam in otrokom, ampak posebno še zato, da v tem tednu temeljito Pregledamo vse pomanjkljivosti in nepravilnosti in jih potem preko celega leta Popravljamo in izpopolnjujemo naše odnose in delo v prid materi in otroku. Sedaj, ko se pripravljamo na svečan zaključek našega dela in skrbi za mater in otroka in še svečanejši začetek novega izboljšanega dela za razvoj našega mladega rodu in zdrave matere, moramo pregledati, kaj smo opravili in kaj bomo naredili. Ali je res vse tako, kot v svoji vnemi govorimo? Ali je res vse tako lepo, kot pišemo in se hvalimo? V okraju imamo samo eden edini Dom hre in dela in to v Novem mestu. Ta hvui Dom je v Medicevi vili. Lepo je v njej, še lepše okrog nje. Toda poglejte na lire g, poglejte na delovnem prostoru Okrajnega gradbenega podjetja »Krka". Poglejmo po vaseh! Še vedno skrbe za ZA ANTIFASISTICNO FRONTO 2ENA 1. Da bo s pomenom Tedna matere in "°froka seznanjena, sleherna žena, bomo zakti-piraile vse žene v okraju, da bodo vršile Agitacijo za čimboljšo' udeležbo na roditeljskih sestankih1. 2. Imele bomo 40 predavanj o dobrih od-^sih med starši in otroki, v borbi proti Alkoholizmu — torej v borbi za dvig zavesti ^Vilmin socialističnih državljanov. 3. Poskrbele bomo, da bodo babice imele Nravstvena predavanja. Poskrbele bomo, da bo čimveč posveto-s sekcijami An odbori, istočasno pa jim T011^ prikazali nujnost postavitve patrona-T1^ Kmečkih obdelovalnih zadrug nad otro-^"ittii ustanovami. 5. AF2 organizacija bo nudila potom čla-^ Po 13 šolskih mlečnih kuhinjah pomoč samem poslovanju in istočasno vršila futrolo nad prejerriom in izdajo hrane, ^avno tako nad otroškimi restavracijami in ^.tcrinskimi restavracijami. 8. V mestu samemi bomo odprle krpalnico, možnosti pa tudi v Kmečko obdelovalni ^•ugi St. Peter. varstvo malih starejši bratci in sestrice, ki bi še sami morali biti pod skrbstvom. Poglejmo ali je res vsaka delovna mali brez skrbi ob svojem stroju, ob pisalni mizi, v svojem delovnem prostoru? Ne, ni! In, če bodo ljudski odbori še naprej delali tako in tako brezobzirno jemali skrb za mater jn otroka kot sedaj, potem bodo še dolgo otroci ostali prepuščeni sami sebi. In še nekaj! Mi moramo skrbeti, da se otrok tudi duševno razvija. Ali smo kic preskrbeli v našem okraju za Pionirsko knjižnico ali čitalnico? Ali smo našim malčkom preskrbeli primerne igrače? Ali dajemo našemu mlademu rodu lep in dober zgled v besedi in dejanju? Ali je mogoče, da mati, ki se prišteva k dobro izgrajenim, reče: »Pogine naj pankrt!«, ker je oče vsled zablode ali kakor že koli zabredel med nasprotnike delovnega ljudstva. Ne, prav gotovo, to ni prav. Mladina je naša in njo moramo vzgojiti in privesti v krog delovnih ljudi in jo pripraviti, da bo postala močan člen v verigi socialističnih ljudi. Okrajni odbor za organizacijo Tedna matere in otroka je zato izdelal plan, ki bo, če ga bomo do pike izvedli, marsikaj izpremenil. 7. Obiskale bomo dijaški dom in ekonomski tehnikum, prav tako se' bomo zanimale v kakšnih razmerah živijo učenci v gospodarstvu in o tem pregledu poročale Ljudski inšpekciji. 8. Obnovile bomo vseh 7 igrišč na terenu, ter na novo osnovale skupno z množičnimi organizacijlami 7 novih. V saimemi mestu pa bomo obnovile igrišče pri Domu igre in dela, na novo pa bomo odprle veliko igrišče na Maro'fu skupno z Mestnim ljudskim odborom in Mladino. 9. Zene mesta bodo pripravile za otroške sejme na terenu različne igračke, posebno za Kmečko obdelovalne zadruge. 10. Pomagale bomo. da se do Tedna rnlatere in otroka odpre čakalnica na postaji za matere v Novem mestu. 11. Ob zaključku šolskega leta bomo skrbele za pogostitev pionirjev. PRI PROSVETNEM DELU 1. Poživitev podmladka Rdečega križa. 2. Vaški roditejski sestanki naj postanejo posvetovalnica za matere in otroke. 3. Vzgojno zdravstvena predavanja na sektorjih: Novo mesto, Stopiče, Brusnice, St, Jer- nej, Skocjan, Smarjeta, St. Peter, Mirna peč, Dol. Toplice, Žužemberk in Ratje. Na ta vzgojno zdravstvena predavanja bodo vabljeni učitelji, otroške obiskovalke, zaščitne sestre, babice in masovne organizacije, tako da bodo lahko izvedli predavanje v vseh vaseh. 4. Nudila se bo vsa pomoč od strani vzgojiteljev pri izvedbah otroških igrišč in pionirskih sob. 5. Dokončana bo oprema za Dom igre in dela »Vide Tomšič« Novo mesto; v ta namen bomo prosili mizarska podjetja: Mirna peč, Žužemberk, Novo mesto, za. napravo inventarja, stroške za opremo bomo krili iz proračuna poverjeništva za prosveto OILO Novo mesto. Organizirali se bodo 4 sezonski DID in to v KDZ Trška gora, Bela cerkev, Orehovica in Poljane. 6. Izvršil se bo pregled vseh šolskih mlečnih kuhinj do konca miaja, vključili bomo nove otroke po možnosti tudi predšolske, da bodo prejemali mleko. Kuharicam v mlečnih kuhinjah bomo poskrbeli za potrebne plašče — predpasnike. 7. Počitniške kolonije; »Čimveč otrok v počitniške kolonije in taborenja«. V ta namen borrto pristopili k pravilnemu izboru res najpotrebnejših otrok in čimiboljši organizaciji. 8. Taborenje se bo vršilo v Žužemberku in Drči. Počitniške kolonije pa v Radečah in Loki pri Zidanem mostu! v dveh' izmenah. V zdrastvene kolonije bomb poslali 30 otrok. DELO SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. V našem okraju bomo izbrali najboljše skrbnike in obiskovalke, ter podatke najboljših otrok pod skrbništvom in pod nadzorstvom skrbniškega organa, ter skušali v primerni obliki daiti priznanje tem osebam. 2. Na prvi seji skrbniškega sveta bomo izročili vsem skrbniškim svetovalkam spisek obiskovalk njihovega področja, ter jih zadolžili, da pri vsem delu na polju soc. skrbstva, zlasti- pa skrbništva vzdržujejo stalne stike z obiskovalkami. Od skrbniških svetovalcev bomo zahtevali, da se redno> udeležujejo sej. Do sedaj nismo imeli potrebe zamenjati nobenega od skrbniških svetovalcev iz razloga, da bi ne vršil svoje dolžnosti, ki jih ima kot skrbniški svetovalec. 3. Sistematične zdravniške preglede varovancev in otrok pod nadzorstvom skrbniškega organa bomo dali zdravnikom pred odhodom kolonije. 4. Da bi bile priprave za vključevanje vseh potrebnih otrok pod nadzorstvom skrbniškega organa in varovancev v počitniške kolonije in letovanje, kar najuspešnejše, bomo imeli skupno s poverjeništvom za prosveto sestanek, na katerega so pozvani tudi zastopniki masovnih organizaciji, da pregledajo temeljito spiske za letovanja in kolonije pregledanih otrok, ter da skupno izdelamo končne sezname tistih otrok, ki jih bomo izbrali za posamezne kolonije. 5. Dasi smo se že v prvem tromjesečju na samih sektorskih konferencah, zlasti pa o priliki zdravniških pregledov otrok razgovarjali z večino varovancev in otrok pod skrbništvom, bomo to tudi nadaljevali tako, da bo tudi v tem pogledu obdelan ves teren našega okraja, bodisi po uslužbencih naše uprave, bodisi po obiskovalkah in skrbniških aktivistih odn. skrbniških aktivih po posameznih KLO. 6. Radi uspešnejšega vključevanja otrok v gospodarstvo in šole bomo v tem pogledu v stalni povezavi z organi poverjeništva za starih zmajev. Visoko mu je v zavetju obeh zmajev Vzrasel greben in tedaj je bilo gorje slovenskemu narodu ... Naše ljudstvo je bilo obupano, skrivalo se je in klicalo rešitelja, da bi ga rešil te krvave vlade, strašnega jarma treh zmajev... Toda dolgo, dolgo ni bilo rešitelja, ljudje so trpeli, zatekali se v gozdove, se tam skrivali in pričeli neenak boj z zmaji, boj brez orožja z golimi rokami... dolgo je trajala grozna borba ... Nekega dne pa, ko je bila sila že na vrhuncu, se je na hribu nad zmajevim domovanjem pojavil mlad, močan človek — partizan! Z nasmehom na ustih je stopil zmajem nasproti. Dvignil je puško bnziostrelko in pomeril. Zmaji so zagnali hrup, bliski so švigali, dim se je na debelo vil okoli gore, na kateri je stal partizan. Gora se je majala, črni ptiči so spet vzleteli, treskalo* je huje in huje, svinčena toča je padala na gosto. Naš junak, partizan pa je dvignil puško in sprožil: rafal za rafalom je sikal v odprta žrela treh zmajev. Prvi se je zvrnil rdeče-zeleno-ibeli zmaj, hrope se je vlekel z bojišča, pa ni prišel daleč. Kmalu je omagal in poginil. Partizan pa je streljal in streljal. prosveto in poverjeništvom: za delo, tako da bo detajlni plan izvršen do konca maja. 7. Poskrbeli bomo za defektno in slepo mladino s terena, da bo z novim šolskim letom oddana v zavode glede nadaljnje vzgoje in izobrazbe. 8. V drugem tromesečju bomo odprli 4 materinske posvetovalnice. V Novem mestu se bo osnovala še ena terenska mlečna kuhinja. DELO TRGOVINE 1. V sodelovanju z množičnimi organizacijami, predvsem AB^Z bomo preučili delovanje otroških restavracij, skrbeli za higiensko ureditev prostorov in nastavitve dobrega kadra. Izvedli bomo organizacijo patronatov nad otroškimi restavracijami. Otvoritev letne restavracije na igrišču. 2. Izvajati prvenstvo doječih mlater, nosečih in dojenčkov pri nabavi in razdelitvi blaga, 3. Počitniškim kolonijam! bomo pravočasno dostavljali hrano. V POGLEDU LJUDSKEGA ZDRAVJA 1. Izvedba šolskih higienskih aktivov po vseh šolah novomeškega okraja. Nad delom aktivov bo izvajala kontrolo sanitarna inšpekcija. 2. Naročili bomo zdravstveno prosvetno literaturo, ki bo služila kot gradivo za razna predavanja po terenu. 3. Izvedli bomo razgovore po KDZ zadrugah o dojenju, za zboljšanje nege otrok in borbo proti poletnim! driskam pri dojenčkih. 4. Izvedli bomo obisk mater in otrok po domovih potom obiskovalk in medicinskih sester, ki bodo kontrolirale higienske prilike po domovih. Babice pa bodo obiskale vse noseče žene in porodnice. O vseh potrebah bodo signalizirale bližnjo posvetovalnico za noseče oziroma posvetovalnico za mater in otroke. Obiskovalke se bodo posebno zavzele za vse partizanske otroke, predvsem za partizanske sirote. 5. Preko okrajnega sindikalnega sveta se bomo pozanimali za življenje nosečih žena po obratih in izvršili agitacijo za dečje jasli. Organizirali bomo v sklopu predavanj sanitetnega tečaja predavanje o negi in pravilni prehrani otrok. Seznanili bomo ljudi z uredbami o zaščiti matere in otroka. Poskrbeli bomo za realizacijo uredbe o dodatkih za noseče in doječe matere. Skrbeli bomo za izboljšanje razdeljevanja mleka po mlekarnah in higienskih prilik po mlekarnah. IN KAKO PIONIRSKE ORGANIZACIJE 1. Na terenu bomo organizirali 6 pionirskih sob, v Novem mestu pa bomo postavili leseno barako s pomočjo masovnih organizacij, katera bo služila za pionirsko vzgojo in zabavo. 2. Izvedenih bo 7 daljših in krajših izletov s piionirji iz okolice Novega mesta. 3. Na rojstni dan maršala Tita bomo organizirali štafeto, pri kateri bodo sodelovali vsi pionirji. 4. Organizirali bomo taborenje v Drči in Žužemberku, pri katerih bo sodelovalo 33 pionirjev. 5. Pionirji bodo obiskovali matere padlih borcev. 6. Pionirji bodo v času tekmovanja sodelovali pri nabiranju zdravilnih zelišč in pomagali pri popravilih cest. 7. Sodelovali bomo pri graditvi igrišča na Marofu. Povest o zmaju s sedmerimi glavami cvetno nedeljo leta 1941 je na .^<> zemljo udri hud zmaj. Po trebuhu >e bil rdeč, po hrbtu Črn, ves je bil trd *r sluizast, njegove luske so se motno slikale v črno-rdeči barvi. Zaznamo-j'1'1 je bil ta zmaj z velikim kljukastim Pem. Sedem glav je imel in iz sedme-" žrel se je valil čin smrdljiv dim, ^es pa so sikali plameni in pokonče-j^1. kar so dosegli. Zamolklo grmenje |i Prihajalo iz sedmerih goltancev . . . ^ihlad je bila tedaj, ko je ta zmaj .• ^&topiil meje naše lepe slovenske de- *ei e. prvo cvetje je brstelo iz zemlje, j? narava se je prebujala... Kraljič-lj* Vesna - Pomlad se je sprehajala po j^dah in sejala cvetje, ptičke so pre- $ \ C ''' ^oc*a na man J° vse utmn^° V Sna sc ^e s^r^a — °d daleč se je v^lo zamolklo grmenje, nobo se je Jurilo s črnimi oblaki, blisk za bli-l,^1*1 se je užigal, strupena sapa iz žrel fptečega zmaja je zavela čez; goro, cvetočih travnikov in rodovitnih Ko v^' ir"i na našo ljubo slovensko domo-hpv° se je vsula gosta toča... Vse je ež i ;i|<), vse se skrivalo P(^ni In tedaj je zmaj brezobzirno stopal preko naših cvetočih trat. Njegove težke šape so udarile. Z močnimi zamahi šap je rušil naše domove, naša mesta, naše vasi... in da je bilo gorje še hujše, je bruhnil iz sedmero žrel jate črnih ptičev, ki so z velikim hrumom leteli nad našo deželo in sejali strah in trepet. Ljudje so se skrivali pod zemljo, vendar je bilo mnogo ljudi pobitih do smrti od svinčenih izpljunkov teh tzjk> nosnih letečih pošasti. Zmaj je divjal in m svojih žrel bruhal ogenj in razdejanje po naši domovini, njegovi črni ptiči pa so spuščali svoje govno na naša mesta in vasi in jih rušili... Dolgo je divjal grozoviti črno-rdeči; zimaj sam, toda kmalu se mu je pridružil še drugi. Rdeče-zeleno-bele barve je bil in na grebenih se mu je svetilo znamenje: butara palic, povezanih s sekiro. Pri-hrumel z gorkega je juga, divjal je čeiz plodno ravan... Oba zmaja sta se združila in divjala vedno huje. Iz obeh pošasti se je skotila tretja, mladi zma-jič, čisto bele barve. Imenovali so ga »belega«. In bil je v bistvu hujši od starih dveh. Napadal je iz zasede in zadajal udarce iiz varnega zavetja obeh Njegovi rafali so pobijali glavo za glavo črno-rdečega [zmaja. Ko je bila le še ena po koncu, je zmaj sprevidel, da ne bo zmagal, pa je planil v divji beg, za njim pa mladi beli zmajič. Toda prepozno. Narod, ki je videl veliko in slavno borbo partizana, se je dvignil in prihitel pomagat. Zapele so strojnice, zmaja pa sta bežala, črni ptiči so se izgubili v neznane daljave. Stari zmaj pa se je sredi pota krvaveč zrušili in pokopal pod seboj mladega belega zmajiča, ter ga izadušil... Njegovo belo glavo pa je partizan odrezal in jo obesil na kol v svarilen znak... In zasijalo je sonce, zapeli so ptički, veselo pesem. Prihajali so ljudje, dekleta in žene so nosile cvetje in ga trosile junaku pred noge, in mu vzklikale. Prihajali so starci ob palicah iz podzemskih jam, kamor so se zatekali iskat zavetja in si brisali solze radosti,.. V zgodnji spomladi je bilo to, na dan 9. maja 1945. leta ... Naš narod se je dvignil, vstal je kakor poje Gregorčič: Da, vstal je resnično, mogočen, čestit uničil naklepe je črne, grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit, Slovan se mu v grob več ne vrne! Načrt dela za izboljšanje prilik materi in otroku Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Ste v. 14 P IS E 3 O NAM