CELJSKI TEDNIK GLASÌLO SOCIALÍSTICIÍE ZVEZE BELOYNEG LJUDSTVA CELJE, 15. APRILA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 15. CENA 50 DIN i PAR PO KONGRESI SZDl Končano je delo VI. kon- gresa SZDL Slovenije in če- tudi so v teh dneh republi- ški listi objavili celotno be- sedilo resolucije, povzema- mo nekaj bistvenih misli in zaključkov iz dela posamez- nih kongresnih komisij. Komisija za notranjepoli- tična in gospodarska vpra- šanja je poudarila, da je v zdajšnjem obdobju v ospre- dju gospodarska problema- tika kmetijstva, kjer je ve- liko neurejenih problemov in različnih stališč, a zaklju- ček razprave je predvsem v dejstvu, da bodo morale tu- di v kmetijstvu obveljati v večji meri ekonomske zako- nitosti. Komisija 'za vprašanja ko- mune se je v veliki meri ukvarjala predvsem s pro- blemi gradenj in komunal- ne ureditve. Teh problemov je v vseh slovenskih mestih vedno več, a če se jim ho- čemo izogniti, bo potrebno v prihodnosti bolj dosledno urbanistično načrtovanje. Šolstvo, ki se bo postopo- ma sproščalo iz proračunov, bo moralo postati skrb ce- lotne družbe, saj zvezni in republiški zakon o šolstvu ne bosta vsega rešila. Skra- tka ves denar, ki bo na- menjen za izobraževanje, bo potrebno uporabiti zares za celovitost izobrazbenega procesa. Podobno je zaklju- čila tudi komisija za kul- turna vprašanja, ki je na- čela mnoge probleme finan- ciranja kulturne dejavnosti, ki bi moralo biti takšno, da bi mogli posredovati kul- turne dobrine vsem držav- ljanom. Enako so delegati sprožili vprašanje virov in uporabe denarja v vseh drugih področjih in se za- vzeli za bolj dosledno in na- mensko uporabo denarja. Tako za znanstveno in raz- iskovalno delo, ki bo mora- lo v korak z znanostjo po svetu in v zdravstvu, kjer bo potrebno nemudoma iz- oblikovati strokovno uteme- ljen program in posvetiti več skrbi socialnemu var- stvu, ki srtio doslej o njem govorili vse preveč sramež- ljivo. Kongres je v delovni raz- pravi in v zaključkih, ki so povzročili okoli sto spre- memb v resoluciji, opravil veliko delo, poslej pa bo na- loga nas vseh, da bomo uresničevali zaključke in jih tudi upoštevali v vsakdanji praksi. H. S. Vojo Djinovski, direktor steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini: »Redno prebiram Politiko, Delo in če ne bi bilo Celjskega ted- nika bi nekaj pogrešal...« O USPEHIH IN PROBLE- MIH V STEKLARNI BE- RITE NA 3. STRANI! OBVESTILO! Na željo občanov in krajev- nih organizacij SZDL objav- ljamo imena kandidatov in izvoljenih predstavni'kov kme- tov v L skupščino komunalne s'kupnosti socialnega zavaro- vanja kmetov. Na 9 voliščih v celjski obči- ni je kandidiralo za tri pro- sta mesta v ikomunalno skup- nost socialnega zavarovanja kmetov 8 kandidatov in sicer: Kranjc Franc, Slokan Franc, Gerì Anton, Vendei Franc, Premrl Ivan, Prekoršek Ivan, Juteršek Ciril, Čretnik Kari. Izmed kandidatov pa so bi- li izvoljeni v prvo skupščino komunalne skupnosti social- nega zavarovanja: Franje Franc, rojen 13. 8. 1922, Rožni vrhi, Šmartno v R. d., Premrl Ivan, rojen 21. 12. 1909, Strmec 55, Pre- koršek Ivan, rojen 17. 3. 1944, Višnja vas 6, Vojnik. Ceìotna komunalna skup nost socialnega zavarovanja kmetov, ki pokriva občine Celje, Žalec, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Laško, Sevnica in Brežice, šteje skupaj 37 članov. OBRT V CELJU Delavska umiverza v Celju prireja v torek, 19. aprila v okviru TORKOVE TRIBUNE razpravo o obrti. v Celju. Or- ganizatorji so povabili k sode- lovanju gospodarsko zbornico Slovenije, celjsko poiSlovino združenje za obrt, ravnatelj- stvo šolskega centra Boris Ki- drič, zavod za prosvetno peda- goško službo. Mnogi anketirani obrtniki so ipostavili pred orga- nizatorje vrsto vprašanj, na ka- tere žele dobiti na tribuni od- govore. celjska turistična razglednica LEPO MESTO, A ŽAL LE NA PAPIRJU ... Turističnega agenta »gospoda X« J^ikakor nismo mogli prepričati, da se J4rizem ne pričenja z zrakITm. Že prvi î^^enutek svojega bivanja v našem mestu namreč pričel zelo nekorektno vihati ^^oj nos ... NA 4. STRANI PREDLOG ZA LIKVIDACIJO EKK VELENJE KONEC DILEM O GRADNJI VSEKAKOR PA Z LIKVIDACIJO ŠE NI KONEC PROBLEMOV Delavski svet Šoštanjske termoelektrarne in kmalu zatem še centralni delavski svet rudnika lignita v Velenju sta sprejela predlog o izstopu iz poslovnega zdru- ženja za graditev EKK Velenje. Po teh sklepih se je sestal še upravni odbor poslov- nega združenja za gradnjo energokemičnega kombinata ter sklenil predložiti ob- činski skupščini Velenje, da izvede redno likvidacijo energokemičnega kombinata v graditvi. Več na 5. strani ŽALSKO GRADBENO POD- JETJE GRADNJA BO DO 1. MAJA DOGRADILO DRU- GO POLOVICO GRIŠKE- GA MOSTU PREKO SAVI- NJE. SAMA KONSTRUK- CIJA MOSTU BO STALA 29 MILIJONOV DINAR- JEV, MEDTEM KO ZA U- REDITEV DOVOZA IN NASIPOV NI SREDSTEV. KAŽE, DA BO NEKDANJI ŽELEZNIŠKI MOST MO- RAL ŠE NEKAJ ČASA SLUŽITI ZA CESTNI PRO- MET. Foto: J. Sever MINIMALNA ODKUPNA CENA . Včeraj je zvezni izvršni svet med drugim sprejel tudi osnu- tek zakona, ki vsebuje mini- malno odkupno ceno kravje- ga mleka. Odslej ta cena ne bo smela biti nižja od 28 SD za enoto tolšče franko zbiral- nica prodajalca. Po določeni ceni bodo odkupovali samo ti- sto mleko, ki ima določeno specifično težo, najmanj 3,2 mlečne tolšče te rizpolnjuje .druge pogoje glede kakovosti. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC ОШаШГ:~М] Na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu so odborniki razpravljali' o nekaterih bistvenih vpraßanjih žal- skega gospodarstva. Tako med dru- gim o analizi razvoja občine v lan- skem letu in o oceni možnosti raz- voja za letos, o problematiki gospo- darjenja z gozdovi, o povečanju pri- spevka za vodarino, o programih jn načrtih za prehod na 42 urni ted- nik ter o sklepanju in soglasju za uvedbo .izrednega prispevka zavaro- vancev za kritje primanjkljaja pri skladu za zdravstveno zavarovanje kmečkih proizvajalcev. Ob načrtovanju gospodarskega raz- voja občine v letošnjem letu so od- borniki dalj časa razpravljali tudi o obrti. Obrtna dejavnost v žalski ob- čini namreč ne more preboleti začet- nih težav. Odbornik KAREL STRA- HOVNIK je naglasil, da so vzroki za to v tem, ker doslej ni nihče ugoto- vil, katere obrti manjka. Poleg tega krnijo razvoj obrti nekateri togi predpisi, kot je na primer zavarova- nje svojcev in nagraejvanje vajencev. Tako se dogaja, da je v občini veli- ko število avtoprevoznikov in ples- karjev, medtem ko se za druge de- javnosti ljudje ne navdušujejo, kljub temu, da so potrebe velike. Predlog za uvedbo izrednega pri- spevka zavarovancev za kritje pri- manjkljaja pri skladu za zdravstveno zavarovanje kmečkih proizvajalcev so odborniki odklonili, ker so sma- trali, da so dajatve kmetov že tako velike in da le-ti ne morejo vedno znova prenašati dodatna materialna bremena. -ez VREME Do 20. aprila bo še spremenljivo vreme s pogostimi manjšimi pada- vinami. Temperature brez bistve- nih sprememb. Še en posnetek s VI. kon- gresa SZDL Slovenije: ko- misija za izobraževanje med svojim delovnim zase- danjem. Kakor smo najavili v prejšnji številki, objavlja- mo danes na 2. strani iz- vlečke iz diskusij nekate- rili delegatov s celjskega\ področja, žal iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče, da bi objavili vse prispevke. Nekaj misli ostalih di- skutantov bomo posredova- li še prihodnjič. Vlado Parežnik Za trenutek se je opravičil. V sosednji sobi je zavekal otrok. Vrnil se je z dojenčkom v naroč- ju, se znova opravičil in odšel v kuhinjo. • Pred 29. leti se je rodil v Zavr- hu pri Žalcu kot sin malega kme- ta. Premajhnega, da bi lahko pre- hrani! vseh sedem otrok, zato je moral Vlado po smrti matere v svet, v uk. V Ljubljani se je izu- čil za zidarja. Cez čas je prišel iz kuhinje, v naročju je imel malo Vesno, v ro- ki pa tirano za dojenčka. »Ko sem prost, žena je dopold- ne v Siužbi — moram biti doji- lja,« se je opravičeval. Pogreznjeni v fotelje smo sedeli okrog mize, na kateri Vlado ustvarja. Riše. Riše v prostem času, riše ko se vrne iz službe, dela ponoči, da ne bi vznemir- jal družine. Začel je že v Ljubljani, kmalu zatem, ko mu je umrla mati. Veli- ko tistih risb je predstavljalo cvetje z materinega groba, simbo- lizirale so del njegovega življe- nja. »Verjetno sem zato močno ob- čutil odnose med ljudmi, ker sem bil že kot mlad fant odtrgan od domačega ognjišča in postavljen v svet, iz katerega sem bežal k materi ... Ti odnosi, ki so sko- raj vedno tako grobi. . .« Z majhno žličko je zajemal sadno kašo, jo v ustih rahljal in nato z njo hranil malo Vesno, ki je opletala z rokami. Nekaj vzvi- šenega, nepopisljivega je bilo v tem. »Veliko ljudi živi od danes do jutri ... Ob tem tempu, razvoju tehnike, znanosti ljudje pozablja- mo na tiste majhne, drobne stva- ri kot so čustva, odnosi do bliž- njega. To te sili v razmišljanje, rezultat teh razmišljanj je vsebi- na mojih slik. Oprostite za tre- nutek. . .« Nežno je dvignil malo Vesno, ko so ji veke trudno pada- ICj na oči in jo odnesel v sosed- njo sobo. Njegova dela bi lahko v grobem razdeHli v dva ciklusa: prvi del, ki zajema vsebino iz časa po ma- terini smrti in novejša dela, ki s svojimi grotesknimi živalskimi li- ki izražajo strah pred fizično bo- lečino, uničenjem, lakoto. . . Nje- govi živalski liki, ki oblikovno močno spominjajo na Jakijeva dela, s svojo filigramsko izdelavo vzbujajo strah in upor ter izraža- jo nenehen boj in trpljenje, ki to navdaja z grozo. Morda je ravno zaradi tega njegova soproga s sten odstranila te grozne prispo- dobe človeškega пећапја, ker so sobo navdajale s temino . . . »Poglejte tega prosilca miru, ki s svojo vsebinsko enostavnostjo in s svojim poslanstvom ostaja naraven, življenjski v okviru ra- zorožitvenih konferenc, diplomat- skih pregovorov, ki niso nič dru- gega kot pridobitve na času v tej katastrofalni tekmi oboroževanja,« je dejal, ko se je vrnil iz sobe. Zrli smo v slike, ki smo jih na silo razpostavili po tleh, kavču, mizi. Neživljenjski liki živali so kot strahotno groteskna simboli- ka hotenj ljudi izpovedovali, pro- sili in vpili po miru, sožitju, bla- gostanju . . . »Ce bi ljudje bili UUDJE, bi lahko bilo drugače, kot je . . . Tam nesmiselno ubijanje, tam la- kota, sam sem bil nekaj let la- čen in vem, kaj se pravi biti la- čen,« je dejal slikar samouk VLA- DO PAREŽNIK. Ta misel je najre- alnejša podoba mišljenj, ki ga spremljajo, ko je kot miličnik v službi ali ko sleče uniformo in se pozno ponoči predaja upodab- ljanju teh misli. Nadaljuje tam, kjer je njegov ded začel in nehal, ko je kot samouk rezbaril in ob- likoval razne predmete iz lesa. Vlado je poskušal in uspel s svo- jimi deli, ki jih je razstavljal pred dvema letoma v Velenju, lani skupno z nekaterimi mladimi v Slovenj Gradcu in letos v Šošta- nju — doseči več kot ded — uspel je opozoriti, za koga ustvarja. S tem uzakonjuje tudi svojo misel: »hudo je, če je moč spoznavanja večja kot pa moč prenašanja teh spoznanj . . .« pa čeprav jo izraža abstraktno, za tiste, ki jim je življenje tuje ali pa nerazumljivo, za one, ki'gledajo v svet skozi očala tuje ideje . . . Vsekakor pa verjetno ta hip Vlado Parežnik, samouki slikar, po poklicu zidar iO'V službi kot miličnik postaje Milice v Mozirju dovolj enostav- no in razumljivo izpoveduje živ- ljenje, ki ga živimo. Nani DELEGATI CEIJSKEGA PODROČJA M ШШтИ SZDl Zdravko Trogar: Kakšno naj bo načrtovanje v občini v svoji razpravi bi se na kratko dotaknili iplaoiranja v komuni. V našem družbeno-ekcnomskem siste- mu zahtevata razvoj in krepitev si- stema samoupravljanja ter vedno močnejše uvel jaa^l janje delovanja trga odnosno gospodarskih zakonov v našem gospodarskem sistemu, tu- di ustrezno prilagoditev sistema družbenega planiranja tako v delov- nih organizacijah kot na vseh nivo- jih družbenoHpolitionih skupnosti. Te zahteve pa že rezuiltirajo v tezah o sistemu družbenega planiranja, ki so bile nedavno obravnavane v zveznem in organizacijsko-politič- nem zboru Zvezne skupščine. Teze predvidevajo, da doloivne organiza- cije in posamezne družbeno^politič- ne skupnosti v skladu s samouprav- nimi pravicami izdelujejo in spreje- majo plane svojega razvoja samo- stojno. Hkrati pa teze predvidevajo neobvezno sodelovanje in usklaje- vanje med posameznimi noisilci pla- niranja pri sestavljanju njihovih planov, zlasti pri doiločanju osnovne usmeritve razvoja. V sistemu druž- benega planiranja ima občina kot osnovna družbeno-poiitična skup- nost posebno mesto in vlogo, ki se odraža predvsem v ustvarjanju ustreznih pogojev za optimalni go- spodarski in družbeni razvoj v okvi- ru pristojnosti, iki izhajajo iz usta- ve in zakonov. Občina naj bi plani- rala seveda predvsem razvoj tistih dejavnosti, ki so neposredno pove- zane s splošnimi pogoji za delo in razvojem življenjskega standarda, to je zlasti družbenih služb, stano- vanjsko komunalne izgradnje ip ter- ciarnih dejavnosti, na razvoj kate- rih ima v skladu s svojimi pristoj- nimi najkonkretnejši vpliv. Če je osnovna funkcija občine kot skupnoisti proizvajalcev skrb za ustvarjanje čimboljših pogojev za delo in življenje proizvajalcev in njihovih družin, občanov in proiz- vajalcev združenih v samoupravnih delovnih organizacijah, potem mo- ra to izražati tudi vsebina plana občine. To pa se v planu občine ne da enostavno izraziti, ker se v tej fazi našega družbeno ekonomskega razvoja pojavlja potreba, da se v občini rešujejo potrebe skupnega interesa zelo konkretno. Občinska skupščina pa ima za njihovo reali- zacijo zagotovljen samo del sred- stev, medtem ko so ostaila sredstva pri delovnih organizacijah, ki pa niso dana vnaprej, niso zanesljiva in stabilna, temveč se pojavljajo kot potencialna sredstva, katera je šele potrebno pritegniti. V bistvu vsebuje plan občine predloge in predvidevanja za reše- vanje tistih nalog, ki se bodo pojav- ljale na področju občine kot posle- dica planiranega razvoja gospodar- stva in družbene aktivnosti. Takšen plan občine zasleduje samo ena po- buda: omogočiti neoviran razvoj vsake delovne organizacije posamez- no s stališča tistih potreb, ki se lahko predvidijo za določeno ob- dobje in katere se lahko redno ra- cionalno v moderni družbi realizira- jo na določenem področju za po- trebe večjega stesila koriistnikov. To velja tako za področje komunal- nega gospodarstva in njegovih u- slug, kot za področje njihovega izo- braževanja, duševne in fizične re- kreacije itd. Občina mora vsebovati tudi dolo- čene organizacijske elemente. Zago- toviti mora, da se v postopku izva- janja plan koristi kot osnovni do- kument za mnoge akcije različnih organov v občini. Ti organi se lahko sklicujejo na plan kot na dokument, ki je vznikel iz volje samouprav- Ijalcev, in ki je osnova za to, da se nešteto akcij v občini v določenem obdobju dejansko tudi izvede, da pa se pri tem niti sredstva niti od- ločitve ne odtegujejo od nepcsred- nega proizvajalca. Franc Palir: Kmetijstvo nič na boljšem Na republišikem plenumu Sociali- stične zveze je bilo veliko povedane- ga tudi o kmetijstvu in nekateri to- variši so poudarjali, da se je po reformi kmetijstvo znašlo v bolj- šem položaju. Tega pa jaz — soideč po konkretnih podatkih — ne bi mogel trditi. Naj to dokažem s pri- merom. Kmet-ikooperant iz šentjur- s;ke občine je lani prodai nedopita- no junico, teže 350 kg brez kala v nadailjnje pitališče po 600 dinarjev za kiilogram žive teže. Letos zadnje dni februarja pa je isti kmet prodal istemu kmetijskemu ikombinatu do- pitanega bika, žive teže 470 kilogra- mov. Po najrazličnejših odbitkih je dobil plačanih samo 262 kilogramov mesa in s tem iztržil manj kot pred reformo. Podobno je tudi z odku- pom mleka, ko je kmet prodal sep- tembra lanskega leta mlekarni mle- ko s 36 odstotki maščobe za 92 di- narjev liter, decembra istega leta pa liter z 32 odstotki maščobe po 70 dinarjev. Če je imel isto živino — in imel jo je — dvomim, da bi se procent maščobe tako hitro spre- menil. Zato menim, da naj bi bili odkupi in regresi enotni. Tako za kooperante, kot za družbena pose- stva. Kajti le enotne cene bi kmeč- ke pjpizvajalce vzpodbudile k večji proizvodnji. Na vasi je tudi veliko zanimanja za drobno mehanizacijo. Kmetje pa trdijo, da te ni mogoče dobiti in da je tudi veliko predraga, zato predlagajo, naj bi tudi o tem pre- mislili. Povedal bi še nekaj misli o kmeč- kem zavarovanju. Mislim, da ni prav, da se morajo kmetje glede zdravstvenega ' zavarovanja sami vzdrzeyati. Talkoj po osvoboditvi je kmetijstvo pomagalo z vsemi sred- stvi postaviti na noge našo industri- jo, zato naj bi zdaj ta pomagala kmetijstvu. Kmetje sicer želijo (so- delovati pri financiranju, toda me- nijo, da bi o tem vsaj njihoivi pro- dukti morali biti primerneje plača- ni, sicer ne bodo zmogli vseh da- jatev. In še o stanovanjskem problemu kmečkih udeležencev narodnoosvo- bodilne borbe bi rad govoril. Le-ti v večini primerov stanujejo v vlaž- nih in kamnitih stanovanjih. Res je, da se ti tovariši mnogokrat niso dovolj zanimali za izboljšanje svo- jih stanovanj, res pa je tudi, da jim tudi naša politika kreditiranja ni bila naklonjena. Pa tudi to vemo, da so koristili posojila tudi nekateri taki ljudje, ki tega niso zaslužih. Menim, da bi Socialistična zveza morala razčistiti tudi taka vpraša- nja ... Jože Zupane: ^ Krepitev samouprave Občani v komuni, zlasti neposred- ni proizvajalci so kot samouprav- ljali v občini prišli do stopnje, ko vedno bolj samostojno odločajo o napredku občine kot celote. Na ni- voju občine so v glavnem razčišče- ni odnosi občina — delovna organi- zacija in občina — krajevna skup- nost ter menim, da je edino pra- vilno to, da v prihodnje krepimo komunalno in krajevno samoupra- vo v tem smislu, da je dokončna domena glede ddlitve določenih sredstev stvar delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Vloga skup- ščine, občine kot koordinatorja pa naj bo v tem, da hitreje krepi svojo funkcijo samoupravljanja in čim- bolj omejuje svoje funkcije oblasti. Precejšnje število najrazličnejših organizacij danes životari in to ne toliko vsled slabega materialnega stanja, temveč predvsem zaradi vse- binskih in kadrovskih težav. To tr- ditev utemeljujem s tem, da se že nekaj let trudimo, da bi bilo čim- manj funkcij v eni osebi, kar pa nam ne uspe. Torej v večini vod- stev, npr. na območju ene krajevne skupnosti so eni in isti ljudje rela- tivno najboljši orga.nizatorji sodeč po tem, da so bili na najbolj demo- kratičen način izvoljeni. Zato me- nim, da bi kazalo predvsem v manj- ših krajevnih iskupnoistih posamez- ne aktivnoS'ti koncentrirati v manj- šem številu organizacij, znotraj ka- tere bi obstajala delitev na speciali- zirane dejavnosti. Na takšni osnovi bi bü!o mogoče zagotoviti boljšo kadrovsko politiiko, boljše progra- miranje in sploh bolj racionalno delitev in koordinacijo dela med pcisameznimi organizacijami. Danes se namreč v praksi dogaja to, da več organizacij organizira isto stvar^ brez dogovorov in konsultiranja,' vsled česar ,efekt aktivnosti mnogo- krat ni uspešen. Ena izmed osnovnih nalog organi- zacije socialistične zveze v občini je bila v preteklem obdobju ta, da razvija Socialistično zvezo resnično v najširšo politično tribuno, do ka- tere bodo občani izražali svoje mi- sli, oblikovali svoja stališča o naj- različnejših vprašanjih družbeno- ekonomskega m političnega razvo- ja, i Močan pomen daje organizaciji socialistične zveze tudi njena mno- žičnost članstva ter šitevilne oblike neposredne demokracije, preko ka- terih lahko občani neposredno odlo- čajo, število članov socialistične zveze v ^aši občini je zelo zado- voljivo, saj vključuje 81,7 "o- Izred- no pomembno je tudi to, da se je v preteklem obdobju dajal močan poudarek organizacijski in kadrov- ski ureditvi krajevnih odborov z namenom, da se čimbolj usposobi- jo za samostojnejše delo pri obrav- navanju in sprejemanju stališč o posameznih družbenih pojavih. Ze- lo pomembno je tudi to,' da občin- ski odbor na relaciji do krajevne organizacije ni insistiral v togih ob- likah, ker je smatral, da bi bile os- nova golemu formalizmu. Iniciativa članov je močno porasla, kar se kaže predvsem pri oblikah nepo- srednega odločanja, ikakor npr. na zborih volivcev, konfetencah soci- alistične zveze in ostlih področjih družbenega živrljenja. Glede na to da se je dalo v javno razpravo več mnenj o članarini v socialistični zvezi, menimo, riaj bi člansko pri- padnost še nadalje vezali na plače- vanje članarine, ki pa naj ne bi bila edini VÌV za financiranje organizaci- je socialistične zveze ter naj bi se še nadalje v pretežni meri financi- rala iz proračuna družbeno-politič- ne skupnosti. Predlog, ki ga navaja material za predkongresno razpra- vo, da bi položaj konference za družbeno dejavnost žensk uredili tudi s statutom socialistične zveze defovnega ljudstva Jugoslavije je nujno pctrebno, vendar samo to ne bo dovolj, če družbenoipolitična skupnost, občina in deloivne organi- zacije same ne bodo v večji meri pomagale reševati problemov pove- zanih z družbenim položajem žensk. Zato so potrebna finančna sredstva, pri katerih se reševanje teh proble- mov navadno konča. Ш1епа dr. Žele: Enakopravnost v potrošnji Zdravstveno varstvo pojmujemo kot obliko splošnega družbenega standarda. Zdaj pa je situacija ta- ka, da na primer občan z minimal- nim osebnim dohodkom prispeva v sklad zdravstvenega zavarovanja — kjerkoli — 7 odstotni prispevek iz osebnega dohodka, kot zavarovana oseba pa lahko troši zelo različne zneske: v Ljubljani na primer 41 tisoč dinarjev letno, v Celju 35.300, v Novem mestu pa 28.447 dinarjev. Princip vzajemnosti takih diskrimi- nacij prav gotovo ne bi smel pre- nesti. Če republika določa povpreč- je doprinosa po povprečnih oseb- nih dohodkih, potem mora dovohti po povprečju tudi potrošnjo, ne pa po višini zbranih sredstev v posa- mezni regiji. Znano je namreč, da imajo gospodarsko zaostale regije zaradi svoje manjše ekonomske mo- či nižji družbeni standard; zdaj naj bi imele še nižji zdravstveni stan- dard? Ce bomo pri tem vztrajali in sredstev ne bomo združevali, se bo prepad med razvitimi in nerazviti- mi področji še poglabljal. Posledice sedanjega stanja, ki se kažejo v raznih inačicah zapiranja v komunalne in regionalne okvire, so največkrat negativne. Regionalne skupnosti socialnega zavarovanja zaradi omejenih finančnih možnosti omejujejo tudi razvoj lokalhe zdravstvene službe pa tudi k razvo- ju skupnih zdravstvenih institucij ne prispevajo. Če je mogoče v celj- ski regiji za zdravljenje v bolnišni- cah potrošiti 15 tisoč din za zava- rovano osebo, v Ljubljani pa 17.190 in je republiško povprečje 16.520, potem je razumljiw, da pri približ- no enako ikvaliitetni oskrbi standard v času bivanja v bolnici ne more biti enak; ali pa zdravniki, ki dajejo približno enako zdravstveno pomoč, niso enako nagrajeni. Zavarovancem celjskega področja je naložena dolžnost, da z izrednim prispevkom pokrijejo primanjkljaj sklada za zdravstveno zavarovanje. Tako mora celjisJci zavarovanec, ki povprečno troši 16. odstotkov manj sredstev kot pa občan v Ljubljani, plačati še nek poseben delež. To seveda ni prav in zato bi morali zahtevati, da principe vzajemnosti uzalkonimo in se odločimo tudi za večjo regionalno skupnost. KRVODAJALSTVO V C E LJ S KI O B CIN Г 932 LITROV KRVI NEKATERI ŠE VEDNO STOJIJO OB STRANI Za zdravljenje bolnikov in ponesrečencev so v preteklem letu porabili na oddelkih celjske bolnišnice 1.423 litrov krvi. Samo na območju celjske občine je 3.122 občanov da- rovalo 932 litrov krvi. To je 5,5 »/o vseh pre- bivalcev občine. Iz delovnih organizacij je bilo 2.781 prebivalcev ali povprečno 17 "/o od števila zaposlenih. Ostali so bili izven delov- nih organizacij s terena, kjer pripravljajo krvodajalstvo krajevne organizacije Rdečega križa skupaj z ostalimi družbenimi organi- zacijami. Po številu krvodajalcev so se po- sebno odlikovale tele delovne organizacije: Cinkarna, Železarna Štore, Emajlirka, Kli- ma, Celjski tisk, Opekarna Ljubečna, To- varna tehtnic. Zavod za požarno varnost, Aero, Mesnina, Pohištvo, Sekcija za vzdrže- vanje železniške proge, uprava za notranje zadeve, Gradiš, Kovinotehna, celjski obrat kmetijskega kombinata Žalec, Toper in Občin- sko sodišče. Naravnost rekordno- število krvodajalcev pa so poslale organizacije: oddelek za narod- no obrambo občinske skupščine Celje — 90 "il, restavracija Pošta — 80 ",o, prodajalna Slovenijales — 50 "o ter Remont — 31 "/„ od vseh zaposlenih. Največ dijakov — krvoda- jalcev so poslali zavodi: gimnazija, učitelji- šče, ekonomska šola, srednja tehniška šola in šolski center Borisa Kidriča. S terena iz- ven organizacij in ustanov je bilo največ kr- vodajalcev iz Vojnika, Štor, Dobrne in iz Trnovelj. Čeprav so se vabilu občinskega od- bora Rdečega križa odzvale skoraj vse de- lovne organizacije v občini, je bilo med nji- mi tudi nekaj takih, ki iz manj utemeljenih vzrokov tega niso storile. Upajmo, da bodo to zamudo letos nadomestile tako delovne or- ganizacije, kakor tudi krajevne organizacije Rdečega križa, ki so lani stale še nekako iz- ven vrst te človekoljubne akcije. Vsem ko- lektivom, ki so organizirali krvodajalske ak- cije, in posameznikom, ki so se teh akcij udeležili, izrekata občinski odbor Rdečega križa in transfuzijska postaja Celje iskreno priznanje in zahvalo. Zlasti pa so krvoda- jalcem hvaležni tisti, katerim je prejeta kri pripomogla k ozdravljenju ali jim celo re- šila življenje. Pri ocenjevanju dosedanjega uspeha si moramo biti na jasnem, da nosijo breme krvodajalstva redni krvodajalci. Veli- ko je število takih, ki so darovali kri že dvajsetkrat pa tudi do tridesetkrat in celo še večkrat. Peter Ložar iz Klime je daroval kri 86 krat, Jože Malin iz Emajlirke 85 krat in železniški portir Jože Oštir 50 krat. Če- prav je bilo lani okoli 35 "o novih krvodajal- cev, je potrebno število teh še povečati. Tudi bolniki in ponesrečenci, ki so lani dobili kri, bi storili prav, če bi se izkazali hvaležne na ta način, da za naprej tudi sami postanejo krvodajalci. Ugotoviti je treba, da so bili la- ni krvodajalci predvsem fizični delavci. V or- ganizacijah, kjer teh ni, je bilo število krvo- dajalcev nizko ali pa sploh ni bilo nobenega. Vodilne osebnosti so bile med krvodajalci le i/jeme. Ce bodo letos priznavale delovne or- ganizacije svojim članom — krvodajalcem de- la prost plačan dan, če bodo fizičnim delav- cem sledili tudi umski delavci in če bodo imeli vodilni ljudje več posluha in čuta za človeka, ki mu je kri nujno potrebna ter se bodo tudi sami uvrstili med krvodajalce, bo število teh poraslo in bodo delovne organiza- cije brez krvodajalcev le še bele vrane. C. Predsedstvo in izvršni odbor SZDL Slovenije Za predsednico so na kongresu znova izvolili tovarišico Vido Tomšič, za podpredsednika pa to- variša Franca Kimovca-Žigo in dr. Joža Vilfana. Za sekretarja je znova izvoljen in£. Vitja Rode, blagajničarka pa Francka Strmole. V izvršnem odboru so: Viktor Avbelj, Branko Babic, Živa Bel- tram, dr. Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Majda Gaspari, Marjan Javornik, Janez Kocjančič, Miha Marinko, ing. Miran Mejak, Boris Mikoš, Zoran Polič, Franc Popit, Mitja Ribičič. Jože Rus, Jože Smo- le, dr. Maks Šnuderl, Josip Vid- mar in Janez Zemljarič. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET v Sovjetski zvezi so na 23. kon- gresu KP v zaključnih razpravah znova ponovili vrsto očitkov in kri- tik na račun medavne preteklosti«. Četudi so bili vsi očitki namenjeni politiki Hruščova, ga nihče med di- skusijami ni omenjal. Za prvega sekretarja so znova izvolili Leonida Breinjeva, medtem ko so iz član- stva CK izpadli nekateri vidnejši člani, katerih javno delo so v zad- njem času kritizirali. Resolucija, ki so jo sprejeli, je povsem v skladu Z vsebino razprav. Nemiri in demonstracije v Juž- nem Vietnamu se razraščajo in bu- disti vztrajno terjajo, da vojaška vlada odstopi. Predvsem so uperje- ni proti generalu Куји. Ameriški krogi, ki skrbijo za vietnamske za- deve, so z razpletom dogodkov zelo zaskrbljeni. Pripravljeni so sicer Žrtvovati generala Куја, a želijo ohraniti vlado generalov. V kolikor bi budisti uspeli povsem uresničiti svojo zahtevo za uvedbo civilne vla- de, bi bili Američani v silni zagati, kajti stališča budistov in študentov so dosledno nasprotna vsemu tuje- mu. Pravijo, da jim Američani ne prinašajo ničesar dobrega, kajti nji- hov sistem je sistem bogatašev, Vietnapt pa je revna dežela, zato je zanje bolj sprejemljiv sistem Se- vera, ki uvaja sistem enakosti v boju proti siromaštvu. Novo obdobje med Britanijo in Zahodno Nemčijo se ni začelo, če- tudi so nemški voditelji čestitali Wilsonu ob veliki zmagi. Hkrati pa so v čestitki izrazili bojazen pred težnjami skrajne levice, ki bi znala zaostriti odnose, ki že itak niso kdo ve kako dobri. Toda Velika Britani- ja se očitno trenutno ne zanima za pomisleke zahodnonemških politi- kov, temveč so se znova bolj zaostre- no lotili rodezijskega vprašanja. Wilson je namreč s soglasnostjo varnostnega sveta prepovedal pre- voz petroleja za Južno Rodezijo sko- zi mozambiško pristanišče Bciro. Trenutno je v Beiri tanker »Joaiina V«, a pred pristaniščem, čakajo bri- tanske vojne ladje, ki bodo tanker »aretirale«, v kolikor bo v Beiri raz- tovoril svojiii 18.000 ton nafte. Na poti proti Beiri pa je še tanker Ma- nuela s 14.000 tonami nafte. Pravijo, da se bo v mozamhiškem zalivu z.a- čel zanimiv lov »slepih miši«, ki bi naj bil prvi dokaz, da se je Wilson po volilni zmagi odločno lotil reše- vanja nekaterih vprašanj. Po daljšem zatišju se je zdaj spet v Grčiji začela vladna kriza Odsto- pil je Cirimokos, Id ne soglaša s po- litiko glede Cipra. Kakšna bo reši- tev, je dvomljivo. Prav tako ne mo-_ remo nič natankega povedati o novi avstrijski vladi, ki so jo sestavili včeraj na Dunaju. V ostalem pa se svet zanima za manjše stvari: v Palomaresu so od- krili in dvignili iz morja izgubljeno atomsko bombo. Luna 10 poroča o poletu okoli meseca, ameriški Opa- zovalec zvezd pa je ponesel telesko- pe v vesolje. RAZVOJ ROGAŠKE STEKLARNE V DVEH STOPNJAH VEDNO VEČ KRISTALA POSKRBELI BODO ZA USTREZNO IZOBRAZBO SAMOUPRAVLJALCEV "^' V nadaljevanju naših razgovorov o prizadevanjih in uspehih kolektivov v zdajšnjem obdobju in v primerjavi s sklepi III. plemuna CK ZKJ smo obiskali steklarno >^Borisa Kidriča-« v Rogaški Slatini. O investicij- ski politiki, delitvi osebnih dohodkov in izobraževanju kadrov smo se pogovarjali z direktorjem Vojom Djinovskim. Pogovora se je ticieležil tudi šef komerciale Hinko Drimer, obrate pa nam je razkazal ing. Jože Pelko. Naša investicijska politika je pre- cej nataniko določena, nam je pripove- doval direktor. Pred nedavnim so ob- ravnavali investicijski elaborat orga- pi samoupravljanja, zdaj pa ga bo obravnavala še občinska skupščina. kratko povedano, elaborat predvi- deva predvsem modernizacijo kurje- nja in hlajenja. Danes je razmerje ined lignitom in mazutom v tovarni pol proti pol. Prihodnje leto bodo do- Icončno opustili kurjenje z lignitom in uvedl4 v celoti topljenje z mazutom, Icar je za 40% cenejše. 2e zdaj pa nioderniairajo hlajenje in montirajo električne hladilnice. Zadnje tovrstne hladilnice bodo montirali prihodnje leto in iS'tem bo proces modernizacije kurjenja in hlajenja opravljen. V letu 1968 bodo — v veliki meri na račun izvedene modernizacije — podvojili proizvodnjo svinčenega kri- stala v primerjavi z letošnjo. V to- likšno povečanje proizvodnje jih sili predvsem veliko povpraševanje na trgu, sag ne morejo zadovoljiti vseh kupcev niti doma ne v tujini. Za vso rekonstruikcijo in modernizacijo do leta 1968 razpolagajo .s svojim denar- ■jem. Prav modernizacija, ki bo omo- gočila ipocenitev proizvodnje in pove- čana proizvodnja kristala v letu 1968 bosta omogočili steklarni, da prihrani nekaj denarja za drugo obdobje inve- sticijske politike 1969/70. V drugem obdobju bodo usmerili investicije v povečanje kapacitet. Po- večati jih nameravajo za kakšnih 27 do 30 odstotkov. S to povečano proiz- vodnjo (skupno z obratom v Sloven- ski Bistrici), bodo mogli podvojiti iz- voz, ki bo tako v letu 1970 dosegel tri do tri in pol milijona dolarjev. V vsem tem času pa predvidevajo za vse drugo 'Steklo redno letno poveče- vanje proizvodnje za 5 odstotkov. Če bodo prvo stopnjo investicij zmo- gli z lastnim denarjem, bodo za dru- go investicijsko obdobje morali naje- ti 50 o,',) ;kredita. Anuitete so še raz- meroma majhne, isaj bodo morali pri- hodnje leto odplačati še kakšnih 20 milijonov, pa so na čistem. Vrednost drugega dela investicij pa cenijo na kakšnih 500 milijonov dinarjev. Ti podatki kažejo, da so v steklarni že vnaprej pravilno začrtali razvojni načrt in usmeritev investicij, saj bo vloženi denar v najikrajšem času vra- čal družbi in kolektivu velike koristi. Ko smo sprožili vprašanje delitve osebnega dohodka in pri tem ponovili sklep III. plenuma o enakopravnem vrednotenju fiziičnega iin .administra- tivnega dela, se je direktor nasmeh- nil. Z resničnim začudenjem sprem- ljam problematiko in razprave o tem problemu, ki ga pri nas ne poznamo, je dejal. V steklarni je 76 % zaposle- nih, ki prejemajo osebni dohodek po učinku, četudi so vse službe vezane na proizvodni uspeh. Zares je odsto- tek administracije le 3,5 "'o vseh za- poslenih, a še bolj ipomembno je dej- stvo, da so v vseh letih skrbno pazili na ustrezno strukturo samoupravnih organov. Kadarkoli pripravljajo nov pravilnik o delitvi dohodka, se v raz- pravah nikoli ne pokažejo takšna na- sprotja. Seveda so že pred leti uspeli, da so uravnali dohodke delavcev v proizvodnji z delovnimi mesti v ad- ministraciji, zdaj pa si prizadevajo, da korigirajo tista delovna mesta, ki so za proizvodnjo odločilna. Za ilu- stracijo smo pregledali še točkovno vrednost posameznih delovnih mest in prepričali smo se, da je zelo veliko delovnih mest v proizvodnji, ki močno presegajo delovna mesta v admini- straciji. In proces izobraževanja, ki ga terjata 'tako modernizacija kakor si- stem samoupravljanja? Četudi imajo uspešno steklarsko šolo, urejeno liz- popolnjevanje na delovnem mestu in še razne občasne seminarje in tečaje, vendarle ugotavljajo, da še niso uspe- li uvesti pravihieg^a sistema izobraže- vanja. Predvsem je velik problem v brusilnici, kjer je vedno manjkalo ljudi. Toda tu in tudi drugod so ugo- tovili, da se je delavec sicer razmero- ma hitro strokovno izpopolnil in do- segel lepe delovne uspehe, a sicer je o družbeem in samoupravnem pod- ročju vedel bolj malo. In prav zato, če hočejo kvalificiranemu delu dodati še kvaliñcirano samoupravljanje, bo- do morali izobraževanje izpopolniti. Zdaj razpravljajo o določenih meto- dah, med katerimi je naj.bolj zanimi- va inačica »vajenskega« sistemai Mla- de ljudi nameravajo razporediti na delovna mesta, ikjer je za to največja potreba in jih na 'delovnem mestu strokovno izpopolnjevati. V proizvod- nji bi delali le 30 'Ur, 12 ur pa bi ime- li teoretičen pouk, kjer bi idobili širšo razgledanost, 'njihov osebni dohodek pa bi bil Зао N-din. S takšnim dvo- smernim izobraževanjem nameravajo dobiti dobre strokovnjake in dobre samoupravljavce. H. S. Dva motiva iz lepo urejene nove vzorčne sobe steklarne »Boris Kidrič«. Upravni odbor podjetja »CESTE — KANALIZACIJE« Celje razpisuje prosta delovna mesta TREH STROJNIKOV LAŽJIH GRADBEMH STROJEV Poi^kusni rok 2 meseca. Prijave je poslati do .30. aprila 1966. KAKŠNE SO LETOŠNJE RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE ŽALEC DOKLEJ TAKO NIZKI ООНООШг LETOS MANJ ZAPOSLENIH. OZKO GRLO SO IZTROŠENI STROJI IZ ANALIZE LANSKEGA RAZVOJA IN OCEN LETOŠNJIH MOŽ- NOSTI BI LAHKO SKLEPALI, DA BO BISTVENA RAZLIKA PRI DE- LITVI SREDSTEV MED DELOVNI MI ORGANIZACIJAMI IN DRUŽBO. PODJETJA SO SE UGODNO VKLJUČILA V MEDNARODNO MENJA- VO. OB POVEČANJU PROIZVODNJE NE MOREMO MIMO ZASTARE- LIH IN ODSLUŽENIH STROJEV, KI SO RAKOVA RANA GOSPODAR- SKIH ORGANIZACIJ NA PODROČJU OBČINE. V prvem trimesečju lanskega le- ta ni bilo bistvemih sprememb v žalskem gospodarstvu v primerjavi s 1964. letom, razen težav pri skUe- panju pogodb z Jugobanko o izvoz- no uvoznih deviznih sredstvih indu- stri jiskih podjetij. Zapoznela (sklepa- nja pogodb so povzročila neredne dotoke inozemskih reprodukcijskih materialov, po drugi strani pa so vplivale na nepravočasno sklepanje izvoznih pogodb. V drugem trome- sečju so se tudi v žalskem gospo- darstvu razmere zaostrile zaradi za- časnega ukrepa o zamrznitvi cen ier ostrejše kreditne politike. Zaradi za- stojev v proizvodnji so se kopičile zaloge proizvodov. Spričo taksnih pogojev so morale nekatere delovne organizacije celo prekinjati proizvodnjo. Tako so mo- rali ustaviti proizvodnjo za tri dni v tkalnici preboldske tekstilne to- varne, v Obrtniku iz Prebolda, v žal- ski Zarji, v Invalidskih delavnicah na Vranskem pa celo za neikaj ted- nov. V tem obdobju so morale de- lovne organizacije pošiljati delavce na brezplačne dopuste. Veliko go- spodarskih organizacij, ki sicer ni prekinilo proizvodnje, pa je utrpelo znatno materialno škodo, ker so na- ročniki odpovedali naročila. Zaradi stabilizacijskih ukrepov so bile gospodarske organizacije pri- siljene iskati notranje rezerve— boljišem izkoriščanju kapacitet, v večji produktivnosti dela ter v pri- hrankih pri materialu in drugih stroških. Obseg proizvodnje na po- dlagi dodatnega zaposlovanja delov- ne sile, v manjši meri pa je bil re- zultat večje produktivnosti. Lani je bila opazna kvalitetna sprememba, saj so proti koncu leta zmanjšali obseg zaposlenih. Tako se je na po- dročju občine zmanjšalo število za- poslenih za sto delavcev. Osebni do- hodki zaposlenih so rasli nekoliko počasneje, kot je bilo predvideno. Tako danes ugotavljamo, da so o- sebni dohodki v žalski občini v pov- prečju znatno nižji kot v marsika- teri drugi občini. Delovne organiza- cije so namreč v prvem obdobju reforme zvišale osebne dohodke za- poslenih samo do višine, ki jo je omogočilo zmanjšanje prispevka iz dohodkov in osebnih dohodkov. To je vplivalo na znižanje standarda, ker so cene-živijenjiskih, potrebščin občutneje rasle. V skladu iS težnjami ukrepov za stabilizacijo gospodarstva se je gi- bala investicijska potrošnja osnov- nih sredstev. Nominalni obseg inve- sticijskih vlaganj je bil lani za pri- bližno 6,30 milijonov ND nižji kot pa leta 1964. Ce pri tem izločimo in- vesticijska vlaganja v kmetijstvo (14,5 milijonov ND) ugotovimo, da so ostale panoge gospodarstva inve- stirale lani le približno 6 milijonov* ND v osnovna sredstva. Lanski občinski plan je predvide- val umirjeno gospodar.sko aktiv- nost, ne upoštevajoč stabilizacijske, ukrepe reforme, ki je poznej'S bist- veno vplivala na celotno gospodar^ sko dogajanje. Zato je bila gospo- darska aktivnost v predhodnem planskem obdobju, zlasti pa še v prvem polletju znatno nižja, kot jo jie predvideval družbeni plaiO. Na osnovi doseženih rezultatov v lanskem letu in spremeajenih pogo- jev gospodarjenja so dane možnosti postopnega gospodarsikega 'razvoja v letošnjem letu. Obstoja realna možpos^ d^. proizvodnja ob upošte- vanju- mten2:ivnega gospodarjenja poraste za 8 do 10 odstotkov. Stosebno z zdravstvenega stališča, pomeni veliko več. Obsega vse tisto človekovo udejstvovanje, ki mu naj ohrani čimbolj še telesno in duševno zdravje, ga sprosti poklicnih in dru- gih skrbi ter mu da novih moči in dobre volje za delo. človek v mestu je veliko bolj utesnjen kot na deželi. že brez anket in analiz ilahko ugotovimo, da se mestni prebivalci veliko premalo gibljejo ter premalo cenijo in uživajo še vedno važno čini tel j e za obvarovanje zdrav j ai kot so sonce, voda in zrak. Zato bi bilo prav, da vsaj na de- la prost dan v tednu porabimo ne- kaj ur za to, da se umaknemo iz mesta, pošteno sprehodimo, razgi- bamo, nadihamo svežega zraka in napasemo oči na prosti naravi. Prav posebno važno je, da omogo- čimo otrokom gibanje in igranje na prostem. To naj bo čimbolj sproščeno, igranje kolikor mogoče prepuščeno otrokovi domiselnosti in fantaziji. Pogoji za takšno udej- stvovanje so v Celju najboljši. Za krajše sprehode imamo lepe poti ob Savinji in po parku. Lep je tudi Golovec, vendar preblizu to- varniških dimnikov. Premalo vemo za lepe sprehode po gozdovih na Dobravi in za Ostrožnim. Prav pri- merni so izleti na Anski vrh in Mi- klavški hrib. Zamisel v rekreacij- skem središču na Gričku bi morali čimprej uresničiti, vanj je treba vključiti tudi Savinjo, ki je tam še nrimema za kopanje. Na njenein levem bregu bo treba urediti čim- več prostora za sončenje, kopanje, ueddjsiko taiixu-jenje ш igre. Za to ni treba nobenih posebnih naprav. Najlepše bo, če bomo imeli čimveč travnikov, nekje v bližini potrebne sanitarne naprave in pitno vodo in če je mogoče brez parkirnega pro- stora za avtomobile. Vse premalo imamo koristi od Starega gradu. Ta mogočni zgodo- dovinski spomenik nam daje celo vrsto možnosti za sprehode in raz- vedrilo. Avtomobilsko cesto do nje- ga bo treba izboljšati. Poleg pri- jetne Pelikanove poti po zahodnem pobočju bQ treba narediti še več lažjih in tudi težjih steza. Spreha- jalcev na njih ne bo manjikalo in vsaik si bo lahko izbral poti, ki mu bo najbolj po godu. Svetina in Celjska koča se že raz- vijata v važno rekreacijsko področ- je. Kmalu bo trdba zgraditi cesto od Pečovnika do Celjske koče. Za pravi rekreacijski pomen tega po- dročja bo treba napraviti več poti za pešce in vso okolico ohraniti takšno kot je sedaj. Med dostopi v ta gorski svet, bi moraU prav po- sebno akirbeti za pot skozi Hudičev graben. Ta košček prvobitne gor-^ ske narave zasluži več pozornosti in obiska, samo zboljšati in zava- rovati je treba pot. Tudi Grmado in Srebotnik moramo napraviti laž- je dostopna. Veliko dobrega okusa in tankega posluha za naravo in človekove po- trebe bo treba pri postavljanju športnih in gostinskih naprav. V mestu moramo zgraditi več otroških igrišč in obstoječa izbolj- šati. Za majhne in predšolske otro- ke je to vprašanje vsaj za silo re- šeno, pozabili smo na ligrišča za šolsko mladino. Sedaj si jih iščejo in urejajo sami, ali na skrivaj, upo- rabljajo šolska in šp)ortna igrišča. Misliti moramo tudi na urejeno vrtičkarstvo. Košček zemlje, ki ga delovni človek sam obdeluje in ure- ja po svojih željah, ga veliko bolj sprosti vsakdanjih poklicnih skrbi in obveznosti kot vse druge zabave in prireditve. Tudi za te vrste rekre- acijo je v bližini mesta še dovolj prostora. Naiše mesto raste in se iiazvija v sodobno urejeno naselje. Z veča- njem mesta hodo škodljivi vplivi mestnega živil jenja na ljudi večji- Zaradi tega moramo že sedaj uredi- ti čimveč predelov in prostorov za rekreacijo v naravi in ljudi nava- jati da jih bodo obisikovali in upo- rabljali. To vprašanje bo mogoče uspešno rešiti le v tesnem in traj- nem sodelovanju z vsemi prizadeti- mi činitelji. Ti so predvsem občin- ska skupščina, urbanisti šole, turi- stična društva, fizkulturna in šport- na društva, Planinsko društvo in zdravstvena služba. Do sedaj je bilo to sodelovanje prav skromno, med večino navedenih ga sploh ni bilo. Osnovni in končni cilj vsega te- lesno vzgojnega dela, turizma in pla- ninstva mora biti utrjevanje in iz- boljšanje zdravja prebivalstva. Vsa- ka investicija v naprave, ki bodo služile otrokom, mladini, delovnimi ljudem in starim ljudem za šport, razvedrilo in rekreacijo, je naložba za izboljšanje njihovega zdravja- To je najbolje naložen kapiital. Dr. Franc Planinšek PREDLOG ZA LIKVIDACIJO EKK V VELENJU КОЖ DILEM O GRADNJI KDO BO RAZČISTIL VPRAŠANJE KRIVDE? Po raznih razpravah od občinskih, preko republiških do zveznih orga- nov, od strokovnjakov do nestrokov- njakov — ali je ta investicija izved- ljiva ali ne, kaže, da je to vprašanje dokončno prešlo v zadnjo fazo. Kajti ponoven izračun, po nominalno pove- čanih stroških po gospodarski refor- mi, ki znašajo nekaj nad 62 milijard starih dinarjev, ki pa jih ni možno več zbrati, sta izvršni svet in splošna gospodarska banka mnenja, da usta- novitelji odstopijo od gradnje. Gospodarska reforma je vnesla namreč nove pogoje s spremembo de- viznega tečaja in carinske stopnje, cene za gradbene storitve in vrednost domače opreme. Zato je uprava kom- binata ponovno pregledala izračun investicijskih stroškov, ki ga je pri- pravila že pred reformo in ki je slu- til za sklenitev kreditne pogodbe med njo in splošno gospodarsko banko Slovenije. Pogodbo so sklenili de- cembra 1964. leta, poroka pa sta bila republiški izvršni svet in skupščina občine Velenje. Po tem izračunu bi znašal dinarski del stroškov 23 mili- jard starih dinarjev ter 15 in pol mi- lijard starih dinarjev, ki bi jih pri- spevali iz komercialnih kreditov. Ob vsem tem je delavski svet TE Šoštanj že drugič načel vprašanje so- ustanoviteljstva. Člani delavskega sveta so bili mnenja, da nima smisla vztrajati z gradnjo ter s tem večati že tako velike stroške. Navajali so dejstvo, da TE nima kritja iz lastnih sredstev, niti možnosti za dobavo ustreznih kreditov od splošne banke. Sprejeli so sklep, da gospodarska or- ganizacija termoelektrarne izstopi (18. 3.1966) kot član poslovnega zdru- ženja za gradnjo kombinata in se s tem. odpoveduje podpisane pogodbe, ki so jo sklenili 22. decembra 1960. leta. Predlagali so, da pooblastijo splošno gospodarsko banko, da odslej vodi vse razgovore v zvezi z najpri- mernejšo rešitvijo sklenjenih medna- rodnih pogodb, njihovih obveznosti ter prenosov in prodaje že dostavlje- ne opreme na druge investitorje. Enajst dni zatem je podoben sklep sprejel tudi centralni delavski svet rudnika lignita v Velenju. Svoj sklep so utemeljili s pravilom, ki izhaja iz 35. člena pravil združenja o članstvu. Ugotovili so, da spričo nastalih oko- liščin in dejstva, da rudnik sam niti iz lastnih sredstev niti s pomočjo kreditov ne more zagotoviti dovolj sredstev ter s tem pogojev za nada- ljevanje investicijskega programa graditve energokemičnega kombina- ta. Predlagali so, da je treba v so- glasju z investitorjem in vsemi po- godbenimi parterji in poroki najti čimprej najugodnejšo rešitev. Člani delavskega sveta so bili mnenja, da rudnik ni povzročitelj okoliščin, ki so pripeljale do likvidacije. Zato je CDS pooblastil predstavnike podjetja, da zaščitijo gospodarske interese de- lovne organizacije rudnika, predvsem glede škode, ki je in še bo nastala. Pretekli četrtek se je zato sestal upravni odbor poslovnega združenja za graditev energokemičnega kombi- nata ter obravnaval najnovejše raz- mere ter sklenil predložiti občinski skupščini Velenje, naj izvede redno likvidacijo energokemičnega kombi- nata v izgradnji. S tem pa je zaklju- čeno vprašanje kombinata, ki je v skoraj šestih letih sprožilo nešteto razprav in požrlo ogromno denarja! Iz^ gradnje je prešlo v reševanje, kar se še rešiti da, toda ostaja nerešeno vprašanje, kdo bo kril večmilijardno škodo, kaj bo z opremo, ki še vedno prihaja? Doslej je jasno, da bi stroški ob nominalnem povečanju po gospo- darski reformi znašali nekaj nad 62 milijard starih dinarjev. Ce k temu prištejemo še stroške za obrat dušič- nih gnojil in krmil bi ti stroški zna- šali 32 in pol milijarde starih dinar- jev. Koliko je bilo od te vsote že vlo- ženo, kolikšna bo izguba, pa raje ne kaže govoriti. Odprto ostaja še vpra- šanje, kdo je odgovoren in kdo bo (če bo) tudi plačal svojo odgovornost!? Prav bi namreč bilo, da bi jo, če že o odgovornosti toliko govorimo! Janez Sever GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V ŽALSKI OBČINI Upravljalo bo GG Celje Na torkovi seji občinske iskupščine v Žalcu 90 odborniki sprejeli Sklep, da prepuste gozdnemu gospodarstvu iz Celja v gospodarjenje gozdove na območju katastrskih občin: Braslov- če, Orni Vrh, Crnova, Dobrič, Do- brovi je, Gomilsko, Gorica, Go to vi je, Grajska vas, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Leveč, del Lipja, Male Bra- slovče, Marija Reka, Ojstriška vas. Orla vais, Petrovce, Vranski Podvin_ Podvrh, Polzela, Ponikva, Prelaska, Spodnje Gorče, Studence, del Sv. Jungerta, Sv. Lovrenc, Sv. Magda- lena, Sv. Matevž, Sv. Miklavž, Sv. Neža, Sv. Pavel, Sv. Peter, Sv. Pon- grac, Št. Andraž, Št Janž na Vinski gori, Trnava, Velika Pirešica, Zabu- kovica, Zalog, Založe, Žalec, Železno, Ločica, Prekopa, Sv. Jeronim, Tešo- va, Vransko in Zaplanina. To področje obsega 14.351 hektarov gozda, na katerih je pribMžno 2 md- lijona 333.000 kubikov lesa. Po pri- bližnih cenitvah zraste na tem pod- ročju 46.111 kubičnih metrov lesa, letni etat pa je odmerjen na 32.020 kubičnih metrov. Odlok o prenosu gospodarjenja z gozdovi in gozdnima zemljišči z last- ninsko pravico so odborniki isprejelli glede na to, ker vsi gozdovi na pod- ročju občine spadajo v gozdnogospo- darsko območje celjiskega gozdnega gospodarstva. Vsebina sprejetega od- lolka temelji na določilih temeljnega zakona o gozdovih, ki je lizšel lani. Pri prenosu gospodarjenja so iz- vzeti gozdovi v družbeni lastnini, ki so bili ,s 'Sklepom bivšega okrajnega odbora dodeljeni v upravljanje in go- spodarjenje žalskemu kmetijskemu kombinatu. Poleg prenosa so odborniki raz- pravljali o sprejemu statuta Gozdne- ga gospodarstva Celje, o problemih gospodarjenja z gozdovi v zasebni lastnini ter o sklepanju odloika o do- ločitvi okvirne količine in vrste lesa, ki pripada lastnikom gozdov za nepo- sredno uporabo v njihovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Pri tem so odborniki bili mnenja, naj bi dovoljen premer za sečnjo povečali s sedem na dvanajst centimetrov' ter nekoliko omiliti toga zakonska dolo- čila, itako da bi lahko vnesli dedo- vanja in odstop lesa v ožji družini. Na splošno velja pripomniti, da bo tudi v bodoče veljal režim za določa- nje izredne lastne uporabe, o tem bo odločal svet delavne enote, v kate- rem bodo enakopravno sodelovali člani sveta kmetov-lastnikov gozdov. Osnutek pravilnika predvideva, da bo svet delovne enote lahko namreč odobril les za lastno uporabo tudii ne- kmetom — lastnikom gozdov, vendar samo za potrebe lastnega gospodar- stva in gospodinjstva ter za gradnjo oziroma popravilo lastnih stanovanj- skih hiš. Za ta-les jga ^odo morali plačati v iskladu z zakonom prispe- vek v sklad biološke amortizacije. -ez Lani 30 požarov Na splošno ugotavljamo, da delov- ne organizacije, kakor tudi zaisebniki premalo skrbe za požarno varnost. Mizarstvo Rogaška Slatina, Perutni- narstvo KZ v Podčetrtku, Tapetni- štvo v Rogaški Slatini in še nekatere delovne organizacije, delajo v zgrad- bah, ki ne ustrezajo požarno-varnost- nim predpisom. Lani je bilo v Občini Šmarje 30 po- žarov, škoda pa presega 19 milijonov stariih dinarjev. Pogorelo je 6 stano- vanjskih hiš in 11 gospodarskih po- slopij. Največ požarov je bilo zaradi neurejenih dimnikov, 6 so jih povzro- čili otroci, 3 požare je zanetila strela, ■■ v petih primerih pa je šlo za požig. Da pri požarih ni bilo še večje škode, gre zajsluga gasilcem, ki so pravočas- no posredovali. Dimniki so velikokrat kamen spoti- ke. Občinski organ za notranje zade- ve prejema čedalje več prijav, da lastniki ne čistijo dimnikov in kuril- nih naprav. Kaže, da bodo morali v tem primeru zaostriti kazenske ukre- pe. Posebno poglavje je kinodvorana v Rogaški Slatini. Kinopodjetju so do- volili, da lahko izjemoma predvaja filme. Kaže, da obljube za izgradnjo nove dvorane v Rogaški Slatini ne bi smeli vzeti zares, saj — tako ugotav- ljajo na oddelku za notranje zadeve občine Šmarje — z deli še niso pri- čeli. Ce bo ostalo le pri obljubah, bo- do morali na drug način poskrbeti za varnost kinoobiskovalcev. To pa pomeni, da bo Rogaška Slatina slej ko prej spet brez filmskih predstav. P. VIDETI STE ČUDOVITI! - - PA TUDI ČUDOVITO VIDITE? Skozi sončna očala SOLFLEX lahko gledate, ne da bi naprezali oči, ker odklanjajo vso po- ševno slepečo svetlobo • Sončna očala SOL- FLEX vam pripomorejo, da ostanejo vaše oči čiste in sveže, vendar lahko gledate skoznje jasne in nespremenjene podobe • Sončna oča- la SOLFLEX v številnih elegantnih izvedbah, optično nškodljiva, z ustreznimi barvnimi od- tenki in tako lahka, da jih takorekoč ne čutite, lahko kupite v poslovalnici trg. podj. »moda« - DROGERIJA v Prešernovi ulici 4! FIČKI ZA AVTO CELJE NA POSTAJI V CELÏÏÏ^ AVTO CELJE NUDI VOZILA »ZASTAVA« PO NAJNIŽJIH CENAH • MOŽNA JE IZBIRA BARVE Џ VOZILA PRIHAJAJO REDNO # ROK IZDOBAVE TAKOJ TV od 17. do 23.4. NEDELJA, 17. 4. Po GLADKIH STEZAH — oddajja narodno-zabavne glasbe (LjubiJa- na), 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd), 10.45 ZDRUŽENJE RA- DOVEDNEŽEV — oddaja za otroke (Zagreb), 11.30 LASSIE — serijski film (Ljubljana), 15.00 TV BIRO (Zagreb), 15.15 KOLESARSKA DIR- KA PARIZ—ROUBAIX — prenos (Evrovizija), 16.00 Strassburg: PLA- Vanje »6 NARODOV« (Evrovizija), 17.30 PRENOS ŠPORTNEGA DO- GODKA (JRT), 19.00 POKAŽI, KAJ ^MAš — posnetek javne radijske ^ddaje (Ljubljana), 20.00 TV DNEVNIK (Beograd), 20.45 MLA- DINSKA OLIMPIADA — quiz odda- ja (Beograd), 21.45 ZGODBE ZA улз _ serijski film (Ljubljana), 22.35 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na). PONEDELJEK, 18. 4. 10.00 TELEVIZIJA V ŠOLI (Za- greb), 11.40 TELEVIZIJA V ŠOLI: Ogljikovi hidrati (Ljubljana), 17.35 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Beograd), 18.05 MADŽARSKI LUT- KOVNI FILM (Beograd), 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana), 18.45 MA- LO ZA VSAKOGAR, NEKAJ ZA VSE (Ljubljana), 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd), 19.40 KRATKI FILMI CHARLIEJA CHAPLINA (Ljubljana), 20.00 TV DNEVNIK (Beograd), 20.30 Matija Bečkovič: VLAK Z OČALI — TV drama (Beograd), 21.30 MALI KO- MORNI KONCERT: Dela Roberta Schumanna (Zagreb), 21.45 REPOR- TAŽA (Skopje), 22.00 ODDAJA LI- RIKE STUDIA TITOGRAD (Beo- grad), 22.15 POGOVORI O SLO- VENŠČINI: Dvojina (Ljubljana), 22.45 ZADNJA POROČILA (Ljublja- na). 22.15 INFORMATIVNA ODDAJA (Zagreb). TOREK, 19. 4. 18.15 OBSTANEK — angleški poljudno znanstveni film (Ljublja- na), 18.45 TORKOV VEČER (Ljub- ljana), 19.00 SVET NA ZASLONU (Ljubljana), 19.50 TV OBZORNIK (Ljubljana), 20.00 CELOVEČERNI FILM (Ljubljana), 2U0 ZA LAHKO NOC (Ljubljana), 21.40 ZADNJA POROČILA (Ljubljana). SREDA, 20. 4. 10.00 TELEVIZITA V ŠOLI (Za- greb), 16.35. POROČILA (Zagreb), 16.40 TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (Zagreb), 17.00 TEČAJ ANGLEŠKE- GA JEZIKA (Zagreb), 17.40TIKTAK: Povodni mož (Ljubljanair 17.55 PIO- NIRSKI TV STUDIO (Ljubljana), 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana), 18.45 OPERA SKOZI STOLETJA (Ljubljana), 19.15 FILMSKI PRE- GLED (Ljubljana), 19.40 TV BIRO (Zagreb), 19.54 INTERMEZZO (Ljubljana). 20.00 TV DNEVNIK (Beograd), 20.30 O'Casey: PRIHRA- NJENI FUNT — komedija (Ljublja- na), 21.05 KULTURNA PANORAMA (Ljubljana), 21.45 ZADNJA PORO- ČILA (Ljubljana). ČETRTEK, 21. 4. 10.00 TELEVIZIJA V ŠOLI (Za- greb), 11.00 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Beograd), 14.30 EVROP- SKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (do 16.10) Zagreb, 16.10 TELEVIZIJA V , ŠOLI: Ogljikovi hidrati (Ljubljana!), 17.05 POROČI- LA (Zagreb), 17.10 REZERVIRAN CAS — oddaja studia Sarajevo (Zagreb), 17.40 TISOČKRAT ZA- KAJ? — oddaja za otroke (Beo- grad), 18.25 TV OBZORNIK (Ljub- ljana), 18.45 PO JUGOSLAVIJI (Beograd, 19.10 MALO ZA RES, MALO ZA ŠALO (Ljubljana), 19.40 BREZ PAROLE (Ljubljana), 20.00 TV DNEVNIK (Beograd), 20.20 AK- TUALNI iPÖGOVORI (Beograd), 21.10 ODDAJA NARODNE GLASBE (Beograd), 21.20 TV MAGAZIN — zabavnoglasbena oddaja (Zagreb), 22.20 POEZIJA ANDJELKA VULE- TICA — oddaja studia Sarajevo (Zagreb), 22.30 POROČILA (Beo- grad). PETEK, 22. 4. 10.00 TELEVIZIJA V ŠOLI (Za- greb), 16.35 POROČILA (Zagreb), 16.40 TELEVIZIJA V ŠOLI (Zagreb), 17.00 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZl- KO (Zagreb), 17.30 TELEVIZIJA V ŠOLI (Zagreb), 18.00 OSTRžEK — lutkovna oddaja za otroke (Zagreb), 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana), 18.45 REZERVIRAN CAS (Ljublja- na), 19.15 S KAMERO PO SVETU (Ljubljana), 19.40 TV AKCIJA (Ljubljana), 20.00 TV DNEVNIK (Beograd), 20.30 CELOVEČERNI FILM (Ljubljana), 22.15 GLASBE- NI MAGAZIN (Ljubljana), 23.15 ZADNJA POROČILA (Ljubljana). SOBOTA 23. 4. 10.00 TELEVIZIJA V ŠOLI (Za- greb), 17.25 POROČILA (Beograd), 17.30 KJE JE, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd), 17.45 SREČNO POT, ZOKI — lutkovna oddaja (Skopje), 18.10 VSAKO SOBOTO (Ljubjana), 18.20 TV OBZORNIK (Ljubljana), 18.45 DILEME — mla- dinska igra (Zagreb), 19.40 TV BI- RO (Ljubljana), 20.00 TV DNEV- NIK (Beograd), 20.30 POJE DRA- GAN STOJIC — zabavno-glasbena oddaja (Beograd), 20.40 SPREHOD SKOZI CAS: Kitajska (Ljubljana), 21.40 CRNI SNEG — TV igra v na- daljevanjih (Beograd) 22.00 HITCH- COCK VAM PREDSTAVLJA — SE- RIJSKI film (Ljubljana), 22.50 ZAD- NJA POROCII^ (Ljubljana). VEČ A ŠE PREMAIO NEKATERE USTANOVE MOCNO PRIZADETE Sklad za kulturo in znanost pri skupščini občine Celje bo letos raz- polagal z 233,626.000 starimi dinarji. Ce primerjamo ta znesek z reali- zacijo v lanskem letu, gre tudi v tem primeru za povišanje za pri- bližno 13 milijonov starih dinarjev. To je na videz razveseljiva ugoto- vitev, v povsem drugačni luči pa se nam te številke pokažejo, če pri- merjamo delovne načrte in potrebe posameznih kulturnih in znanstve- nih ustanov.^ če izvzamemo gledališče, ki bi potrebovalo okoli 120 milijonov sta- rih dinarjev, pa je dobilo za nekaj manj kot dvajset milijnov več kot lansko leto, bo večina ostallih kul- turnih zavodov in ustanov imela le- tos na volj O' prav toliko sredstev kot v prejšnjem obdobju. To pa je ugotovitev, ki je ne moremo pri- merjati z napredkom, vzporejati ni- ti z gospodarsko rastjo, temveč kvečjemu s stagnacijo oziroma na- zadovanjem. V vsekakor najtežjem položaju se je znašel Zavod za spo- meniško varstvo, ki mu je sklad namenil 4 milijone starih dinarjev oziroma komaj okoli 36 odstotkov lanske realizacije. S tem je zavodu odvzeta sleherna možnost za pro- gramirano dejavnost; delo pa bi se moralo omejiti samo na evidenti- ranje. Ali je to prav? Razen tega je vprašanje če bi se delavnici (kon- servatorska in foto) lahko vzdrže- vali oziroma financirali z lastno de- javnostjo. Nekateri podatki kažejo, da ne. Vsekakor pa gre v tem pri- meru za poiložaj, o katerem bo svet za kulturo in znanost še moral raz- pravljati. Sicer pa je bil delež celj- ske občine za dela tega zavoda iz- računan na osnovi posebnega klju- ča, ki je upošteval tudi deleže osta- lih zainteresiranih občin bivšega celjskega okraja za delo in usluge tega kolektiva. Podoben je položaj z Zgodovinskim arhivom. Do pomembne kvallitetne in vse- binske spremembe bo prišlo pri ob- činski zvezi kulturno prosvetnih or- ganizacij. Ta organizacija bo imela letos prav toliko sredstev kot lani, preko nje pa se bodo financirale ne- katere druge, ki so bile doslej sa- mostojni proračunska potrošniki. Si teip^^^^bi se oiaj uvel j avli nijihov vpliv na delo zveze, okrepilo in iz- boljšalo delo ter vsekakor dosegla potrebna koordinacija. V specifič- nem položaju se bo znašel Delavski oder, ki je letos izpadel kot samo- stojni proračunski potrošnik, sklad pa je občinski zvezi kulturno pro- svetnih orgainizacdij zagotovil le sredstva za najemnino dvorane in osebne izdatke hišnika. Nekaj več sredstev bosta dobila le Mestni muzej (za dva milijona) ter Muzej revolucije (800.000); prvi na račun lapidarja, drugi pa zaradi novega oddelka v Starem piskru. Edino precejšnje povišanje je očit- no le pri Slovenskem ljudskem gle- dališču in to od lanskih 76,5 na le^ tošnjih 96 milijnov starih dinarjev. Podrobna razdelitev sredstev siklada pa daje takšno sliko: občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Ц,841.000, koncertna poslovailnica 660.000, Komorni zbor 1,400.000, Likovni salon 2,900.000, Mladinski pevski festival 1,000.000, knjižica Svobode Gaberje 2,994.000. Vse te ustanove naj bi se financi- rale preko občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Zatem naj bi dobitli: Mestna ljudska knjižnica 28,101.000, Študijska knjižnica 28,404.000, Mestni muzej 23,600.000, Muzej revolucije 17,698.000, Zgodo- dovinski arhiv 3,820.000, Zavod za spomeniško varstvo 4,000.000, Slo- vensko ljudsko gledališče 96,000.000, Celjski zbornik 840.000, šlandrove nagrade 500.000, rezervirano za nove nastavitve 1,600.000 rezervirano za povišanje najemnine za Mestno Ijudsiko knjižnico 1,000.000 ter sred- stva za razširjeno dejavnost sklada 6,188.000 starih dinarjev. Glede na odobrena in razpolož- ljiva sredstva bodo morali vsi ko- riistniki sestaviti nov proračun in ga predložiti svetu za kulturo in znanost. Svet bo nadalje zahteval tromesečne obračune koriščenja sredstev. Prvi obračun bo zaradi zapoznelega sprejema proračima šele ob polletju. Tako bo imel svet natančen pregled nad namenskim koriščenjem proračunskih sredstev. — m PRED PRIČETKOM OBČ. DRAMSKE REVIJE Velika preizkušnja Tudi letos — kot doslej že dva- krat — Je odbor za diramisko vzgojo pri občinskem svetu zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju pri- pravil občinsiko dramsko revijo. To- krat bo revija v štorah, kjer se je domače društvo zelo potrudilo, daj bi za ta pomemben dogodek uredilo vse ipotrebno. Kot je v tem kraju že tradicija, je svojo moralno in ma- terialno pomoč Obljubila tudi sindi- fcallna podružnica železarne, tako da kaže, da bo letošnja ^revija vsaj v organizacijskem pogledu boljša kot dosedanje. Tega pa ne bi mogli reči za kvaliteto, že izbor del je manj pester kot prejšnja leta, saj bodo na reviji prikazali v glavnem samo komedije, pa tudi udeležba osred- njega odra — Delavskega odra Celje je šibkejša. Medtem ko so se prej- šnja leta predstavili tudi s štirimi uprizoritvami, bodo obiskovalci re- vije videli takrat samo dvoje nji- hovih del. Poleg Delavskega odra bo4o na reviji sodelovali še člani delavsko prosvetnega društva Svo- boda Zagrad, pa prosvetno društvo Zarja Tmovlje, prosvetno društvo Štkofja vas in štorska Svoboda. Otvoritveni dan — 21. april — bo- sta začeli društvi iz Zagrada in Tr- novelj, ki bosta ob 16. in 20. uri uprizorili najprej komedijo Rokxi — Svoboda Zagrad — in nato še dramo Včeraj popoldne, predstavo društva Zarja iz Trnovelj. Nasled- nji dan, torej 22. aprila, bodo ob 16. uri igrali komedijo Sreča na upanje — uprizoritev prosvetnega društva Škof ja vas, zvečer pa Dva ducata rdečih vrtnic, delo Delavske- ga odra. Delavski oder bo na re- viji sodeloval še nasledni dan z Boeing-Boeing, večerna uprizoritev pa bo posvečena domačemu dru- štvu, ki se bo predstavilo s kome- dijo Vozel. V avli prosvetnega doma v što- rah bodo v dneh revije prikazali razstavo Umetnost na Slovenskem, ki jo bodo kasneje preselili še na Dobrno in v Vojnik. Ker je občinska dramska revija pregled najboljših del tekoče sezone — hkrati pa je tudi edina vzpod- buda za delo dramskih sekcij, bi bilo prav, če bi si jo ogledalo čim več ljudi.. To pa pravzaprav zago- tavlja že dejstvo, da bo revija v Štorah, kajti prebivalci tega žele- zarskega naselja so hvaležna in do- bra publika. NOV CELJSKI OBRAZ NA FILMSKEM PLATNU Sandi Kroši v „AMANDUS U" , — Za nekaterimi celjskimi igralci, ki smo jih videli v slovenskih igranih filmih in na- televiziji, ste se zdaj uvrstili še vi med bolj vidne vloge v filmu. Kako da niste sodelovali pri filmu že kdaj poprej? Ф Doslej bi moral sodelovati v treh filmih, a se je vselej kaj po- nesrečilo. Že pred leti me je povabil France Kosmač k filmu >->-Koplji pod brezo-«, a zaradi nastopa v SLG Celje takrat ni bilo možnosti za sodelovanje. Kasneje bi moral sodelovati v nekem ribiškem filmu, ki smo zanj že posneli poskusne posnetke, a kasneje ni prišlo do snemanja tega filma, ki bi ga sicer režtral Igor Pretnar. Zatem je bila še mož- nost v filmu ^>-Akcija-«, a potem je vse slovenske kandidate zamenjal Branko Pleša. — Pri vas se je torej uresničil pregovor ^>v četrto gre rado«! Je bilo z zasedbo v Amandusu tako? Ф Skoraj bi lahko rekel, da res. Sicer so sprva zame predvideli dve drugi vlogi, a po prezasedbah sem dobil vlogo predikanta Jerneja. Upam, da zaradi tega ni nikomur žal, vsekakor meni ni. — Kakšne vtise ste dobili o snemanju? 0 Priznati moram, da je bila organizacija snemanja odlična in da me je disciplina presenetila. Toda to je bilo tudi nujno, če smo hoteli uspeti ob tolikanj iztrošeni tehniki. Ce povem, da smo morali ves film snemati z eno samo kamero. Šele kasneje smo dobili tudi žerjav, da smo mogli snemati z raznih zornih kotov in perspektiv. Ker smo sne- mali že po uvedbi reforme, je bilo nujno potrebno varčevanje. Zato smo pazili na čas in material. Prizore smo nekajkrat vaditi >->-na suho-« tik pred snemanjem, takoj zatem pa smo jih posneli. Povprečno smo snemali prizore tri do sedemkrat, le nekaj izjemnih prizorov je pre- seglo desetkratno snemanje. Morda je ta varčnost in tehnična ome- jenost nekoliko vplivala na celotno izvedbo, posebej kočljivo pa je bilo, kjer smo morali snemati iste prizore dvakrat, vmes seliti kamero in tako zadostiti zahtevam spremenljive perspektive. — Kje ste vse snemali? 0 Kadre, v katerih sodelujem, smo posneli na Pokljuki in v dolini Radovne. Okolje je bilo zares čudovito, posebej sem se navdušil za dolino Radovne, kamor bi marsikomu priporočil, da odide zdaj na po- mlad. — Kako ste uspeli uravnati gledališko delo s snemanjem? Ф S snemanjem smo začeli v začetku sezone in uprava SLG Celje se je dogovorila z Viha filhiom tako, da ni bilo nobenih težav. Nekaj časa sem bil samo pri filmu, a kasneje sem delal na obeh koncih. Toda v vseh smereh smo delali čisto sporazumno. — Kako ste zadovoljni z realizacijo vloge? 0 Vlogo sem si predstavljal nekoliko drugače, kakor je bila reali- zirana, kajti namen filmiske realizacije je bil bolj extro- kot intro- verten. — Pa vaše prihodnje možnosti pri fUmu? Ф Za zdaj ne bi mogel reči nič določenega, vendar sem prepričan, da me poslej ne bodo čisto pozabili! H. S. S poüc Študijske knjižnice Psihologija predškolskog deteta. Beograd 1965. S 2761/1. Dordevič J. Televizija u vaspita- nju i oibrazovanju. Beograd 1965. S. 27861/6. The American Tradition in Lite- rature. Rev. I-II. Beograd 1965. S. 27864. Spiller R. E. The Cycle of Ame- rican Literature. Beograd 1965. S. 27865. Hamšik D.: Bomba za Heydricha. Zagreb 1964. S. 27653. Supek R.: Herbert Spencer i bi- ologizam u sociologiji. Zagreb 1965. S. 27657/4. Đurić M.: Sociologija Maksa Ve- bera. Zagreb 1964. S. 27657/6. Prek F.: Kratek opis gospodar- skega stanja in možnosti trgovin- ske izmenjave. Ljubljana 1965. S. 27660. Makarovič J.: Otrok pred izbiro poklica. Ljubljana 1965. S 27789/1. Pogačnik-Toidčič S.: Vzgoja otro- ka k čistoči v prvih letih. Ljublja- na 1965. S. 27789/2. Andrijaševič J. S. Pretvaranje naulke u 'neposrednu proizvodnu snagu. Beograd 1964. S. 27810. Vukmirica V. Protivrečnosti iz- među razvijenih i nerazvijenih ze- malja. Beograd 1964. S. 27814. Dautović М.: Osnovi ekonomike i organizacije poduzeća. Beograd 1965. S. 27858. Ivezić S.: Nobel i nobelovci. Za- greb 1965. S. 27623. Priročnik za prosvetne delavce. I. Ljubljana 1965. S. 27629. Zamarovsky V.: Otkriće Troje. Zagreb 1965. S. 27639. Predstava in razgovor * V preteklih dneh je bila v celj- skem Slovenskem ljudskem gleda- lišču brezplačna predstava dela »Rendevous« za člane mladinskih aktivov v občini. čeprav bi bilo že tudi zgolj to akcijo pozdraviti moramo še večjo pozornost posvetiti drugemu delu tega prijetnega večera v celjskem gledališču. Po končani predstavi se je namreč začel razgovor, katerega so se udeležili razen gledalcev, tudi vsi nastopajoči igralci ter režiser, dramaturg in upravnik gledališča. Razgovor se ni nanašal le na od- igrano delo, temveč na còlotno re- pertoarno politiko, na težave in pro- bleme gledališča, na razloge za pre- skromno udeležbo mladih pri pred- stavah itd. Skratka, razgovor je osvetlil vrsto najaktualnejših vpra- šanj, ki se navezujejo na celjsko gledališče. še posebno zanimiva je bila želja, da bi organizirali »študijska« abon- ma. V okviru tega cikla predstav bi vodili tudi razgovore o posameznih delih itd. Sprejet je biil tudi konkre- ten sklep, da bodo v Mladinskem klubu priredili razgovor o Sartro- vih »Umazanih rokah«. D. Š. Jurče Vreze 60-letnik v prelepi šmarski okolici se je pred 60 leti rodil naš slavljenec. V šoli je bil bister in določili so ga za učitelja, poklic, ki je bil za kmečko hišo polno otrok, skoraj največ kar je v tistih časih brez podpore zmogel grunt. Po maturi ga je službena pot pripeljala v Šoštanj, kjer je vse- stransko uspešno deloval 13 let. le kot deček na paši in pri vseh opravi- lih je kaj rad prepeval. Pesem je postala zanj življenjska spremlje^ valka. V Šoštanju si je ustvaril mla- dinski zbor. Ni se plašil modernih skladateljev Kogoja, Osterca, Brav- ničarja in Pirnika. Že zgodaj se je usmeril v skrb za vzgojo pevovodij. Ustanovil je Društvo mladih pevo- vodij. Poleg petja je prirejal sloven- ske večere, ustanovil čitalnico ki je bila dobro založena z revijami in časopisjem revolucionarnega znača- ja. Ko so nekoč uprizorili v njegovi režiji Cankarjevega Hlapca Jerneja, kljub prepovedi, je poslalo glavarst- vo trojico orožnikov z nasajenimi bajoneti, da bi izpraznili dvorano. Navdušena množica pa je orožnike zrinila, zaklenila vrata in predstavo so nemoteno doigrali. V vsej naši kulturni dejavnosti v času stare Jugoslavije je bil šo- štanjski Hlapec Jernej na naših tleh gotovo edinstveni dogodek. Razum- ljivo da je bilo na tako vročih tleh, kjer je imela mladina poleg nem- ških veljakov še nasprotnike v po- litičnih strankah. Veržetovo delo kaj težavno. Čitalnica \je vzgojila vrsto odločnih študentov. Kolikor jih ni dalo življenje v osvobodilni borbi, zasedajo danes ključne polo- žaje. Vreze je postal tarča preganjanja, moral je zapustiti Šoštanj in oditi v Pečico pri Podsredi. le septembra 1941. je zbral okoli 20 študentov na tajno posvetovanje pri Sv. Roku nad Šmarjem. Tedaj so šele tipali, kako bi s propagando in razdiralni- mi akcijami škodovali okupatorju. Po osvoboditvi je prišel v Celje, od tu se je podal na enomesečni semi- nar za zborovodje v Ljubljana. Tamkaj mu je France Marolt dal neprecenljve pobude za nadaljnje delo na pevskem področju. 1946. le- ta je organiziral v Celju prvi pevski festival, ko še ni bilo not, ne javne podpore za prevoz in prehrano mla- dine. Temu začetnemu festivalu je treba dodati še zgodovinski pouda- rek. V množičnem zboru je pelo na prostem, pod njegovo taktirko, 3000 mladih pevskih grl — veličastno, pretresljivo. Dobesedno so tisti dan preživeli mladinci ob kruhu od do- ma, Celje jim je dalo le po eno žemljo. Ta festival je rodil prvi slovenski pevovodski tečaj. Vreže- tova vnema za lepo petje je bila od začetka usmerjena dvotirno: ak- tivno delo sredi mladinskega zbora in skrb za vzgojo pevovodij. Na svoji šoli je imel vrsto let dva zbora, mladinskega in mešanega. Poleg tega je bil pevovodja v Pre- šernovem zboru za odrasle pevce in pevke. Z njimi je dosegel na tek- movanjih prvo do tretje mesto. Za 3ß-letnico njegovega pevovodskega dela 1956 je priredil mladinski in mešani zbor na II. gimnaziji kon- certa v Celju in Šoštanju. Ta kon- certa sta bila za slehernega nepo- zabno doživetje. Za njegovo uspešno delo ga je oblast imenovala za pedagoškega svetnika. Organizacijsko delo za Mladinski pevski festival ga je po- vsem zajelo. Moral je opustiti svoje zbore. Kot glavni tajnik MPF oprav- lja ves čas zahtevno delo v družbi sotovarišev glavnega odbora. Doslej ima Celje za seboj že 6 festivalov. Prihodnje leto bo festival še razšir- jenega obsega hkrati pa mednarod- na manifestacija mladinskega petja- Ko stopa naš jubilant v naslednje obdobje svojega življenja mu že- limo le eno: še mnogo dobre volje, zdravja, sreče za uspešno nadaljeva- nje njegovega poslanstva. Ne vem, če sem poklican, da zapišem v ime- nu mladine, ki je Vrežetu tolikanj pri srcu, še to: iz tisočerih mladih src hvala našemu vzgojitelju z£t njegovo nesebično in požrtvovalno delo! A. S. Obrtni center »ZARJA« Žalec — obrat Lesna galanterija Petrovce razpisuje prosta delovna mesta: TREH KV MIZARJEV PETIH NK DELAVCEV Rok za prijavo je 15 dni po objavi v časopisu. VABIMO VAS NA IZLETE: 1, 3-dnevno avtobusno prvomajsko potova- ,e v VEROVO, VICENZO, PADOVO, BE- ^lîTKE In TRST. Prijave do 17. 4. 1Ш. 2, 14-dnevno kombinirano potovanje z vla- kom In avtobusom na DANSKO, NORVEŠKO ¿, ŠVEDSKO. Prijave do 30. junija 1966. 3 8-dnevno potovanje v času od 28. 6. do 5 7. 1966 v LONDON. Prijave do 3. junija 1966. 4. LONDON—PARIS — 9- dnevno potovanje na ogled raz.etave elektronike v maju 1966. prijave do 20. 4. 1966. 5. GOSTINSKI DELAVCI! 7-đnevno stro- kovno potovanje na CRNOMORSKO OBALO, v BOROVEC, SOFI.TO In TIRNOVO. Prijave dO 20. 4. 1966. 6. 8-dnevno potovanje z vlakom In avtobu- som PO DOLINI LOIRE V NORMANDIJO in PARIS. Prijave do 25. maja 1966. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje na 2. med- narodni salon parfumerije In kozmetike v TORINO. Prijave do 20, aprila 1966. 8. 6-đnevno avtobusno potovanje na evrop- sko razstavo učil 8 »DIDACTA« v BASEL-u. prijave do 10. maja 1966. 9. 4-dnevno avtobusno potovanje v juniju v DOLOMITE. Prijave do 25. maja 1966. 10. 4-dnevno avtobusno potovanje na 2. mednarodni salon parfumerije in kozmetike v TORINO. Prijave do 20. aprila 1966. 11. Za prvomajske praznike in 8. in 9. ma- ja v PLITVICE. Prijave do 27. aprila 1966. 12. 3 dni po ISTRI za praznik dela. Prijave do 26. aprila 1966. 13. 5-dnevno potovanje na ogled mlekarske razstave v MüNCHEN-u. Prijave do 7. maja 1966. 14. ISdnevno potovanje PO VZHODNI EV- ROPI. Prijave do 30. junija 1966, 15. Za 9. maj — dan zmage, 3-dnevni izlet preko .ITALIJANSKIH IN AVSTRIJSKIH DOLOMITOV. Prijave do 20. aprila 1966. KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CEUE izde- la brezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Pevozi bodo izvršeni z avtobusi tipa Mercedes. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvaUtet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo mižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. ŠOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE! POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO DO- MOVINI! NUDIMO 75 % POPUST! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE .KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM Zveza slepih Slovenije odda v najem dom od- diha v Piranu, Verdijeva 28. Kapaciteta 30 postelj. Kuhinja, jedilnica, pomožni pro- stori in pisarna ureieno. Informacije — ponudbe: Republiški odbor Zveze slepih Slovenije, Ljubljana Grohar- jeva 2. PARCELA 30 miinut od Celja naprodaj. Na- ' slov v upravi lista.' GARAŽO — leseno in Opel 56 proda: Bogataj, Cesta na grad 14. KRAVO s teletom ali brez in žago za razrez lesa proda: Drobež, Zagrad 144, Celje. NSU Primo generalno popravljeno prodam. Ogled: Mozirje 135. POSESTVO z 9 ha zemlje, hišo in gospodar- skim poslopjem prodam. Trobiš, Rožni vrh 14, Šmartno v Rožni dolini. STREŠNO opeko — bobrovec (rabljeno) pro- da: Kranjc, Delavska 23. DIVAN in volčjaka starega 1 leto prodam. Naslov v upravi lista. FIAT 600 (s šasijo) zelo dobro ohranjen pro- dam ugodno. Vprašati dopoldne v bifeju »Park« Celje, Maistrova ulica 2 (pri parku). MLADO kravo s teletom proda: Jože Poder- gajs, Zagrad 2. ZASTAVA 750 odlično ohranjeno prodam. Gorinšek, Trubarjeva 8 (popoldne) ali: »Javne naprave« Teharska cesta (dopoldne). LEPO mlado kravo s teletom prodam. Jože Hrvatin, Libojc. KUPIM KOPALNO peč, dobro ohranjeno kupim. Na- slov v upravi lista. VSELJIVO dvosobno stanovanje v Celju ali bližnji okolici kupim. Ponudbe na upravo Tista pod šifro »GOTOVINA«. STANOVANJE OPREMLJENO sobo oddam. Naslov v upravi lista. ^^LAJšA upokojenka išče prazno sobo s klet- nim prostorom. Plačilo po dogovoru ali pa pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na upra- vo lista pod šifro »ZANESUIVA«. ÍJSLU2BENKI nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. Carboniero v Mariboru zamenjam za pri- merno stanovanje v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »DOGOVOR«. Zakonca brez otrok iščeta sobo proti na- gradi. Naslov v upravi lista. ^-EPO sončno sobo in kuhinjo (vrt, klet in drvarnica) zamenjam za večje stanovanje v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »STANOVANJE«. OPREMLJENO sobo odam solidnemu moške- 4iu. Naslov v upravi lista. Carboniero oddam ženski za dvakratno Pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. TUMSTM OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V vseh turističnih krajih našega področja je na voljo dovolj prostih mest, pravtako je dovolj prostora v zdravilišču Dobrna in v ho- telu Savinja Laško, v hotelih zdravll.i gostln. podjetja Rog. Slatina in v zdravilišču Rog. Slatina pa je na voljo še 93 prostih ležišč. Kopanje v bazenih in kabinah v zdravili- ščih je možno tudi za zunanje obiskovalce. CENE ZA LETOŠNJO SEZONO Celjska turistična zveza je pravkar izdala cenik za letošnjo turistično sezono. Iz njega posnemamo, da so cene pensiona v zdravili- ščih Rog. Slatina in Dobrna od 32-^5 N dl- narjev, v Laškem in Rim. Toplicah 30, v Ce- lju in Velenju od 35—45 N dinarjev, v osta- lih krajih na celjskem turističnem področju pa je cena pensiona od 22 do 30 novih dinar- jev. Cene ležiščem v zasebnih sobah so od 5—10 dinarjev, prehrana v gostiščih pa velja od 15—25 N dinarjev. Cene so sicer nekaj višje od lanskih, ne presegajo pa nikjer re- publiških povprečij. Vsem interesentom poš- lje Celjska turistična zveza brezplačno cenik in prospekt. PRIREDITVE V nedeljo 17. aprila bo ob 26. uri v kino dvorani Šempeter srečanje glasbenih, vokal- nih in folklornih ansamblov. Sodelovali bo- do vokalni okteti iz Šoštanja^ Ljubljane, Šempetra, narodno-zabavni ansambli iz SI. Gradca, Šoštanja, Šentjurja in 2alca ter fol- klorne skupine iz Dobrne in Šempetra. Kot gost bo nastopil Rafko Irgolič. Obiščite izletišča Stari grad. Celjsko kočo, Svetino, Roglo, Lisco, Goro Oljko in Sleme, ne pozabite pa tudi na spomladanski izlet v Gornjo Savinjsko dolino. Povsod se boste prijetno počutili. KINO KINO »POHORJE« SL. KONJICE Dne 16. in 17. aprila 1966 »GEPARD« — italijanski film. Dne 20. in 21. aprila 1966 »OD TUKAJ DO VEČNOSTI« — ameriški film »DEKLICA IZ PARME« italijanski film. KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 16. in 17. aprila 1966 »ALAMO« I. del — ameriški film. Dne 19. in 20. aprila 1966 »UPOR NA LADJI BOUNTY« — ameriški. KINO KOZJE Dne 16. in 17. aprila 1966 »PUSTOLOVŠČINE MLADEGA ČLOVEKA« — ameriški barvni CS film. KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 16. in 17. aprila 1966 »CARMEN IZ GRANADE« KINO ROGAŠKA SLATINA ђ Dne 15. aprila 1966 »VRELA ULICA« — ameriški film. Dne 16. in 17. aprila 1966 »GOSPODAR HAVAJA« — ameriški barvni CS film. Dne 18. in 19. aprila 1966 »IZGON IZ PEKLA« — ameriški barvni CS. Dne 20. aprila 1966 »PUSTOLOVŠČINE VERNERÀ HOLTA« — nemški film. Dne 21. aprila 1966 »JETNIK IZ ALKATRAZA« — ameriški barv- ni film. POPRAVEK V pozivu skupščine občine Ce- lje, ki je bil objavljen pretekli teden, da lastniki družinskih hiš, poslovnih prostorov in stanovanj etažne lastnine prijavijo koristno stanovanjsko oziroma poslovno površino, je bilo v tekstu napačno napisano: (Uradni list 12/66). Pra- vilno se glasi: (Uradni vestnik Ce- lje št. 12/66). ZAPOSLITEV V DOPOLDANSKEM času bi varovala otro- ka ali opravljala lažja dela. Ponudbe na upravo lista pod »UPOKOJENKA 52«. UPOKOJENKO za varstvo otroka za 8 ur dnevno iščem. Ponudbe pod šifro »NA GOLOVCU«. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Na- slov v upravi list2v. UPOKOJENKI nudim hrano in stanovanje za varstvo otroka. Ponudbe pod šifro »PO- POLDNE PROSTO«. Ne pozabite! Za oglase pod šifro ne izdaja- mo naslova, zanje napišite pismeno ponud- bo, ki jo zapečateno v pisemskem ovoju in z označbo šifre oddajte v našem oglas- nem oddelku! ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmem dekle, ki ima veselje za priučitev šiviljskega de- la. Ponudbe pod šifro »1 MAJ«. ŠIVILJAM nudim zaslužek z delom na do- mu, v poštev pridejo šivilje, ki poseduje- ' jo šivalni stroj z entlanjem. Naslov upravi lista. RAZNO Poročne prstane po zadnji modi izdeluje zla- tar v Gosposki 5 — Ljubljana (poleg univerze). STANOVANJSKO (GOSPODARSTVO ŽALEC — urejanije mestnih zemljišč razpisuje nateCaj za prodajo nasJednjüi zemljiških parcel: V Preiboklu soseska Teraisa: parcela št................................. 234 dvojček parcela št................„............... 233 dvojček parcela št........„...................._.. 572/25 enojček V Žalcu soseska Poreber: stavbne parcele št. 2, 6, 7, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16 — enojčki; št. 42, 41, 36 in 35 — dvojčki. Žalec — stavbna parcela za sklaidiščni prostor 140/ia k. o. Gotovlje; za prispevek k ureditvi soseske v soseska Terasa Prebold je izklicna cena 4.400 N din; za prispevek k urediitvi soseske v soseski Poreber Žalec je izklicna cena 7.000 N din. V stroških ureditve je zajeto asfaltirano cestišče naselja, kanalizacija naiselja, javna raizsvetljava naselja in vodovodno omrežje naselja, urbanistična dokumentacija naselja in posilovni stroški urejanja sosesike. V priispevku ni zajeta osnovna cena zemljišča, ki se vplača po dejanski vrednosti zemljišča. Akontacijsiko se vplača za parcele v Preboldu 500 N din, za parcele v soseski Poreber žailec pa 1.500 N din. V stroških za ureditev soseske tudi niso zajeti stroški teh- nične lokacijske dokumentacije in projekt, oboje se vplača ločeno. Pogoji za pristop k natečaju: licitant vplača 500 N din kavcije, ki se vrne, če licitant ne pridobi pravice do parcele. Kavcija se vplača na rač. št. 528-1-781 za urejanje mestnih zemljišč. Licitacija se bo vršila dne 22 . 4. 1966 ob 16. uri v prostorih Stanovanjskega gospodarstva Žalec (bivši Zdravstveni dom žallec). K natečaju lahko pristopijo civilne in pravne osebe, vplačila obvez ise izpolne v 10 àneh po podpisu ipogodbe, V kolikor licitant ne podpiše v 10 dneh pogodbe, izgubi pravico do parcele. Stanovanjsko gospodarstvo Žalec Gospodinje ali miidite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju «-KURIVO« Celje? pripravljenih hnamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 10.000 N-àin. 1. pralni stroj 2. hladilnik 3. šivalni stroj 4. sesalec za prah 5. radioaparat 6. do 9. ekonom lonci 10. do 12. tranzistorji 13. do 16. feni za sušenje las 17. elektri&tii pekač 18. do 28. nočne svetiljke 29. do 30. raženj za čevapčiče 31. do 35. po 1 tono premoga 36. do 46. po 500 kg premoga 47. do 50. po 1 prm drv Premog ali drva lahko naročite v naši matični posloval- nici Celje, Mariborska cesta 7 ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, ELogaška Slatina 93 2. Šempeter v Savinjski dolini — Alojzija Skrabar, Šem- peter 78 — Marija Zlobec, Dolenja vas 87. 3. Polzela — Ivanka Drobež, Ločica 73. 4. Mozirje — Senica MaJ(s, Mozirje 184. 5. Vojnik —- Berta Kramar, Vojnik 55. 6. Store — Mackovšek Marica, Lipa 77. 7. Celje — Kotar Anton, Ulica 29. novembra 55 -— Jančič Ludvik, Ostrožno 1. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni ku- pon. Žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanju potrošnikov. , \ TZLEi ак CELJE v »odelovanlu » »P«jtpik«-cin Пеозг««! orfa- nldra IZLETE PO JUGOSLAVIJI Ш V INO- ZEMSTVO. MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV - RIGA, IZ-dneT^ja potovanja z vlakom ia Idia- lom. BU J) IMPESTA — dvodnevni avtobus ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE - TREVISO — UDINE - GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusn! i/ïeti га kolektive ia posameznike. TRST — MIRAIVIARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELO\'EC - VRBSKO JEZERO - GOSPa SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.amo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VAKŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno . potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- < lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGEIAD, KIJEV, RIGO in JALTO. MADRID — VALENCIJA — BARCELONA — SARAGOSA — PJERPINJAN — NICA — GENOVA — MILANO — MARSEILLE, 17- dnevno potovanje z avtobusom za farmacev- te, na 21. SKUPŠČINO FAIUVIACEVTSKE FE- DERACIJE ter na 26. MEDNARODNI KON- GRES FARMACEVTOV, ki bo v MADRI- DU od 17. do 19. septembra 1966. Prijave sprejemamo do 20. maja 1966. Cena potovanja 2.100 N din. IZLETNIK vas vabi na izlete za prvomaj- ske praznike in na dan osvoboditve. Izlete organiziramo po želji naročnika. Pohitite z rezervacijami avtoubsov. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje 4n KrapiiliJ i ^ IZLETNIK organizira potovanja '¿o^'^tu'ifii* inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje tel 28-41 ZAHVALA Koilegom lovarišice Vilme Lesiko- var, ki so namesto venca na grob njene pokojne mame Lovarišice Šte- fanije Godec poklonili S 10.000 din, Tovarišici Mariji in Slavku Safar za poklonjenih 10.00 S diai namesto venca na Grob tovarišici Antoniji Švab in tovarišu dr. Ervinu Me- jaku za večkratni pOklcnieni zne- sek po 1000 S din se iskreno zahvaljuje Zveza slepih v Col ju. ZIVINOZDRAVNÏSKA DEŽURNA SLUŽBA Od 16. do 23. aprila 1966 Tiselj Marjan, veterinar, Celje, Savinjska 3 (Savinjsko nabrežje) tel. 28-71 obiščite 60. jubilejni graški sejem vse poslovalnice kompasa °P"'° maja 1966 organizirajo skupinska potovanja in rezervirajo vstopnice GRASKI JUBILEJNI POMLADANSKI SEJEM BO OD 30. APRILA DO 8. MAJA — NAJVEČJA MEDNARODNA PONUDBA ZA GOSPODINJ- STVO IN GOSPODARSTVO — KUHARSKA RAZSTAVA S POKUŠNJO JEDIL — POSEBNA RAZSTAVA -VSE ZA OTROKA« — VSAKO URO MODNA REVIJA — OGLED KAMPINGOV IN STANOVANJSKIH PRIKLOPNIKOV — RA- DIO, TELEVIZIJA IN GLASBENI INSTRUMEN- TI — RAZSTAVA PITANE GOVEDI IN VSEH POI^JEDELJSKIH STROJEV — UNIVERZALNI GRADBENI SEJEM — NAJVEČJA RAZSTAVA POHIŠTVA V ALPSKIH DEŽELAH — MEDNA- RODNA VINSKA POKUSNJA V SEJEMSKEM GRADU — DNEVNO ŽREBANJE DRAGOCENIH NAGRAD. SEJEM BO DNEVNO ODPRT OD 9. DO 18. URE, V ČETRTEK IN PETEK PA DO 20. URE. PRVI SLOVENSKI KOLESARSK I KLUB V CELJU Ustanovljen pred 63. leti Na Okopih na podstrešju se je ohranila knjiga zapisnikov z občnih zborov ikolesarskega klu- ba od usitanovitve še v avstrij- skih časih. Knjiga je biJa pozab- ljena, sedaj pa jo je odkrila tov. Ljubejeva in jo izročila piscu, ki jo bo predal arhivu. Ustanovni »občni zbor Kluba slovenskih kolesarjev v Celju je bil 28. oiktobra 1903. leta v Na- rodnem domu. Zapisniki so str- njeni od ustanovitve do 10. ma- ja 1914. Prva svetovna vojna je prökinila dejavnost. Naši šport- niki so obnovili klubsko delo^ 5. junija 1920. V prvi knjigi je tu- di zadnji zapisnik 27. 2. 1927, ko je bila knjiga izpolnjena. Med temi zapisniki je najbolj zanimiv potek boja za klubski znak. Slovenslki kolesarji so že- leli kratice SKS uokviriti v celj- ski grb. Avstrijska'oblast tega ni dovolila, češ da je Celje nemšJso mesto in bi verjetno prišlo do neljubih narodnositnih inciden- tov. Funikcicmarji so se pritožili na namestništvo v Grazu, kjer so oa pritožbo založili in tudi na tri urgence ni bilo odgovora. Pri- tožba je dokazovala nezakonitost odločbe, naglašala je hkrati, da je po uradnem štetju prebivlcev Ceilje dve tretjini slovensko. . Klub je poleg športnih priredi- tev imel tudi družabni značaj. Prirejali so plesne vaje, maške- rade in veselice. Verjetno zaradi finančnega efekta, ker se je klub vzdrževali le s prispevki od čla- narine. Poleg Ljubljane so imeli stike z Zagrebom. Zanimivo je tudi, da je edini član, ki je bil med ustanovitelji, še danes ži- veči Franjo Voglar v Celju. Se- veda tedanje naloge kolesarske- ga kluba niso bile čisti šport, drvižabnost smo že omenili in semkaj spadajo tudi polževe dir- ke, ki so jih prirejali v celjski okolici. Da bi spoznavali lepote ožje domovine, iso se vozili na ko- lesarske izlete. Iz vrst številnih imen razbiramo imena še danes znanih celjiSkih meščanov. A. S. ODBOJKARICE V ZVEZMI LIGI v NEDELJO NEURADNI ZAČETEK TEKMOVANJ V ŽENSKI ZVEZNI ODBOJKARSKI LIGI. V CELJU GOSTUJE ENA NAJBOLJŠIH EKIP JUGOSLAVIJE: PARTIZAN IZ BEOGRADA. VSE TEKME BODO NA IGRIŠČU GIMNAZIJE, KJER SO POGOJI NAJBOLJŠI. Sedaj, tik pred pričetkam tekmo- vanj, ne bi na dolgo in široko raz- pravljali o tem, kako so mlade tek- movalke TVD Partizan-mesto prišle v zvezno ligo, pa tudi nß-o tem, ali bo zadosti sredstev za ta, baje draga tekmovanja; kljub temu, da smo pre- pričani, da v Celju le malo ljudi ve, da so odbojkarice v zvezni — najvišji kategoriji odbojkarskega tekmovanja, ampak bi pogledali nekoliko na nji- hova prizadevanja in želje. Trener Zoran Vučkovic, ki je pri- čel vaditi dekleta lansko jesen, je prizadeven in resen. Trenutno ima možnost, da postavi v prvo postavo kar 13 deklet, od katerih so samo tri rojene leta 1947, sedem jih je rojenih leta 1948, ostale pa so še mlajše. Ta- ko je ekipa izredno mlada, v njihov talent pa ne kaže dvomiti, saj igrajo odbojko šele tri leta in zato kakšnih čudežev za letos še ne moremo priča- kovati. V letošnji ligi bodo nastopile Metka Lesjak, Marija Rome, Anica Malgaj, Liljana Konjevič, Savina Ste- genšek, Vanja Šegina, Marjeta Krelj, Irena Kokot, Zdenka Grum, Katica Šoster, Irena Stegenšek, Smilja Ma- rine in Poldka Rome. Vse si žele, da bi se čimprej čim več naučile in me- nijo, da bo že izreden uspeh, če se bodo obdržale v ligi. Dekleta so skromna in prav je tako; razumljivo pa je, da se bodo morala v ligi trdo boriti za vsako točko, za vsak servis. Tudi odpovedi bo veliko, na te so si- cer že sedaj navajene, toda liga zah- teva veliko, pa še matura je za ne- katere pred vrati. In prav zato jih je treba podpreti. Posebno poglavje in problem pred- stavlja igrišče. Za novo je nemogoče dobiti sredstva, staro, na dvorišču TVD Partizan pa je slabo. Zato so se odločile, da bodo tekme igrale na gimnazijskem dvorišču, tu je tudi so- lidna garderoba in topla vodsi, kar so osnovni pogoji za tekmovanja. Upra- va gimnazije je pri tem pokazala pol- no razumevanje. Tehnični vodja An- ton Štorman meni, da je za tekmova- nja deklet pri upravi Partizana bolj malo zanima ja, zato je ob prizade- vanjih za podporo tega mladega ko- lektiva večkrat sam in si želi pomoči. Sedaj upa, ko so dekleta v zvezni ligi, fantje pa so se priključili Partizanu v Gaberjih, da bo tudi za opremo ne- koliko bolje. Dekleta so vso zimo va- dile dva ali trikrat tedensko. Kot smo že zapisali, bo v nedeljo gostoval v Celju OK Partizan iz Beo- grada, ki bi prišel v Celje redno šele v sredini junija. Ker pa bodo tedaj igralke Partizana na gostovanju na Bližnjem Vzhodu, so prosili za prelo- žitev tekme. Tako se bo redno kolo pričelo šele prihodnjo nedeljo, ko bo gostoval v Celju OK Pionir iz Bele- giša, ki je prav tako novi član zvezne lige, pa bo zato tekma odločilnega po- mena za spodnji del tabele. Želimo jim mnogo uspeha in veliko točk. J. Z. Odličen Rosina Na tradicionalnem veleslalomu na Zelenici, kjer so nastopili najboljši smučarji Jugoslavije in skoraj tride- set Avstrijcev, je nastopil tudi celj- ski smučar mladinec Marjan Rosina. Dosegel je uvrstitev, kakršne ni nih- če pričakoval. Kot peti najboljši Ju- goslovanski tekmovalec se je uvrstil na odlično 11. mesto in premagal vr- sto znanih jugoslovanskih in avstrij- skih smučarjev. Proga je bila izredno težka in je predvsem favoritom pred- stavljala težak problem. Še bolj raz- veseljiva pa je ugotovitev, da je celj- ski smučar za zmagovalcem zaostal le za 8 sekund. Po nekaj zadnjih uspehih Rosine moramo ugotoviti, da je to tekmova- lec, iki je po mnogih letih le uspel ne- koliko dvigniti tudi kvalitetne uspe- he celjiskih smučarjev. Ostala dva celjska smučarja Košič in Cater sta na tem tekmovanju zasedla 37. oziro- ma 39. mesto. POVPREČEN NOGOMET Nedeljska itekma ki naj bi bila derbi srečanje obeh celjskih li- "ašev, ni nudila tistega užitka, ki ga lahko nudi gledalcem na- deto srečanje dveh enakovrednih rivalov. To pa ravno zaradi tega, ker o kakšni enakovrednosti 'beh tekmecev ni mogoče govo- rjiti. Igralci ŽNK Celje so bili ^ako superiorni posebno v dru- "^em polčasu, da je bila ob koncu srečanja tudi zmaga 5:0 zelo sikromna v primeri s tistim, kar smo videli na igrišču. Moramo pa priznati, da je sre- čanje potekalo v -kolikor toliko športnem vzdušju, če ne upošte- vamo neikaterih nešportnih izpa- -^ov Vesica, Vodeba, Dvornika in Selinška, ki so bili čisto nepo- trebni. Sicer pa tudi ti izpadi ni- so bili toliko razburljivi, kot ne- Чај situacij pred obema goloma, ki bi še bolj zadovoljile gledalce, če bi bile realizirane in bi prav lahko videli še več zadetkov, kot oa jih je bilo. V borbi za prvo mesto si Ce- ljani s to zmago niso kaj dosti opomogli, saj je razlika slej ko prej ista med Aluminijem in Ce- ljem. Kladivar pa bo moral v prihodnje zastaviti vse sile, če noče v prihodnji sezoni »gosto- vati« v nižjerazrednem tekmova- nju. Za obe moš-tvi bi bilo nuj- no, da v nedeljo osvojita vse toč- ke. Igralci Celja v Trbovljah, igralci Kladivarja pa na Glaziji z velenjskim Rudarjem. -ed Zmaga in poraz Nedeljsko rokometno srečanje pr- venstva republišike lige med Kranjem in Celjem je v slabem vremenu pote- kalo v glavnem v popolni premoči celjskih rokometašev, ki so se na raz- močenem igrišču bolje znašli. Kranj- čani ISO le v začetku vodili s 4:2, nato pa niso več prišli do izraza. Celjani so jim dali 12 zaporednih golov in zmagali 14:4. Dositi bolj zanimivo je bilo torkovo srečanje v tekmovanju za jugoslo- vansiki pokal med Celjem in Rudar- jem dz Trbovelj. Žreb je namreč zma- govalcem republiškega pokala v na- daljnjem tekmovanju določil za na- sprotnika zveznega ligaša iz Trbovelj, ki je v Celju z veliko težavo dosegel celo točko. Rezultat 6:5 za goste ikaže, da je bila tekma bolj ali manj ize- načena. Trboveljčani eo nekoliko bo- lje izkoristili nasprotne napade in preko hitrega Ačkuna ob koncu re- zultat spremenili sebi v prid. Po vsem tem, kar ismo videli pa lahko trdimo, da tudi obraten rezultat ne bi bilo presenečenje. Odlična v celjski ekipi sta bila Krelj v napadu ter Markovič v vratih medtem ko so ostali igrali pod svojimi običajnimi možnostmi. Prvenstvo v republiški ligi se nada- ljuje, v nedeljo pa bodo celjski roko- metaši nastopili v Mariboru proti do- mačemu Braniku, 'M v minulih dveh kolih še ni bil poražen. ŽUNTAR ТКЕТЛ Na letošnjem balkanskem krosu v Kolarovgradu v Bolgariji so v jugo- slovanski reprezentanci sodelovali tudi štirje predstavniki celjskega Kladivarja. Največji uspeh med vsemi je za- beležil Žuntar, ki je v teku na 10 km dolgi progi kot najboljši Jugoslovan pritekel na cilj tretji. Četrto me&to je zasedel Cervan, medtem ko je Važič skorajda popolnoma odpovedal. To- krat je pristal na desetem mestu, kar od njega prav gotovo nihče ni priča- koval. Odlično se je izkazal tudi mladinec Bizjak, ki je v mladinski konkurenci kot najboljši Jugoslovan zasedel šesto mesto. FRENKOV MEMORIAL V organizaciji gabrskega Partizana bo v nedeljo, 17. t. m. drugi namizno- teniški turnir veteranov v spomin na prezgodaj umrlega nekdanjega igral- ca ter zdravnika, doktorja Franca Rebeuška. Turnir je refiubliškega značaja, zato se bodo tudi tokrat, kot lani na prvem memorialu, zbrali vsi tisti, ki so se aktivno udejstvovali v tej športni igri pred vojno in v pr- vih letih po njej. Na lanskem turnir- ju je zmagal nekdanji reprezentant Sandi Podobnik iz Ljubljane; priča- kujemo, da bo tudi letos med favo- riti. Sicer pa so svojo udeležbo na- ja-vili številni igralci z Jesenic, Kra- nja in Maribora. Najštevilnejši med udeleženci bodo seveda Celjani. Razen moških bodo na nedeljskem turnirju nastopile tudi ženske. Turnir je posvečen igralcu, ki je bil pred vojno in v prvih letih po njej med najboljšimi slovenskimi pingpongaši. Nekajkrat je osvojil na- slov najboljšega igralca v Celju; igral pa je tudi v tisti ekipi Kladivarja, ki je uspešno nastopala v zvezni in re- publiškiJilligi. ŽRTVE PROMETA DVA PODLEGLA POŠKODBAM Zaradi poškodb v prometnih ne. srečah, o katerih smo že pisali, sta pred dnevi podlegla v celjski bol- nišnici Franc Cater iz Celja јц Vinko RebeniaJi iz Spodnjih Gru. Sovel j. AVTOMOBIL V REKI Po cesti II. reda v Gornjem Gra- du je vozila Marija Tratnik iz Do- la pri Gornjem Gradu brez vozni- škega dovoljenja. Osebni avtomo- bil CE 102-60 je zaradi prevelike hitrosti na ovinku pričelo zanaša- ti. Potem ko je izvozila ovinek, je zadela v ograjo mostu, jo polomi^ la in z avtomobilom padla v tri metre globoko Dre io. voznica te- lesno ni bila poškodovana, škoda pa znaša približno 2.500 novih di- narjev. ŽENSKA NA CESTI Proti doberteši vasi je vozil voz- nik osebnega avtomobila G-36-567 Wolfgang Lackner in v bližini krii- žišča na razdalji 20 metrov opazil sredi ceste Antonijo Cater iz Vran- skega. Močno je zavrl, vendar ga je pričelo zanašati po cesti, tako da je z zadnjim delom zadel žen- sko ter jo zbil po cestii, avtomobil pa se je prevrnil pröko strehe in zdrvel 7 metrov izven cestišča. An- loniija Cater je dobila pretres mo- žganov in rane po kolenih. Na vo- zilu je škode za 1.500 novih dinar- jev. AVTOMOBIL NA STREHI Voznik osebnega avtomobila CE 103-93 Janez Šušteršič iz Velenja je vozil iz Hotemeža proti Šent- janžu. Na ostrem in nepreglednem zavoju se je srečaval z voznikom osebnega avtomobila, ki ga je up- ravljal Adi Tomažin. Pri tem se je Šušteršič zmedel in pritisnil na plin, tako da ga je zaneslo s ceste, osem metrov pod njo, kjer je ob- stal na strehi, nihče izmed štirih potnikov pa ni bil poškodovan, škodo na avtomobilu so ocenili na 2.000 novih dinarjev. POBEGNIL IZ BOLNICE Po cesti II. reda Celje — šetjur je vozil za sedaj še neznan mope- dist, ki je na zadnjem sedežu pe- ljal Jožeta Jančiča iz Podgrada pri Šentjurju. Zaradi vinjenosti je z mopedom zavozil v obcestni jarek. Pri padcu sta se oba telesno po- škodovala in so ju odpeljali v celj- sko bolnišnico. Voznik mopeda je pobegnil iz bolnice, medtem ko je Jančič ostal na zdravljenju, ima pretres možganov. ŠTIRJE LAŽJE POŠKODOVANI Prometna nesreča se je zgodila v Grajski vasi pri Preboldu. Voz- nik osebnega avtomobila Mile Lov- rič je vozil proti Celju in se v Grajski vasi zaradi prevelike hit- rosti zaletel v vprežni voz, naložen s hlodovino, ki ga je vodil Anton Goropevšek. Pri trčenju so bili laž- je poškodovani sopotniki v oseb- nem avtomobilu Filip Jukič, Peter Kodžoman, Drago Ivanda ter voz- nik vprege. Na avtomobilu znaša škoda približno 7.000 novih dinar- jev. TOVORNJAK V JARKU Po cesti I. reda je proti Žalcu vozil voznik tovornega avtomobila LJ 38-70 Vinko Udovič. V bližini Žalca je z desne strani prehiteval tovornjak, ki je stal na sredini ce- ste in nameravali zapeljati v levo. Pri prehitevanju pa je Udovič za- peljal na skrajno desno stran ce- ste in pri tem zadel kolesarko Ani- co Marguč iz Arje vasi. Pri pregle- du so ugotovili več hudih poškodb. Tovornjak pa se je prevrnil v 2,5 metra globok jarek in obstal na strehi. Bil je naložen z žganimi al- koholnimi pijačami, škode še niso ugotovili. > Upravni odbor Obrtnega podjetja »OBRTNIK« Prebold I razpisuj iprosto delovno mesto OBRATOVODJE delovne enote »Kovinar«. Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. STS kovinske ali inštalaterske istroke s triletno prakso samo- stojnega vodenja obrata ali 2. VK delavec kovinske stroke s 5-letno prakso samostojnega vodenja obrata. Osebni dohodiki po pravilniku o dehtvi OD. 'i!^í Razpis velja 15 dni po objavi. (ul Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje. » 4 хлш. -i-^— » ^à. ___ Delovna skupnost Gostinskega podjetja »CELEIA« Celje razpisuje v smislu čl. 50 statuta podjetja zasedbo delovnega mesta DIREKTORJA Po določilih mora prijavljeni kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — ekonomska fakulteta in dve leti na vodilnem položaju; — hotelska ali popolna srednja šola in pet let na vodilnem položaju; — visoko kvahficiran gostinski delavec in osem let prakse v gostinski stroki. Prijavi mora kandidat priložiti dokazila o strokovnosti in nekaznovanju ter kratek življenjepis. Prijave za razpisano delovno mesto morajo kandidati poslati v roku 15 dni po objavi. OBVESTILO SLOVENSKO KEMIJSKO DRU- ŠTVO in GOSPODARSKA ZBOR- NICA SR SLOVENIJE sporočata, da bo dne 15. in 16. t. m. kongres o industrijski kemiji Slovenije pod pokroviteljstvom CINKARNE — Metalurško-kemične industrije, Celje. Začetek kongresa bo v petek 15. t. m. ob 9. uri v dvorani central- nega delavskega sveta tovarne »EMO« v Celju, Mariborska 86. V istih prostorih bo dne 15. t. m. ob 18. uri občni zbor Slovenskega ke- mijskega diruštva. iĆmO SE VZGAJATI ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE PRIPRAVLJA SEMINARJE ZA STA RŠE pred kratkim je bil v Celju občni 2bor Zveze društev prijateljev mla- dine. Nekatere misli s tega pomemb- nega obračuna dela smo pripravili tudi za bralce našega lista. Udeleženci občnega zbora so raz- pravljali o mnogih perečih proble- niih, ki so povezani z našo najmlaj- šo generacijo. Omenili so kritično otroško varstvo in poudarili, da bi iriorali več pozornosti posvetiti var- stvu šolskih otrok. Tam, kjer varst- veni oddelki na šolah že delujejo, so zadovoljni z rezultati. Ne samo, da otrok preživi čas, ko so straši v službi, organizirano in koristno, po- sledice tega varstva so se pokazale tudi pri učnem uspehu. Skoraj tri četrt prej negativno ocenjenih otrok je ocene popravilo, mnogi se tudi raje učijo. Sicer pa so učno vzgojni rezultati na osnovnih šolah še zme- raj kritični. Praksa je pokazala, da se starši v glavnem premalo zani- majo za napredovanje svojega otro- ka; včasih pa jim manjka tudi pe- dagoške osveščenosti tako, da se nekako ne znajdejo, ko bi morali otroku najbolj pomagati. Zato bo- do društva prijateljev mladine pohi- tela s pripravami za tridnevne semi- narje za starše šoloobveznih otrok, na katerih naj bi govorili predvsem, o vlogi in pomenu domače vzgoje na uspehe in neuspehe šolskega dela. čeprav se je v zadnjem obdobju vprašanje šolskih malic le nekako uredilo, pa.to ne velja za glavni ob- rok prehrane — za kosilo. Ko so razpravljali o tem problemu, so ne- kateri menili, da bi bilo prav, če bi sredstva, namenjena za letovanje otrok, prenesli v korist urejene pre- hrane, vendar so udeleženci občne- ga zbora menili, da to ne bi bila pravilna odločitev. Oboje — tako le- tovanje kot prehrana — sta dve ta- ko življenjsko važni področji, da bi ju bilo treba intenzivneje razvijati, ne pa širiti eno na гасгт drugega. V zvezi s tem iso poudarili, da je otrokom treba zagotoviti primerno letovanje in naj zato uredijo pravne odnose v Rovinju, kjer je medob- činska počitniška baza. Tudi zgrad- bo, ki jo je Občinska skupščina ku- pila v Radmirju in jo namenila za letovanje otrok, bi morali primerno urediti. Ker pa je sredstev malo. bi jo morali vsaj zaščititi, nikakor pa ne prodati, kot nekateri predla- gajo. Zveza prijateljev mladine tesno sodeluje z vsemi ostalimi družbe- nimi organizacijami, ki so razen v Crešnjicah in v Šmartnem v Rožni dolini, prevzele patronate nad šo- lami. Pionirskim organizacijam po- magajo med drugim pri organiza- ciji in izvedbi jugoslovanskih pio- nirskih iger in ker letošnje pionir- ske igre potekajo pod geslom Kdo več ve, kdo več zna — poudarjajo pomeri učenja — bp seveda še ve- liko skupnih razgovorov in sklepiov. Na občnem zboru so nekaterim ' najzaslužnejšim članom društev pri- jateljev mladine razdelili tudi odli- kovanja: Karlu Jugu, Mariji Klanč- nik, Ivanu Putniku, Borisu Košut- niku in Vasi Staroviču. PRISLOVENČEVIH Osemnajstletna Anica je postala že pravi družinski član, čeprav ima delovno knjižico in v njej piše, da je gospodinjska pomočnica. Že tretje leto teče od tistega dne, ko je prišla z dežele z majhnim, oguljenim kovčkom in v plašču, ki ji je bil že davno premajhen. Doma so pri mami ostali še trije otroci in Anica se je javila na oglas, ki ga je brala v časopisu: »Tričlanska družina išče dekle za pomoč v gospodinjstvu.« Z velikim strahom je potrkala na vrata stanovanja v novi stolpnici in zelo plašno je ogovorila gospodinjo, ki ji je prišla odpret. Prvi dnevi so bili za vse težki: za Anico, ki se ni mogla prav navaditi na drugačne razmere, pa tudi za gospodinjo, ki ji je morala vse povedati in pokazati. Le z Darjo sta se takoj spoprijateljili. Otrok je menda začutil, da jo Anica prav tako po- trebuje kot ona njo in kar naprej ji je bila za petami. Počasi pa so se vsi navadili novega člana v hiši. Nič več ni bilo tako tiho, kadar so zvečer skupaj posedeli v dnevni sobi in zdaj že glasno povedo stvari, ki so si jih prej samo zašepetali. Anica pripravi kosilo, se dopoldan pomudi z malo Darjo, popoldne pa jo marsikdaj odpelje na sprehod, medtem ko mama sama uredi najnujnejše. Kadar ima Anica dopust, jim je kar nekako dolgčas, zato tudi večino nedelj preživijo skupaj. Naložijo se v fička in včasih skupaj obiščejo tudi Anicino mamo in otroke... Položaj gospodinjske pomočnice se je v zadnjih letih prav go-, tovo močno spremenil. Ker opravi velik del tistega dela, ki bi ga sicer morala zaposlena mati, se v mnogih družinah zavedajo njene vrednosti. Seveda pa enakopravnosti v družim ne moremo razumeti tako, da bi dolžnosti gospodinjske pomočnice temeljile samo na njeni dobri volji. Tudi v tem delovnem razmerju je treba določiti delokrog, tudi tu sta Jdelovni čas, disciplina in natančnost bistvenega pomena. In prav je, da se o tem pomenijo že prvi dan — in potem vztrajajo. Red bo zagotovil dobre odnose in prijetno razpoloženje. Obe ženski pa bi si morali pomagati tudi s tçm, da ne bi pretirano občutljivi zamerili tudi kakšne dobronamerne, resne besede. Takšna rešitev je neprimerno boljša kot kujanje, ki nikamor ne vodi. OBLEKA, ki vam jo prikazuje naša manekenka, je iz 100 % volne in je iz pletene mrežaste tkanine. Primerna je zlasti za svečane priložnosti. Na voljo vam je v petih pastelnih barvah na oddelku KONFEKCIJE, Cena 178.— N din. Isto tkanino v osmih modnih barvah, širine 70 cm lahko izberete na oddelku VOLNENEGA BLAGA. Cena za meter 39,75 N din. ЛВС NEGE v prejšnjem sestavku smo govo- rili o učinku kamilic in kamiličnega čaja, danes pa poglejmo, kaj pome- nijo v domači kozmetiki jajca in li- mona. ^ Nekaj kapljic limoninega soka ko- žo očisti, zmehča. Zato jo uporablja- mo za umazane in razpokane roke. Ce limonin sok zmešamo z gliceri- nom, je učinek še boljši. Na žličko glicerina določimo tri kapljice limo- ninega soka. Sok tega južnega sadja pa poznajo tudi tisti, ki si želijo obletiti pegast obraz. S kosmičem vate nanese j o nanj nekaj limoni- nega soka in ga pustijo na njem če- trt ure. Medtem pokrijejo obraz z ledenomrzlim obkladkom. Nato ko- žo obrišejo, namažejo z mastno kre- Шо, ki jo čez pol ure snamejo. Ne- kaj kapljic limoninega soka prime- šamo tudi različnim domačim kre- niam ali pastam. Sok polovice limo- ne v zadnji vodi za spiranje las, pa bo dal lasem lep sijaj in jih malo obelil. Zato je najbolj primeren za plavolaske in plavolasce. Tudi jajce bi v domači kozmetiki težko pogrešali. Včasih uporabljamo Samo beljak, drugič spet samo ru- înenjak, včasih ga skuhamo, drugič Pustimo surovega. Beljakovinsko masko naj si pri- pravijo žene z uvelo, ohlapno kožo. Lahko pa jo uporabimo tudi takrat, ^^e si hočemo utrujen obraz osvežiti ?a kakšno večerno prireditev. Svež jajčni beljak spenimo v mehak sneg }n ga namažemo na uma t obraz. Be- ljakovinska plast naj bo debela pri- bližno dva milimetra in naj ostane ?a obrazu 15 20 minut. Ves ta •^s pa moramo ležati in sprostiti ^brazne mišice. In mižati je treba, •»^asko zmijemo z obraza z mlačno ^odo. Skupaj stepen beljak in ru- 'ï^enjak rabimo na isti način, pri- Poročamo pa ju za zelo mastnp, ^^'^'elo kožo. Rumenjak, ki se na koži ^lo hitro posuši, uporabljamo z ^Ijem. Majonezno masko napravimo ^^ko, da v umito kožo vtremo čisto ^livno olje in nato ko^ namažemo ^ stepeniim rumenjakom. Prste na- •^očimo v mlačno vodo in z njimi Fabio krožno masiramo ko/o tolikr ^^sa, da se na njej pojavi belkasta »^^iiasta zmes. S suhe kože masko izperemo takoj, na mastni pa lahko ostane do pol ure. Kožo s tako ma- sko čistimo, osvežimo in nama- stimo. Stegen rumenjak lahko s pridom uporabimo tudi za pranje las. Toda, ko ga v laseh dobro spenimo, ga moramo temeljito izprati. Rume- njak, ki ostane v laseh, je lahko go- jišče za bolezenske klice. Zmrznjeno zelenjavo in sadje iz hladilnika usposobite za uporabo tako, da ju položite v hladno vodo*. Ko boste na površini opazili drobne ledene kristalčke, vodo odlijte in prilijte drugo. Ta postopdk ponav- ljajte tako dolgo, dokler bodo na površini vode ostajali kristaloki. I Krila so za pomladne »dni zelo priljubljeno oblačilo. Toda prav pri njih nam ponavadi zmanjka domiselnosti. Predlagamo tri ži- vahne kroje, ki so pravzaprav primerni za vse postave. NASVETI Zdrob in ovsene kosmiče lahko pred kuhanjem nekoliko popražite. Tako bodo dobili pikanten in moč- nejši Okus, če vas bo zamikalo, da bi kavino usedlino zlili v kuhinjski umivalnik, si raje premislite. Kavi na usedlina in lasje najhitreje zamašijo odtočne cevi." PLOSKE NOGE Ploska noga nastane navadno pri ljudeh, ki imajo že od rojstva sla- botne vezi in mišice v nartu. Ko začnejo nogo obtoževati, se pokaže- jo prvi znaki pIoskostL Zato jih včasih opazimo že pri otroku. Taka ploska noga pa se marsikdaj sama popravi, zlasti še, če je otrok živa- hen in veliko skače, teka in tako^ tudi telovadi. Telovadba^ je namreč' edino sredstvo za utrditev vezi in mišic, ki drže kosti v pravilni legi. Pri starejših ljudeh, ki imajo že za- trdele vezi, je plosko nogo nemogo- če popraviti s telovadbo, mladi ljudje pa si z njo lahko odločilno pomagajo. Predlagamo nekaj takih vaj: 1. Sedemo na tla po turško in skušamo s tega |>oložaja vstati, ne da bi si pri tem pomagali z rokami. 2. Ko sedimo po turško na tleh, prislonimo podplat ob podplat, ko- lena pa pri tem razširimo, kalikor je rjogoče. Potem dvigamo izme- noma od tal prste in pete, podplate pa tesno tiščimo drugega ob druge- ga. Vajo moramo ponoviti saj tri- desetkrat. 3. Tudi pri tej vaji sedimo po tur- ško, kolena močno razširimo, pod- plati pa naj bodo oddaljeni drug od drugega za dobre štiri prste. Poči- vajo naj na svojem zunanjem robu. Potem, upognemo srednji del stopal — tako, da se prsti ene noge dotak- nejo drugih. Nato stopala zravnamo in vajo ponovimo. Tridesetkrat! 4. Napravimo deset počepov — na prstih! 5. Vsaj pet minut hodimo po pr- stih. Otroci, ki imajo plosko nogo, naj hodijo bosi. Tudi plezanje na dre- vesa jim bo koristilo in pa hoja po okroglih gredah ali zloženih hlodih. Ker otrok s stopali lovi ravnotežje, §e »mu mišiclg utrjujejo. Kolo naj poganjajo samo s sprednjim delom stopErta kadar hodijo po stopnicah, naj hodijo po prstih in pri hoji na- vkreber nao se odrivajo samo s prstnim delom noge. CELJSKI TRG Medtem ko jc bila tržnica prejšnji teden lepo preskrbljena, pa tega za zadnje dni ne bi mogli trditi. Odšli so prodajalci solate z juga, pa tudi sicer je vseh pridelkov manj. Cene so poskočile. To velja predvsem za so- lato, Ki je biíá po 500 dinarjeo kilogram, — berivka pa "Celo po 1200, kar se še nikoli ni /godilo. Podražila so se tudi jajčka — pro- dajajo jih po 55 dinarjev. Krompir je po 100 do 120, čebula pa 200 do 24tf. radič po 800, špinača po 600 do 800, peteršilj po 300 do 400 in korenjček po 100 do 250. Kislega zelja je še zmeraj nekaj, je pa po 150 dinar- -jev, tu in tam prinese kdo tudi še kaj kisle repe po 140, sicer pa preskrba na tržnici dokazuje, da se pomlad bliža s hitrimi ko- raki. Zadnja cena celih orehov je 700 dinarjev za kilogram, jederc pa 2600. Kokoši so drage, od 2000 do 2500 dinarjev, piščanci pa so po 900 dinarjev kilogram. Na tržnici je Se zme- raj dovolj jabolk, ostalega sadja pa — ra- zen agrumov — ni. NOVA KNJIŽICA APARATI V GOSPODINJSTVU Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je te dni izdal v zbirki mala potrošnikova knjižnica novo knjigo — Električni aparati v go- spodinjstvu. Z njo želi potrošniški informativni center odgovoriti na mnoga vprašanja, ki jih prinaša uvajanje električnih pripomočkov v gospodinjstvo. Znano je namreč, da je prednost mehaniziranega gospo- dinjstva možno izkoristiti le, če ve- mo, kako naj izbiramo električne gospodinjske aparate, kako deluje- jo, kako jih negujemo in vzdržuje- mo ter funkcionalno namestimo po prostorih. Važno je tudi, da racio- nalno trošimo električno eneilgijo, saj lahko sicer močno škodimo in- dustriji. No, o teh in o podobnih vprašanjih govori knjižica Električ- ni aparati v gospodinjstvu. V knjigi jih obravnavajo po skupinah, razde- ljene glede na namembnost, razpore- ditev v prostoru in funkcionalno razporeditev gospodinjskih opravil. Tako so v prvem delu zbrani nasveti iaz uprarabo aparatov za pripravo kuhe, v dmgem za pripravo tople vode, v tretjem za nego in čiščenje stanovanja,, v četrtem za nego in •Vzdrževanje perila in obleke ter na- to še električni aparati za nego te- lesa. V knjižici lahko torej beremo o vrstah hladilnikov, električnih me- šalnikih in mlinih za kavo, o ku- hailnih ploščah, štedilnikih, pražilcih za kruh, sesalnikih za pi'ah, o na- vadnih in avtomatskih pralnih stro- jih, ožemalnikih, fenih, visirískem soncu itd. Ena največjih odlik omenjene knjižice pa je prav gotovo to, da piše o prednostih električnih apa- ratov objektivno in da gospodinjo opozarja tudi na pomanjkljivo.sti in morebitne pomisleke. Zato gospo- dinjam ne bo žal morda nepredvi- denega izdatka. Drago Kumer: DRAGOCENO DARILO Gori nad Bolsko živita Jaka in Ka- trca. Stara sta in zato se jezita na svet, ki je krivičen, še posebej zato, ker ima Jaka tako nizko pokojnino. Dvajset tisočakov je za dva onemog- la sedemdesetletnika več kot prema- lo. Pa ne pomaga ne žalba in ne prošnja, zato Jaka največkrat pre- klinja; • ' ' — Hudič je ustvarii ta svet in ne bog. Katrca pa se vsakič prekriža. — Jaka, pusti boga in hudiča pri miru, znalo bi ti škodovati... Jaka pa godrnja svojo pot. — O, da mi je biti kralj vseh hu- dičev, to bi podkuril... — Ježeš, pa da n misliš na tistega di... — Pusti tistega, tisti je komunist! O, če bi ga bogu mogel pokazati, bi ga koj spoznal. — Kako to misliš? — Bog iii razprostrl roke in ga objel: poglej, Kristus, ta pa je moj predvojni klerikavzer!... — Pst! Ti si bogokletnež. Anti- krist!... — No, pa bi že raje bil Kristus! — Zakaj? — Delal bi čudeže! Koj bi napisal odločbo in jaz bi dobil sto tisoč po- kojnine! — Sveta nebesa! — Pusti nebesa, na zemlji živimo! O, da mi je biti Kristus, vsak dan bi nama pričaral hlebček belega kruha, dva kosa pečenke in liter pri- stnega cvička. To bi bila prebava! — če bi bil Kristus, bi moral tudi za druge skrbeti, reče Katrca. — Ne, jaz bi bil tak Kristus: naj- prej zase, potem pa — če bi kaj o- stalo... — Potem bi zagotovo tudi name pozabil, zahlipa Katrca. — Ne, nate ne bi mogel pozabiti. Rekel bi — hokus pokus! — in bila bi šestnajstca! Ha, ha, ha — ti pa šestnajstca! — Kar prav, da nisi Kristus. Saj še tega ne veš, da se jutri rešujem! — Ampak, nekaj pa ti bo^ vse- eno pricopral. — Mijav, mijav, mijav! — se o- glaša muca s peči, kakor da se sme- je pobožnim željam dveh starih, od vseh pozabljenih; še najbolj pa ju je zavrgel stric Zakon o pravičnih pokojnineüi. Jaka pa tuhta in iztuhta, da bo storil nekaj takega, kar je sicer z zakonom prepovedano, a vendar bo v hišo prineslo nekaj ugodja. Ribe se v Bolski drstijo in dvoje vider v tolmunu grdo gospodari. Na- stavil bo past, snel vidri kožušček in za izkupiček Katrci kupil žamet- no ruto, kilogram sveže teletine, štruco belega kruha in liter pristne- ga cvička. Ruta bo pozalšala Kata- ričin zguban obraz, teletino, kruhek in cviček pa bo že on pospravil, pa četudi v petek; Katrca tako nima zob, na protezi pa čaka že celih pet let, v želodcu ji klislina nagaja; sit bo volk in koza bo ostala cela. Vsak večer čaka naš Jaka tam do- li za Eolsko, prisluškuje žuborenju v tolmunu in sam sebi lu-amlja. — Ko bi bil Kristus, bi sam sebi življenje ustvaril... Še je hotel reči eno, dve — pa je v tolmunu šklocnilo nekaj preglas- no, nek čuden glas je prihajal iz šumenja. Pa se je Jaka obvladal. Le- po se prihuli h grmu in čaka, čaka, da se zlodej umiri, čaka v trdo noč, ko se le spusti v tolmun in že vidi pošastno senco v vodi. Menda je sa- mo kraljico vider uničil. Zgodil se je čudež in zato je skrivaj odmolil kar tri očenaše. Vso pot je gledal to velikanko in pri koči je kar s praga zaklical. — Katrca, Katrca, pioglej, čudež se je zgodil! Katrca pa z laterno v roki osup- ne. — Hudič si nemarni, saj si mi mačko zadavil! in ga s plenom na- bunkala po grbi. Potlej pa je vso noč terentižil. — Ko bi bil bog — z imenom DINAR, potlej ne bi vider na črno lovil, s Katrco bi znala živeti. Tako pa mi vsak mesec odkažejo tisto o* skubljeno penzijo! Tako je Katrca tudi to pot ostala brez žametne rute, z mize pa sta se blagohotno smehljala prežgeinka in cel krompirček« MLINARJEV JANEZ FERDO KOCEVAR - 17 - Fantje so bili vse bplj nestrpni, posebej Janez, ki ga je ves čas obhajala misel, сЈд jih je lažni menih uikanil, jim na- plete^ zgodbo in jih zvabil sem", medtem pa mu utegne gra bežljivi jastreb odnesti sladko golobico v svoje nepristopno gnezdo. Pri tem ga je tolažilo le upanje, da bo grof po vsej priliki moral čez reko samo preko mostu, kajti voda je bila v zadnjih dneh zaradi močnega deževja taiko narasla, da bi jo bilo nemogoče prebresti. — Tiho, Janez! Tiho! je nenadoma vzkliknil Tone. — Tamle v gozdu sem slišal brstje pokati pod nogami. Slišiš? Fantje so se potuhnili. Napeto so prisiluškovaJi in nape- njali oči. Ni trajalo dolgo, ko so se v daljavi pojavile tri po- stave, ogrnjene v dolge halje; nekako odluščile so se od gozda in stopile na mesečino, ki jih je oblila s srebrom, da so bile videti kot pošasti. — Vidite, prihajajo! To so oni! je šepnil nekdo. — Zdaj pa le tiho, fantje! — In pogum! Vsakdo je zgrabil svoj nož. Tone je moral z vso silo za- drževati Janeza, da se ne bi prenaglil. — Ne bodi vendar nespameten, Janez! mu je šepetal v uho. — Kaj misliš, da nas bodo čakah, če se jim pokažemo že zdaj? V gozd bi se nam umaknili, ipotem pa bi jih lahko iskali. Le potrpi, saj nam pridejo sami v pesti! Ko je menih shšal ie besede,|^ je kihnil in se premaknil, da je zašuštela koruzriica. S tem je hotel grofa očitno pravo- časno opozoriti na nevarnost, ki ga čaka. Kazalo je, kakor da so prišleki slišali menihovo znamenje. Za trenutek so obstali in prisluhnili. Videti je bilo razločno, kako obračajo svoje gla- ve na vse strani. — Lopov! je siknil Tone menihu. — Če se boš še enkrat skušal samo malo ganiti in nas izdati, — ti porinem nož prav do držaja v tvoje črno srce! Bog mi je priča. — Naprej! je ukazal grof svojima spremljevalcema. — Naprej! Kaj vama je srce v hlače zlezlo, da si ne upata dalje? Vaju je strah vetra, ki je zašumel med koruznico? — Presvitli grof! je rekel eden izmed spremljevalcev. — To ni bilo šumenje vetra, ki ga sploh ni. Bilo je, če sem prav slišal, šepetanje; ne vem, če je pri tistemle kozolcu res vse ta)ko varno. — če ni bil veter, je bila mačka na svojem lovu! je rekel grof prepričevalno, da bi vzpodbudil samega sebe. — Vama se pač pozna, da sta se v mladih letih za kravama potikala, čaplje lovila in kamenje za plugom pobirala. Le nikar se ne bojta! je dodal nekoliko tišje, kajti z vsakim korakom ga je vse bolj spreletavala groza. — Saj sta vendar v čestiti meniški opravi! Če bi bil zdajle^^an, bi vama ljudje celo vajine biriške roke - 18 - poljubovali! No, in če naš že čaka kakšno neprijetno prese- nečenje, ali nimamo ostrih mečev tu spodaj? Strahopetca! Meč bo v vajinih rokah, kvečjemu to, kar sedlo na biku! A zapomnita si: kar sem sklenil, hočem izpeljati še nocoj, naj se zgodi, kar hoče! Nikdar ni bilo v moji navadi, da bi ostajal na pol potil Razumeta? Še nocoj se ho.čem na svojem gradu kratkočasiti z njo! Medtem se je trojica približala kazolcu. Janez je prav razločno slišal grofove besede. Ko je bil ta čisto blizu, je kakor razdražen lev JDlanil nanj, ga zgrabil za vrat, ga dvignil kvišku, dvakrat zavrtel in ga tako neusmiljeno stresel, da so mu zobje zašklepetali. V njegovi desnici se je zabliskal ostro nabrušen nož. — S katero bi sfc rad še nocoj kratkočasil, a? Kdo si in kam greš? Odgovarjaj, sicer te pri priči zabodem! Grof Urh je v obupu iskal svoja hlapca, toda njima se ni godilo nič bolje; oba so pestili fantje, da sta stokala. — Kaj hočete? je mirno rekel Urh, ko je videl, da je nji- hov položaj brezupen..— Kaj ne vidite, kdo smo? Ali vam ne pove naša samostanska obleka, da smo mirni služabniki božji,' ki se vračamo iz Celja v Zajčji samostan? — Ob temle času? Kaj menihi hodijo okrog ob temle času? je porogljivo vprašal Janez. — Pravi menihi poklekajo zdajle po svojih izbah in prosijo boga, naj prizanese grešnemu svetu njegove hudobije; nikakor pa se ne potikajo ob tem času po gozdovih. Če se ne motim, ste vsi trije prav takšni menihi, kaikor je bil tisti, ki smo ga danes prijeli. Marko, pripelji semkaj tistega tička, da se prepričamo, ali niso res vsi iz istega gnezda! Koruznica je zašuštela in Marko je privlekel vohljača. — Izdajalec! je siknil grof, ko je prepoznal svojega ogle- duha. Drugega ni mogel reči, kajti Janez ga je tako krepko držal za vraF, da mu je pohajala sapa. V tistem trenutku je Urh hotel seči pod haljo po meč, toda Janez ga je prehitel. Vzel mu ga je, gaKipolomil in zmetal kose v vodo. Fantje so razorožili tudi oba njegova biriča. — Roparji nesramni ste! je rekel grof, ko je prišel do sape. — Roparji in nočni potepuhi, ki iz zlih namenov prežite na mimoidoče. Hotel je še nekaj reči, toda Janez mu je krepkeje stisnil vrat. — Če smo roparji, kot pravite, je rekel Janez, — nismo takšni roparji, kot ste vi, presvilli gospod grof! Če naš namen ni bil dober, je bil gotovo boljši od vašega, saj smo vas tu prestregli iai vam onemogočili vaše pokvarjene namere! Če smo mi zaradi tega vredni kazni, jo stokrat bolj zaslužite vi in vaše grofovsko veličanstvo! Toda roka pravice se vas izogiba - 19 — kakor garjevega psa, ker se noče omadeževati! — Kdo si, da tako predrzno govoriš z menoj, svojim go- spodarjem? je vzkliknil Urh. — Jaz sem vendar Urh, celjski grof, strah cesarjev, grof Zagorski, ban hrvaški in ... — ... Sedaj naš ujetnik! je dodal Janez. Vsi so se za- smejali. — Gorje, trikrat gorje mu, kdor se mi predrzne skriviti en sam las! Pokazal mu bom, da nosim železne rokavice! Sedaj zahtevam od vas, da poveste, kdo ste! je siknil Urh ves bled od jeze. Fantje so se smejali. — Takoj povejte, s kom imam opraviti, da ne bi oskrunil svoje plemenite krvi in knežjega stanu, če se moram pogo- varjati s kakim kmečkim prostakom! — Naj vaše grofovosko veličanstvo in vaša plemenita kri nikar ne pozabi, da ste naš ujetnik! je rekel Janez mimo in vtaknil svoj nož nazaj za pas. — Če bi se nam zahotelo, bi vas zdajle zvezali kakor prasce in vas zmetali tjale v jez. Pri moji veri, da vas ne bi obvarovala ne vaša plemenita kri ne vaš knežji stan! Toda na tak način si pošteni kmečki prostaki no- čejo omadeževati svojega dobrega imena. Raje boste vi po- vedali namen, ki vas je v tej opravi in ob tej uri pripeljal semkaj ! — Kdo si drzne z menoj, grofom Urhom tako govoriti? Kdo od mene, vašega gospodarja terjati račun? Pač pa vam jaz vsem ukazujem, da se pri priči poberete domov in greste spat, kakor se to poštenim ljudem spodobi, da, pri moji naj- večji nemilosti! Takšna grofovska oblastnost je bila Janezu preveč. Od- vczal si je ruto, ki jo je nosil za vratom in z njo zvezal grofu roke na hrbtu tako močno, da mu je kri za.staja]a. — Tudi onadra zvežite, je rekeí. Takoj sta bila zvezana tudi onadva. — Zdaj pa naprej, čez most! jé ukazal Janez. — Brž, sicer bo pela druga. — Kam le? je zakričal grof ves penast, da jc odmevalo daleč naokrog. — Kam le? je ponovil Janez. — Kam le drugam kakor v naše svinjake! Le brž naprej! Petelini že pojo po vasi! če se boste obotavljali, vas bom javno osramotil! Hej, kako bo jutri grofica iskala svojega grofa po gradu, on bo pa v našem svinjaku delal družbo svinjam! To bodo imeli Celjani zopet kaj govoriti! Ha, ha! Grof se pač ni mogel upirati. Moral se je vdati usodi in stopiti čez most. Z vsakim korakom je postajal na videz vse mehkejši. Premišljeval je, kako bi se faotom odkupil in ušel sramoti. 1 — Fantje, pustite me pri miru, naj grem svojo pot! je rekel čez čas. — Ta bi bila pa lepa! je odvrnil Janez. — Mi bi vas naj pustili mimo svojo pot, vi bi nam pa zato vlačili naša dekleta na svoj grad in jih zapirali v grozne ječe, če bi se upirale vaši pohotnosti! * — Kakor vidim, vam je vse znano, je mimo rekel grof. — Pustite me in nagradil vas bom, kakor vas ni še nikoli nihče nagradil. Le kralji in cesarji dajejo takšna darila svojim zve- stim slugam. — Ne kvasi neumnosti! Nič ti ne bo škodilo, če bomo malo zamenjali vloge in bomo vsaj za kratek čas mi tvoji gospo- darji, ti pa naš podložnik! je pripomnil nekdo. — Ni govora o kakšni nagradi! je rekel Janez. — Odkupiti se bo treba, presvitli grof. Odkupiti, kakor je primerno in do- stojno vaši plemeniti krvi, vašemu stanu, pa tudi naši hrab- rosti in pogumu! Nikar ne misli, da hrepenimo po tvojih ukra- denih zakladih zlata in srebra. Vrag jiih vzemi! Koliko pa je v njih krvi in solza? Sami imamo dovolj zlata po svojih vino- gradih, pašnikih in gozdovih, a največ v svojih žuljavih dlaneh, ki ste jih nocoj sami okusili. Niso kar tako, kajne? — Zlata in srebra torej ne marate? S čim naj se odkupim? je vprašal grof nekoliko v zadregi. — Aha, že vem! Taikole bo najbolje! Nocoj ste pokazali, da to zaslužite; hočem vas po- plemenititi. Vas in ves vaš zarod in vso okolico, ki pripada Teharjem! V grb vam dam dve zvezdi od svojih treh! Narediti in priznati vas hočem sebi sorodne in vas kot take tudi spo- štovati, ne sam^o jaz, ampak ves moj rod; na vekov veke. Tu je moja viteška desnica, da bom mož beseda! To je bilo fantom seveda zelo všeč. — Živel naš grof! živel! Trikrat živel! so vzklikali. -— Živeli Teherjani! Živelo naše plemstvo! — Nikar se ne prenaglimo, jih je posvaril Marko. — Tak- šni gospodje se znajo zelo resno zaklinjali in marsikaj obljub- ljati, če treba, tudi čast in poštenost, toda le redko ostanejo mož beseda. Žal sem se svoje dni sam kot oproda zelo pogosto o tem prepričal. Kdo lahko jamči, da nam jutri grof ne bo poslal namesto pečata svojih biričev, da nas primejo in od- peljejo? — Samo poskusi naj, je rekel šimkov Tone. — Takoj vza- mem koso in skujem sulico, potem se bo pa že pokazalo, kdo bo zmagal: kmetici ali barici.. — Jutri, je rekel grof, — bo kakor nalašč priložnost, ko bo vaše starešinstvo izvolilo novega načelnika. Volitvam bom prisostvoval tudi jaz z vso gospodo. To bo pač najprimernejši trenutek, da povzdignem Teljierjane med svoje plemstvo... POTEPUH V VELIKIH BITKAH, PRIJATELJ TOREADORJEV, BOKSARJEV, ZVEZDNIC... IZPISAL JE SVO"i ŽIVLJENJE ERNEST HEMINGWAY, PISEC ŠTEVILNIH ROMANOV IN ZGODB, V ŽIVLJENJU IN SMR^fi Veliko ugibanj in dvomov je bilo, ko se je sredi leta 1961 raz- vedelo, da se je veliki afriški lovec smrtno ponesrečil, ko je čistil eno izmed svojih številnih pušk. Že takrat je večina ljudi, ki so ve- deli vsaj nekaj o Hemingwayu, dvomila v resničnost teh besed, a leer je tako izpovedala njegova žena, so vsi obzirno molčali. Toda prej ko slej se vse razkrije in tako vemo zdaj vse tudi o smrti veli- kega pisatelja. Iz sestavkov ameriškega časnikarja in dolgoletnega Hemingwayevega prijatelja A. E. Hotchnerja povzemamo najbolj zanimiva dejstva o smrti in življenju človeka, ki je vedno ljubil nevarnost. Začelo se je že davno, a nihče ni maral priznati, da bi Hemingway kazal kakršnekoli znake spremenje- nosti, kaj šele kaj več. Toda He- mingway je vedel, kakor je vedel že marsikdaj prej kaj drugega, ta- ko je tudi zdaj vedel, da je svoje oprav.} 1. Ostal je še samo obračun s samini seboj. In ta je najtežji, tudi za tako pogumnega človeka, kakr- šen je bil Hemingway. Toda aprila 1961 so morali to pri- znati tudi drugi. Najprej Ernestova četrta žena Mary, ki je nekaj dni kasneje pripovedovala piscu: »Saj se spominjaš, da se s stopnic vidi v sobo s puškami, če hočeš priti v dnevno sobo. Ko sem prihajala po stopnicah, isem ga zagledala pred puškami. V eni roki je držal svojo lovsko puško, v drugi dva naboja. Videl me je. Šla sem proti njemu. N/isem hitela, lenostavno šla sem. Spotoma sem zagledala listič, ki je bil prislonjen na vrhu stojala za puške. Listič je bil naslovljen name. Ko sem. prišla bliže, ga je Papa snel. Segla sem po lističu, a mi ga je izmaknil. Vedela sem, da bo kma- lu prišel dr. Saviers, ki je prihajal vsak dan, da je izmeril Ernestov krvni pritisk. Odločila sem se, da ga bom toliko časa zadrževala.« »In kako se je vedel?« »Bil je zelo miren. Puške sicer ni maral izpustiti, a tudi^ nabojev ni skušal vtakniti v cev." Ker nisem mogla ničesar ukreniti, sem ga sku- šala zaplesti v razgovor. Vztrajala sem, da hočem zvedeti, kaj piše na listu, ker je bil name naslovljen in da imam vso pravico do vsebine. Če mi ga že noče izročiti, mi ga naj vsaj prebere. Odločil se je in razvil list. Citai je odsekane posamezne stavke. Bil je njegov testament. Da mi ni potrebno o ničemer skrbeti, da je on že vse uredil, da je nakazal na moj bančni račun trideset tisoč dolarjev in podobno. Vtem je prišel dr. Saviers. Slišala sem njegov avto, kako je obstal in ugasnil motor; sli- šala sem njegove korake... Upanje se mi je obnovilo, četudi sem se še- le zdaj zavedala položaja in moja groza je bila očitna: Papa bo zdaj, zdaj storil... Dr. Saviers je vstopil, se mimo približal, mu vzel puško iz roke in Papa se ni branil.« , Dr. Georg Saviers je bil deželna zdravnik v Ketchumu, majhni vasi- ci blizu zimsko-športnega središča Sun Valley. Zatem ko je moral za- pustiti svoje čudovito posestvo na Kubi, si je Hemingway uredil v Ket- chumu svoje novo domovanje. In tu se je tudi začela tragedija nje- govega življenja. Dr. Savier se je odločil in pregovoril pisatelja, da bi bilo zanj najbolje, če bi odšel za nekaj časa na kliniko Mayo, kjer bi si nekoliko opomogel. Po dolgotraj- nem prigovarjanju je Papa, kakor so ga klicali vsi prijatelji, pristal. toda pod pogojem, da je odšel v kli- niko, pod tujim imenom — kot Geor- ge Saviers. Cez nekaj tednov se je vrnil poln zdravja in veselja, znova se je pripravljal, da bi pisal, rad je jedel in pil, zahotelo se mu je lova, sploh — spet je živel. Toda ne dolgo. Kriza se je kmalu spet ponovila. Toda tokrat je bilo hiije in Hemingway ni maral kar tako v kliniko. Zdravniki v kliniki Mayo v Rochestera so vztrajali pri svojem načelu, da se mora pacient sam odločiti za prihod v kliniko, četudi so vsi skušali doseči, naj hi poslali po Hemingwaya posebno le- talo. Ves dan so zvonili telefoni med New Yorkom, Ketchumom in Roc- hestrom — toda nič se ni zgodilo. Minila je napeta noč in dr. Saviersu je končno le uspelo, da je pregovo- ril Ernesta, naj se odloči za kliniko, ki da je zanj trenutno najbolj pri- merno mesto. Zjutraj so poklicali posebno leta- lo in ko je že pristalo, se je Heming- way domislil, da potrebuje s seboj še neke stvari, ki si jih hoče sam poiskati v hiši. Odklonil je Savier- sovo ponudbo, da gre on po to, kar potrebuje in zagrozil: »Dovolite mi, da grem sam po svoje stvari, ali pa me ne spravite v kliniko!« Popustili so, a so ga spremljali, ženi Mery in zdravniku sta se nam- reč pridružila še bolničarka in so- sed Don Anderson, ki je meril me- ter in enainosemdeset centimetrov jn tehtal blizu sto kilogramov. Tik pred hišo se jim je Papa iztrgal, planil skozi vrata, jih za sabo zalo- putnil in zapahnil. Don je tekel oko- li hiše k drugim vratom in v sobo s puškami. Zagledal ga je pred sto- jalom za puške, kako je z mrzlič- no naglico polnil puško. Don se je vrgel na Ernesia in ga pobil. Divje sta se borila za puško in vmes je moral poseči še George. Končno so ga obvladali in spravili v bolnišnico v Sun Valley. S pomirjevalnimi sredstvi so ga skoraj nabasali, zno- va so naročili letalo in ko je to že hotelo poleteti, se je Hemingway ne- nadoma toliko ovedel, da je planil proti vratom, jih odprl in se hotel pognati iz drvečega letala. George in Don sta ga komaj zadržala. Zdravnik mu je dal še eno pomirje- valno linjekcijo in Hemingway je padel v polzavest. Zaradi okvare motorja je moralo letalo vmesno pristati v mestu Cas- per, država Wvoming. Postanek je skuši-iil Hemingway zopet izkoristiti v svoje načrte. Zaletel se je proti nekemu' letalu naravnost pod pro- peler, ki se je vrtel. Don Anderson je uspel v zadnjem trenulk,u, da ga je ujel za roko in ga zasukal, tako da se je sam postavil med letalski vijak in Hemingwaya. Ob tem za- suku pa bi skoraj zaneslo v prope^ 1er zdravnika Saviersa. Do poleta je bil Hemingway mi- ren in tudi ikakšno uro v letalu je bilo videti, da spi. Nad Južno Da- koto pa je nenadoma planil proti vratom in skušal izskočiti. Sprem- ljevalca sta tudi ta poskus prepre- čila. V Rochesteru so jih pričako,- vali zdravniki, a glej, Hemingway je postal čisto drugačen, zdravnike je pozdravil kot stare prijatelje in vsi so upali, da je izboljšanje že zagotovljeno. Proti koncu junija so zdravniki sporočili, da je tallo daleč. Mary je v Rochesteru najela avto in skupni znanec George Brown se je ponudil, da ju bo vozil. Tridnevno potovanje je bilo- pra\ i užitek in Hemingway je kazal zdravo življenjsko domi- sclncst in dobro voljo. Vrnitev sta slavila Hemingwaya s svečano ve- čerjo, naslednje jutro pa ... Mary res ni vedela drugače, ka- kor da je časnikarjem lagala o ne- sreči pri čiščenju puške! Spominjam se Hemingwayevega odgovora nekemu nemškemu časni- karju, ki ga JC vprašal, kaj čuti do smrti: »Tudi smrt je samo pocest- nica!« In spominjam se najinega zadnjega razgovora v Rochesteru. Z avtom sva se odpeljala iž mesta in ustavila v gozdu". Hodila sva sko- zi gozd in oh se je pritoževal o svo- ji nemoči in ubožnosti. Dvomil je v vse in obsojal ravnanje svojega bankirja/, odvetnika, zdravnike in sploh vse, ki jim je nekoč zaupal. Mislil sem, naj se strese, naj se zne- bi vseh morečih občutkov. Teda ko le ni prenehal, sem mu zastavil pot in mu glasno zaklical: »Paip^a, po- mlad je!« Z neizraznim pogledom je gledal skozi mone. »Spet smo zamudili konjske dirke v Auteuiilu!« Skušal sem ga pritegniti v ziA^ljenje, skušal napeljati riizgovor na nekaj otiplji- vega, a on je še kar zrl skozi mene nekam v neznano. »Zamudili smo Aüteuil, Papa!« sem ponovil. »In še ga bomo zamudili, zamu- dili, zamudili... « Oči so mu zatre- petale in nemirno je vtaknil roke globoko v žep. »Toda, zakaj?« sem mu ugovarjal. »Saj jc še jesen. In naš srečni konj Bataclan — saj se ga še spominjaš — lahko zmaga tudi pod jesenskim listjem!« Skušal sem ga ogreti z le- pimi spomini. »Ne bo več pomladi, Hotch. Pa tudi jeseni ne!« DALJE PRIHODNJIČ: BIKOBOR- BE — MARLENE — TIGRI! Ni več želje do jedi, nobenega veselja do vina, nič več moči za ljubezen, nobene besede za nov roman, nič več radosti za življenje ... Hemingway nekaj dni pred svojim življenjskim obračunom. četudi je bil štirikrat poročen, so se okoli mladega in ostarelega He- mingwaya vedno sukale slavne filmske igralke. Ava Gardner je bila njegova hoUywoodska simpatija, pa tudi to ju je zbliževalo, ker je kakor on ljubila bikoborbe. Na desni ga vidimo z Marlene Dietrich v mlajših letih. On jo je sicer vedno klical »Zelje«, a Marlene je mislila drugače: »Pravi mož, ker je nežen!« Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE (20) Telovadni učitelj je slednjič povedal neki na- slov v ulici Romilly v Sohu. Ko so detektivi, slišali za ta naslov, so pomenljivo prikimali, kajti ta predel so prav dobro poznali. Človek, ki je stanoval tam, je bil znan po vzdevku ^>Strah Soha«. To je bil kriminalec, ki so -"^ga dotlej obsodili že kakšnih tridesetkrat zaradi raznih kriminalnih dejanj od prodajanja mamil do razbojništev. Zdaj je vse kazalo, da so ven- darle odkrili pravo sled. Še isto noč so se napotili k njemu na dom. ^ tretjem nadstropju neke hiše v ulici Romilly So se ustavili pred vrati in pozvonili. Na zVo- Пепје ni nihče odgovoril, zato so začeli s pestmi razbijati po vratih. Tudi to ni pomagalo. Pod- polkovnik je skušal odpreti, a bila so dobro za- klenjena. »Samo to nam še ostane, da vdremo«! je dejal podpolkovnik. Rečeno — storjeno! Za iz- kušene in čvrste policiste je odpiranje in vdi- ranje prava igrača, že čez nekaj sekund so imeli prost vhod. V stanovanju je bilo vse tiho in v ^iem očitno ni bilo nikogar. Toda ko so prišli ^ spalnico, so na veliki zakonski postelji zagle- neko žensko, ki je spala. Po hropenju so '■'^hko takoj ugotovili, da je v globoki omamlje- ^^•sii in da se bo prebudila šele čez nekaj ur. ^^^oznam jo«,« je dejal eden izmed detektivov. *-'o je ljubica Straha Soha in znana uživalka ^amil.« Na postelji poleg nje se je jasno videla ^èreznina — nejasen odtis človeškega telesa. Podpolkovnik je potisnil roko pod pregrinjalo in začutil, da je bila rjuha še vedno topla. Bilo je jasno, da je še pred nekaj minutami ležal poleg te žene nekdo in nihče ni niogel sumiti, da to ne bi bil Strah Soha. Po prstih so se spia- žili proti shrambi, ki je bila zamazana in — prazna. Samo eno mesto je še ostalo — streha. In zares so na strehi našli Straha Soha, ki je čepel za nekim dimnikom. Detektivom se je sko- raj zastnilil, ko so ga zagledali, kako se ves bled trese od strahu in mraza, saj je bil samo v pižami. Takoj se je vdal. Kakor je večidel vedno z ljudmi - njegove vrste, je bil bolj prestrašen kakor straše^. Medtem ko se je oblačil, so detektivi pre- iskali stanovanje. - Našli so precejšnjo količino kokaina in cele kupe pornografskih knjig, a nikjer ni bilo videti niti krpe kakšne vojaške uniforme ali vojaške knjižice. Toda ko je bil Strah Soha na varnem, to je v podpolkovnikovi pisarni, in so mu zagrozili, da ga lahko že za- radi stavri, ki so jih našli v njegovem stano- vanju, pošljejo za nekaj let v zapor, če ne bo hotel sodelovati se je mož popolnoma zlomil. Očitno je bilo, da zanj ni veljal zakon podzem- lja, ki se ga je še prejšnjo noč tako oklepal Magis, kajti ta »velika zverina« je hitel izpove- dovati življenjsko pomembne ■ podatke o svojih sov/stnikih, kar je kazalo, da bi izdal tudi last- no mater, če bi s tem lahko rešil sebe. čisto natanko je povedal, kdo vodje trgovine z vo- jaškimi uniformami, kje jih lahko najdejo in kje imajo svoje »poslovne prostore«. Podpolkov- nik je takoj telefonično sporočil podatke Scot- land Yardu in še pred zoro so pobasali vse vodje ter pobrali njihove zaloge kot dokazni material. Tako je šlo v konkurz uspešno pod- jetje čisto proti volji svojih direktorjev. \ Toda najbolj razveseljivo za podpolkovnika je bilo dejstvo, da je bil cil} te trgovine z vo- jaškimi uniformami čisto drugačen in da za tem ni bilo nobene pete kolone. Podpolkovnik je spoznal, da povprečni kriminalci v Sohu mi- slijo samo na osebne koristi in lastno varnost. Niti najmanj niso rtagnjeni, da bi se za kakšno stvar ogrevali z neko fanatičnost jo ali da bi mi- slili na izdajo (večinoma prisvojene) domovine. Uniforme so zato potrebovali za takšno osebno varnost. Policisti so zelo pogosto prihajali v prenatrpane predele Soha, ki bi zanj mogli de- jali, da je nekakšno zasebno naselje v glavnem mestu Anglije. Toda vojaška policija je priha- jala tja zelo redko. V prizadevanju, da bi se izognili vpoklicu, so bili vojaški obvezniki pri- pravljeni plačati visoke vsote za to, da pridejo do vojaške uniforme in vojaške knjižice: Z na- kupom uniforme so takšni ljudje »postali vo- jaki«, ne da bi izrekli vojaško prisego, brez zdravniškega pregleda in ni jim bilo potrebno opraviti vse naporne vaje na dvoriščih vojaških kasarn. In nevarnost, da bi jih kdo zalotil, je bila silno majhna, kajti policija je lovila samo tiste dezerterje, ki so se preobleka v civilne obleke in tiste ubežnike, ki so se izognili vpo- klicu, nikakor pa ne »junakov« v uniformah, med katerimi so mnogi imeli na prsih celo odli- kovanja in ki so, kakor je kazalo, preživljali v Sohu svoj nadvse potrebni dopust. > Ko so polovili vse člane družbe za nakup in prodajo vojaških uniform in knjižic, so se v Londonu lotili velike akcije lova za vojaškimi begunci. Lovili so dezerterje v civilnih oblekah in lovili so uniformirane civile, ki so se doslej spretno izogibali vpoklicu. LJUBEZEN JE BILA ZA BETTY CUR- DIE ŽIVLJENJSKO NEVARNA. ZDRAV- NIKI SO JO POSTAVILI PRED TEŽKO ODLOČITEV — DA SE POROCI IN UMRE, ALI DA OSTANE SAMA IN ZIVI. BETTY SE JE ODLOČILA ZA TRETJO MOŽNOST, ZA TVEGANO OPERACIJO; RAJE JE HOTELA OMRETI NA OPERA- CIJSKI MIZI KAKOR ŽIVETI BREZ MO- ŠKEGA, KI GA JE LJUBILA. BETTY CURDIE, DVAJSETLETNA ŠI- VILJA IZ GLASGOWA, SE JE RODILA TAKO REKOČ Z LUKNJO V SRCU. STE- NA MED DESNIM IN LEVIM SRČNIM PREKATOM NI BILA TESNA, KAR JE POVZROČALO VELIKE MOTNJE V KR- VNEM OBTOKU. ZDRAVNIKI SO OSTR- MELI, KO JIM JE POVEDALA, DA SE NAMERAVA POROČITI, NEKI SPECI- ALIST ZA SRČNE BOLEZNI PA JI JE REKEL: »CE SE BOSTE POROČILI Ш IMELI OTROKA, JE MOŽNOST, DA PRE- ŽIVITE, ENAKA NICLI.« EDINA POT v ZAKON JE BILA OPE- RACIJA (NA SLIKI SPODAJ) — KOM-. PLICIRAN POSEG PO METODI BLA- LOCK — TAUSIG. SPECIALISTI SO USPELI IN BETTY JE PO TREH MESE- CIH ZAPUSTILA BOLNIŠNICO TER SE POROČILA (LEVO). »IZVOZ« NEŽNEGA SPOLA VSAK DAN PRIPELJEJO LADJE V SIDNEY IN MELBOURNE DVESTO MLADIH ANGLEŽINJ - ZARADI ŽENITVE. JURIŠ NE- POROČENIH MOŠKIH JE NA TE LADJE PRECEJŠEN. ZNA- NO JE, DA JE V AVSTRALIJI PREVEČ MOŠKIIH, ZATO NI NIC ČUDNO, CE JE AVSTRAL- SKA VLADA DOVOLILA »UVOZ« ŠIBKEGA SPOLA. NEKI AV- STRALSKI SOCIOLOG JE DE- JAL, DA AVSTRALCI BOLJ LJU- BIJO ŽENSKO KOT PA KENGU- RUJEVO DRUŽBO. TO BO NAJ- BRŽ V VSAKEM POGLEDU RES. ZA ANGLIJO TAKŠEN OD- LIV ŽENSKEGA SPOLA BRŽKO- NE TUDI NE POMENI ,KAKE- GA PROBLEMA, V SKRAJNEM PRIMERU GA BODO V PRIHOD- NOSTI SKUŠALI REŠEVATI Z VISOKIMI CARINAMI. SEKS BOMBE NA VIETNAM. NE SAMO NAPALM, DINAMIT IN DRUGA UNIČEVALNA SREDSTVA — TUDI SEKS BOMBE LETIJO NA VIETNAM, SEVEDA MED AMERIŠKE VOJAKE. ZA CARROL BACKER, KI JE PRED ČASOM TAKO REKOČ EKSPLODIRALA DO GOLEGA, (KER JE EDEN IZMED VOJAKOV »POTEGNIL« ZA PRA- VO MVICO), JE PRILETELA ZDAJ BOMBA MANJŠE MOČI V OBLIKI FILMSKE ZVEZDICE ANN MAGRET. KOT SO RANJENI VOJAKI Z VESELJEM UGOTOVILI, JE NJEU EKSPLOZIV SAMO NEKAJ SPOLNOSTI IN NEKAKŠEN ŠARM, KAR VSE SKUPAJ NE ODTEHTA NITI MILIGRAM TNT (TRINITROTULUOLA). NOBE- NEGA DVOMA NI, DA SE VOJAKI, KI JIH JE RANILA TAKŠNA BOMBA, NEPRIMERNO BOLJE POČUTIJO, KOT TEDAJ, KADAR PRILETI MEDNJE KAJ DRUGEGA. SEVEDA PA SMO LAHKO PO- POLNOMA PREPRIČANI, DA S SEKS ROMBAMI AMERICANI N1- KAÍCOR NE BODO USPELI ZACELITI RAN, KI JIH NJIHOVI VOJAKI DOBIVAJO OD PRAVIH BOMB. SMOLA ZA ROSEMARY DEX- TER V RIMU: PET DNI PRED PREMIERO GLEDALIŠKE IGRE »OTOK« SE JE MORALA ODPO- VEDATI SVOJI VLOGI. ITALI- JANSKO ZDRUŽENJE GLEDA- LIŠKIH UMETNIKOV JE BILO NAMREČ PROTI TEMU, DA BI ZAPOSLILI NEKO ANGLEŠKO IGRALKO — ČEPRAV JE ROSE- MARY ŽE TRI LETA V RIMU. SVOJEVRSTNA »PROMETNA« ZAPORA NA STENI OB VHODU V OBČINSKO SKUPŠČINO- OBČANI SI OGLEDUJEJO NAPIS IN UGIBAJO, KDO SE NE SME TU USTAVLJATI. KOMENTARJI SO Z,E- LO RAZLIČNI, A NEKAJ BI BILO PO- TREBNO SPREMENITI! ŠALE Nekega učenjaka so po dolgih le- tih povabili na univerzo, kjer je ne- koč študiral. Ob zaključku si je o- gledal tudi študentski dom in sled- njič tudi sobo, kjer je prebil nekaj lepih let. S spoštljivim strahom ga je opazoval zdajšnji študent, ko si je učenjak ogledoval stvar za stvar- jo in ob tem govoril: »Vse je še ta- ko kot nekdaj — ista stara miza, ista stara luč, stare police, knjige, ista stara postelja, ista stara oma- ra...« ob teh besedah je učenjak čisto mimogrede odprl omaro, a v njej je odkril novo mlado dekle. »To je moja sestra!« je pohitel štu- dent. Učenjak se je nasmehnil: »Tu- di to je ista stara Jaž!« Sodnik: Kako ste mogli ponareja- ti* denar?« Obtoženec: »Pravega mi žal ni uspelo izdelati!« Ko je pisec prebral svoj. rokopis, je filmski režiser odmajal z glavo. »Obljubili ste mi svojevrsten sce- narij, zdaj pa vidim, da je tako obi- čajen, kakor so večidel vsi drugi. Dva ljubita isto dekle, ona ljubi naj*- prej enega, potem pa se poroči z drugim. Kje je tu kaj zanimivega?« »O, pač,« hiti razlagati pisatelj. »Pozabil sem vam povedati, da se vse skupaj dogaja v kopalnici!« Mala križanka VODORAVNO: 1. dolžinska mera, 6. meseni ahat, 8. amoret, 9. kemič- ni, znak za galij, 10. glasbena nota, II. ameriška filmska igralka in pev- ka (Doris), 12. kemični znak za to- rij, 13. ničvrednež, 14. izdelovalec skled, 16. ime nekdaj odličnega atle- ta Haryja. NAVPIČNO: 1. žensko ime, 2. gr- ški bog ljubezni, 3. vrsta močnega razstreliva, 4. dva enaka samoglas- nika, 5. vlak, ki vozi proti Rogaški Slatini, 6. eden izmed največjih an- gleških romantičnih pesnikov, 7. slovenski slikar, ki je slikaLizredno plodovito cerkvene freske (Leopold, 1752-1828), 11. svetovno znan brazil- ski nogometaš, 13. mutast, 15. okraj- šava za ljudska republika. PO IVANU BRATKÜ IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA< 52. Kljub vsem prizadevanjem italijanskih taboriščih oblasti in kljub nevarnosti so se ko- pači še bolj zagrizli v zemljo. Z neverjetno upor- nostjo so odstranjevali oviro za oviro. Ni jih preplašila niti preiskava barake 19 in vesti o novih preiskavah, čeprav so lahko vsak hip pri- čakovali, da bodo Italijani začeli trgati pod tudi v baraki 22. ^ 53. Nova smer, ki so jo bili določili po nalivu, je že segla pod pot na drugi strani žičnih ovir in zavila mimo stražarske ute. čim globlje pa so kopali, tem daljši je bil rov in tem težji zrak. Kopače je začelo že dušiti in oljenka ni hotela več goreti. 54. Nekateri kopači so se po nekaj urah dela v tem zraku onesvestili. Morali so jih vleči iz rova. To je bilo zelo naporno in hkrati nevarno, ker so pri tem podirali opornike. Zato so napra- vili ventilacijo: ozke luknjice nad rovom do po- vršine, vendar tudi to ni mnogo zaleglo. CElISlinEDNIli UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski t.-dnik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za infor- mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celj.ski Цзк«. — Cena: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din. polle^ 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOCli