Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	^	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;	» Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za večkratno
za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	V	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 25. februvarja 1901.	Poštno-hran. št. 849.872
Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ?
(Piše A. Št rekel j.)
IV. Zboljšajmo svojo živinorejo!
(Nadaljevanje.)
Da se boljše razumemo, vzemimo za vzgled najprej slabo seno, ki ima 3i4°/o prebavne beljakovine, 34'9°/o prebavnih ogljenih hidratov in O'd °/o tolšče. Razmerje med beljakovino in poslednjima snovema je 3-4 : 35-9 = 1 : ICVG, na 1 del beljakovine pride torej 10'6 delov ogljenih hidratov in tolšče. Taka
hrana pa je za delavno živino preslaba. Nasprotno ima sama lucerna ali nemška detelja, v kateri je hranivno razmerje 1 : 3, preveč beljakovine, nego bi jo zamogla žival porabiti. Ce bi hranili torej samo ž njo, imeli bi velikansko zgubo. Mešati jo je zato s klajo, ki ima malo beljakovine, a mnogo ogljenih hidratov (slama, slabo seno itd.), kajti le na ta način zamoremo vse snovi popolnoma izkoristiti.
V zadnji tabeli je povedano, koliko redilnih snovij potrebuje
vsaka domača žival na dan. Da pa njih množino v vsaki krmi lahko preračunimo, treba nam je znati, koliko posameznih snovij se nahaja v nji. Ker ne znam še za nobeno slovensko knjigo, kjer bi se to povedalo, zato mislim, da vstrežem komu, če podam na tem kraju kratko tabelo o najbolj navadnih krmilih. Njemu, ki se hoče pečati s pravilno sestavo piče, gotovo vstrežem ž njo. Tabelo je sestavil slavni kmetijski kemik Volf, tu doli pa je izvzeto iz njegove tabele samo nekoliko krmil.
		se	nahaja kg		V teh organičnih snoveh je prebavno kg			o ti •• .Eh tH	"m t>
	•V V 100 kg klaje	vode	pepela	organičnih snovij	beljakovine	ogljenih hidratov	tolšče	Prilično hrar razmerje =	ti T3 Sp 8 tiS % Š 5 O c t-1 Ph
a	Suha Maja : slabo		14-3	5.—	80-7	3*4	34-9	0-5	10-6	4-36
seno	srednje		14-3	6-2	79-5	5-4	41 —	r—	8‘—	5-84
	najboljše ....	16-—	7-7	76-3	9-2	42-8	1-5	5T	7-70
meteljka (lu- / srednja .	.		16 —	6-2	77-8	9-4	28-3	r—	3'3	6-42
cerna	) suha ) prav dobra	16-5	6-8	76-7	12-3	31*4	T—	2-8	7-84
rudeča (štajerska) detelja suha		16-—	5-3	78-7	7--	38-1	1-2	5-9	6-32
esparzeta suha			16-7	6-2	77-3	7-6	35-8	1-4	5’2	6-46
grašica suha			16-7	8-3	75'—	9-4	32-5	1*5	3-9	3-48
krompirišče suho ....		12-—	18-—	70*—	2-8	36-5	0-7	13-6	4-06
drevesno listje julija posušeno		16‘—	7'—	77 —	6-2	37-8	2-4	7-—	6-46
b) Zelena klaja: trava na travniku ....		75‘—	2T	22-9	2-—	13”—	0-4	7-—	2-—
trava	na pašniku ....	80-—	2-—	18 —	2*5	9-9	0-4	4-4	P96
					V-V-*-				
	se	nahaja kg		V teh organičnih snoveh je prebavno kg			O ti ee	"S
V 100 kg klaje	<V s>	pepela 1	organičnih snovij	beljakovine	ogljenih hi- ; dratov 	:	1	>i s	Prilično hran razmerje —	^ S5 r—-i ?H M > ^ 05 d -ti .>2 o rd o T1 M
zelena turšica		82-9	1-3	16-8	07	8-4	0-3	13--	1-08
zelena meteljčiea ....	74-—	2'—	24-—	32	9T	0-3	3-1	2-12
inkarnatna detelja ....	78-4	2-3	193	2-2	9-7	0-4	5-—	1-8
zelena grašica		82-—	1-8	16-2	2-5	6-7	0-3	3--	1-66
krompirišče sveže ....	78-—	3-—	19’—	T—	8-3	0-3	9 —	1-18
pesino perje		90-5	1-8	7-7	1-2	4—	0-2	3-7	0-88
željno perje		89- —	1-2	9-8	IT	6-—	0-2	5-8	1—
drevesno listje		55‘ -	3-8	41-2	3-8	245	0-9	6-9	3-84
e) Slama:								
ozimne pšeniee		14-3	4*6	81T	0-8	35-6	0-4	45-8	3-32
ozimne rži		14-3	41	81-6	0-8	36-5	0-4	46'9	3'2
ozimnega ječmena ....	14-3	5-5	80-2	0-8	31-4	0-4	40-5	3—
j ar ega ječmena		14-3	4‘—	8T2	i'3	40-6	0-5	32-2	3-96
ovsena slama		14-3	4T	8T6	T4	40-4	0-6	31—	4-04
ajdovica		10-4	5-—	84'6	2-—	37-7	0-7	19-7	3-96
hžolišče	’	16 —	4-6	79-4	5-—	35-2	0-5	7-3	5-02
grahova slama		16 —	4’5	79-5	21)	33-4	0-5	12—	404
sirčje (turščina slama) .	.	15 —	4-2	80-8	IT	37-0	0-3	344	332
d) Ko r e n s i vo:								
krompir		75-—	0-9	34T	IT	22-8	0-3	216	2-38
živinska pesa		88-—	0-8	112	0-5	10-6	01-	21-7	1-08
mrkvica (koren)	....	85-—	09	14-1	1-4	12-5	0-2	9-3	1-64
bela repa		91-5	0-7	7-8	0-9	6-8	o-i	7-8	094
e) Zrnje in sadež:								
ovseno zrnje 		14-3	2-7	83—	9—	43-3	4'—	5-9	8-66
turščično zrnje 		14-4	1-5	84T	8-4	60-6	4-8	8-G	10-12
ječmenovo zrnje ....	14-3	2-2	83-5	8--	58-9	1-7	7-9	8-6
solnčnica		8-—	3--	89-—	9T	26-2	18-9	8-—	13-32
želod svež		55-3	V—	43-7	2-—	30-9	1-5	18-2	3-88
želod suh		18-5	1-8	79'7	4-4	60-3	3-2	15-5	7-86
divji kostanj		49-—	1-8	49-2	2-5	394	1-8	17-6	4-88
buče	,	90'—	T—	9-—	0-5	7-2	0-3	14-6	0-78
f) Draga pica:								
pšenični otrobi 		12-9	6*6	80'5	12-6	42T	2-6	3'9	9-5
turščini otrobi		11-8	3-4	85-7	7-9	56-6	3-4	8-2	9 04
rženi otrobi		12-5	5-2	82-3	13-2	52-8	2-8	4-9	10-2
lanena pogača 		12-2	8-8	79-0	24'8	27-5	8-9	2-0	15-68
palmina pogača 		10-5	4-2	85-3	16T	55-4	9-5	4-9	14-68
bombaževega semema pogača	10 —	6-6	83-4	17'5	14-9	5-5	1-7	10-4
sesamova pogača ....	10-5	6-5	83—	26-6	25-8	7-—	1-6	15-6
vinske tropine		48-2	3-—	48-8	5-3	22-5	2-8	5-6	5-—
Vrednost gornjih tvarin je preračunjena po prebavnih snoveh, ki se nahajajo v njih. Vender je vrednost različnega krmila odvisna tudi še od drugih tvarin,
ki se nahajajo v njem, osobito pa po aromatičnih, ki napravljajo hrano bolj tečno. Tudi je vrednost tega in onega krmila v različnih krajih večkrat jako
različna, kar prouzročuje seveda prevažanje.
(Dalje prih.)
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Zelje in njega pridelovanje.
(Konec.)
Tako se pustijo semenke do sajenja. Navadno se sadijo v začetku marca v zato pripravljene grede, v kakem solnčnem zatišju je najboljši prostor zanje. Grede naj bodejo 40 em globoko zrahljane ter dobro pognojene z razkrojenim gnojem. Ako spomladi ni potrebne vlage fin mnogokrat spomladni veter izsuši zemljo), ob taki priliki je dobro sadikam prilivati.
Spomladni mraz kakor tudi sneg ne škoduje semenskim glavam nikdar. Zato se ni bati mraza spomladi, posebno, če so semenke vže vkoreninjene. Semenke se še preskrbe s primernimi podporami, katere se pripravijo iz vej, ki se vtikajo tik semenke v zemljo, da kadar seme dozori, se mladike z dozorelimi stroki opirajo ob podpore; kajti ako bi se dotikale zemlje, začelo bi zrelo seme takoj kaliti in bi se tako pokvarilo. Podpore služijo pa tudi kot opora proti viharjem, ker mladike semenk so jako prhke in bi se ob nevihtah polomile, ako bi ne bilo podpore.
Ko je seme dozorelo — navadno ne dozori vse seme ob ednem — na zgorenjih vrhovih dozori mnogo preje, naj se previdno odbira, zreli vrhovi se zjutraj, ko je še rosa, odstrižejo ter se položijo na za to pripravljeno plahto, katera se potem razgrne na solncu, da se posuši. Ko je suho, se izlušči ter očisti in na suhem kraju hrani do spomladne setve. Bodi še omenjeno, da ‘med priprostim ljudstvom kroži vera, da se zeljno seme izpremeni v repo ali kolerabo, ako se hrani na vlažnemu kraju ali ako pride v dotiko z moko ali ako sc nosi v žepu, kar je seveda nespametna
bedarija, katere pameten človek ne veruje. Preidimo k sejanju zeljnega semena in pridelovanju sadik.
Kdor želi pridelati pripravnih in čvrstih zeljnih sadik, naj se natančno ravna po sledečem navodu. Ko spomladi skopni sneg po ob-solčnem bregovju, naj se na pripravnem kraju konci hiše ali na jugozahodni strani na solčnem kraju, tudi pod kozolcem, pripravi primerna gredica. Treba jo je dobro zrahljati ter jo pognojiti z dobrim razkrojenim gnojem, jako dober je gnoj iz kurnikov, pa tudi svinjski gnoj, ali pa stranižčni gnoj sadikam jako ugaja, V prvi polovici meseca sušca vseje se seme v pripravljene grede. Ob gorkih dneh se kmalo pokažejo mlade nežne rastlinice. Glavna skrb gospodarja bodi sedaj, da ob posebno hladnih nočeh kadar žuga pomladni mraz končati mlado setev, pokrije grede s pripravno odejo. Odeja je dobra bodisi smrekove veje, slama, najboljši so pa seveda stare cunje. Vendar se pa mora, ako se s cunjami pokriva, nekoliko s primernimi kolči podpreti, da ne ležijo preveč trdo na zemlji. Bodi pa odeja kakoršnakoli, odvzeti se mora po dnevi, sicer zrastejo sadike v par dnevih neprimerno dolge in iz takih rastlin ni mogoče vzgojiti krepkih sadik za sajenje, ker ostanejo vedno slabotne, tenke in krive.
Bodi pa pripomnjeno, da zeljne sadike ne pozebejo posebno rade, torej se pozebe spomladi ni ravno bati.
Ko sadike nekoliko odrastejo, skrbeti je treba, da sadike pridno plevemo. Plevel je sovražnik vsaki rastlini, najbolj škodljiv pa je zeljnim sadikam, kajti ali plevel preraste sadike in jih zaduši ali pa ostanejo tenke, dolge in slabotne in za sajenje nepripravne. Zato je poleg dobrega semena vedno paziti tudi na to, da se ne seje pregosto. Ako se pa vseje le pregosto, naj se ob pletvi slabotneje
rastlinice populijo. V suši potrebno je pridno škropiti. Zato naj se pripravi k gredi kak star sod, v katerega se nalije voda, katera se rabi za škropenje. Kajti voda iz studenca je premrzla. Dobro je tudi — toda le ob deževju, gnojiti s tekočim gnojem n. pr. z gnojnico ali straniščnim gnojem, vendar naj se vselej prej primerno razredči z vodo.
Bolhe so v nekaterih letih hud sovražnik mladim sadikam, posebno prva dva tedna, ko so ozelenele, se ta mali škodljivec pokaže na vrtu v obilnem številu. Dobro je tedaj zjutraj v rosi potrositi po gredah pepel, kar jako odganja bolhe, tudi je dobro pometati po gredah zelenih jelšovih vejili, ta dva pripomočka se rabita vedno z dobrim vspehom.
Nakupovanje deteljnih in travnih semen za spomlad.
Semena naj se naroče, kolikor možno kmalu. Velike trgovine imajo spomladi mnogo opravila in potem se zakasnejo naročitve, da dojde seme premnogokrat že prepozno, ko bi se bilo imelo že sejati. Prepozna naročitev semen je že marsikateremu posestniku povzročila izdatno škodo, ako je čakal s setvijo ovsa. Vsaka rastlina mora se v istem času vsejati, kakor krajevne razmere zahtevajo. Prepozno sejani oves se posuši kar naenkrat pri velikej vročini in izgubi veliko na teži. Zato naj bo kmetovalčeva skrb, uže sedaj po zimi naročiti semena za prireditev njiv v travnike. Semena naj se kupujejo od takih trgovcev, ki so v zvezi s kako pregledovalno semensko postajo in dovolijo, da se sme seme na njih stroške preiskati. Ker pa eden težko doseže, da bi se mu dovolilo kupljeno blago pregledati na trgovčeve stroške, zato naj se naroče semena zadružno.
Prej so bili veliki semenski trgovci v zvezi s e. kr. semensko
/
preiskovalno postajo na Dunaju, odkar se je otvorilo v Ljubljani kmetijsko-kemično preskušališče za Kranjsko in ž njim vred tudi kontrolna postaja za semena, je stopil sedaj velik del semenskih trgovcev z domačo pregledovalno postajo v zvezo. Ravno tako je tudi letos storila „Gospodarska Zveza11, da bo mogla jamčiti svojim odjemalcem za kaljivost, čistost in pristnost semen. Vzeli se bodo iz posameznih vreč vzorci za preiskavo, ako se najde blago, ki odgovarja zahtevam pregledovalnih postaj, tedaj dobi potrdilo. Pri na-ročitvi se bo zahtevalo od trgovca o kupljenih semenih garancijsko potrdilo, katero dobi le tedaj pravo veljavo, ako je potrjeno od kake kontrolne postaje', kakor bo pri nas od kemične postaje v Ljubljani. Potrdilo lahko zahteva vsaka stranka, ako vzame cele vreče.
Na deteljne vreče pa pride še listek s plombo, ki potrjuje, daje predanice prosta.
Kmetijsko-kemično preskušališče v Ljubljani kot kontrolna postaja za semena preišče vsako vrečo detelje na predenico že v magacinih, ter plombira samo tiste detelj ne vreče, ki so proste preti enice.
Sledeči slučaj naj nam predoči, kako je važna preiskava semen. N. pr. v trgovini naj se ponujate dve vrsti domaših detelj, cenej a in dražja, po preskušnji se pa vidi, da je ceno seme najdražje, kakor pokaže pri preiskavi semenj št. 1 in št 2.
Pri naročitvi naj se vpoštevajo vremenske in zemeljske razmere. Da se zvrše naročitve na najkrajši in najložji pot, naj povedo stranke samo, za kak namen žele semena in za kolik prostor. Kot jednota naj služi 1 ha ali pri malih naročilih 10 arov = i mernik posetve. Cene semen se ne morejo še natanko določiti, ker se vedno spreminjajo in se morejo za sedaj le približno navesti:
vole v kratkem s posestniki svojega okoliša posvetovati glede naročitve travniških in detelj ni h semen. To je posebno važno za iste kraje, kjer je že mlekarna ali pa se snuje. Naročilo se bo blago od take tvrdke, katera že 5 let pošilja v naše kraje seme v veliko zadovoljnost ljudstva. Dosegli so se s temi semeni pridelki do 100 meterskih stotov, kar se lahko vedno dokaže. Mnoge kme-
S o m ona	1 ha	10« = 1 mernik	
	Kron	Kroti ali g Ul.	
Detelja z laško ljuliko		35-20	3-52	1-76
Detelja z mačjim repom		30-10	3-01	1-50
2 vrst detelj in 2 vrst trav ....	36-58	3-66	1-83
Lucerna s pasjo travo		64-80	6-48	3-24
Deteljvo travnata zmes za Sletno dobo	59-78	5-98	2-99
Travnata zmes za stalno dobo .	.	93-18	9-32	4-66
Semena za posevanje travnikov .	.	20-18	2-02	1-01
Mnogokrat se ne more kljub dobrej gnojitvi z umetnimi gnojili zaželjenih pridelkov na travnikih doseči in tu je večinoma krivo, da je travniška plast preslabo zaraščena. Za zgoščenje travnikov se priporoča sledeča mešanica:
pasja trava .	.
mački rep .	.	.
grebenica .	.	.
travniška latovka šopulja .	.	.	.
švedska detelja .
3 2 11
50 °/o 25 °/o 5°/o 5 °/o 5 °/o 10°/o
11 Si-
tije imajo svoj obstanek zahvaliti le edino umnemu pridelovanju krme. Posamezna društva kakor tudi stranke prosimo, naj kmalu naznanijo, koliko semen bi potrebovali, da se skupna naročitev kmalu izvrši in se ne zakasni spomladanska setev.
s $
S
10-8 kg 2-6 „ 0'8 „ 0-6 „ 0-5 „ 0-8 „
Živinoreja.
Cesarske napake.
Naduha konj in tovorne živine.
Mislim, da ga ni kmetovalca, ki ne bi že slišal ali čital o „cesarskih napakah11 pri živinski kupčiji in teh tičočih se zakonitih pred-
Vzoree domače detelje št. 1 in št. 2
Čistost ....	94 °/o	98 °/o
Kaljivost ....	55 °/o	95 °/o
Vrednost semen	94 *55 = M-,«,.	98 X 95 _ 93ll o/0 100
Tržna cena za 1 kg		
semena ....	70 kr.	80 kr.
Cena 1 kg čistega in		
kaljivega semena		
znaša ....	78:51-7 = 1-35 gld.	80 ; 93-1 =* 85 kr.
100 > 16T kg
Kmetijska društva, ki hočejo svojim udom resnično zanesljiva semena preskrbeti, naj se blago- P^h- Vendar se čestokrat dogaja,
da pride ta ali oni v največje nasprotje z dotičnimi zakoni. Nešteto pravd in tožba se je že ravno v tej stvari obravnavalo; marsikdo je nehote v pravdo zabredel, katera ga je ali popolnoma ugonobila, ali mu pa vsaj tak udarec v gospodarstvu prizadela, da ga celo svoje življenje ni mogel popraviti. Uzroki temu so deloma nevednost, deloma trmoglavost. — Naša pre-koristna družba sv. Mohorja izdala
je že dvoje knjig, v katerih se med drugim rozpravlja o cesarskih napakah (Slov. Pravnik in Domači živinozdravnik). V obeh knjigah je prav lepo pisano o „cesarskih napakah11 pri živini. Ali deset let je že minulo, kar je izšla zadnja. Stara navada in človeška slabost pa je, da človek knjigo le toliko časa ljubi in čita, dokler je še nova, ko dobi drugo, vrže staro v šaro in ne zmeni se več zanjo, akoravno je še tako koristna. Mi Slovenci nimamo dosti kmetskih strokovnih knjig in časopisov. Ti zadnji so pa tako obremenjeni z novim gradivom, da je skoraj nemogoče, kmetovalca na vse potrebno opozarjati in opominjati. — Ker smatram „cesarske napake11 posebno radi kupčije velike važnosti, poskusil bodem na tem mestu po vrsti vse glavne napake opisati, omenil bodem tudi k vsaki bolezni spadajoče zakonite predpise.
Radi lažjega pregleda bodem vsako bolezen razpravljal po sledečem vsporedu:
1.	bistvo bolezni, ali v čem ona obstoji; 2. uzroki bolezni; 3. znamenja bolezni; 4. prognoza, izid bolezni ali kako se bode bolezen završila, je-li ozdravljiva ali ne, ali celo smrtonosna; 5. zdravljenje in 6. zakoniti predpisi.
Preidem torej k prvi „cesarski napaki11: k naduhi. Beseda naduha rabi se za različne bolezni, katere pri konjih in tovorni živini dolgotrajno, težko, (navadno neozdravljivo) dihanje brez vročnice provzročujejo. Naduha ne pomeni jednotne bolezni, temveč neko skupino znakov, katerih središče ali jedro je vselej kronično ali dolgotrajno težko dihanje in sicer vedno brez vročnice. Živina je iz tega uzroka manj vredna, za gotova dela (hitro vožnjo, jahanje) nesposobna in je bolezen skoraj vedno neozdravljiva. — Kakor je razvidno iz zakonitih predpisov tičo-čih se prodaje in menjave domačih živali, je bila naduha že v starodavnih časih kot „cesarska napa-
ka11 poznata. Prave vzroke naduhe spoznali so še-le v najnovejšem času. V naj starejših časih so smatrali pljuča kot sedež bolezni. Menili so, da se pljuča in njihovi dotoki včasih zamašijo, zmanjšajo ali celo otrpnejo in strdijo. Kasnejši preiskovalci so iskali vzroka težke sape v boleznih na jabolku, v srcu, trebuhu in v preponi, drugi zopet so živce dolžili. Videli bodemo, da je vsak nekaj pravega zadel.
Naduha ni jednotna bolezen, temveč neka skupina bolestnih sprememb v živalskem telesu. Te spremembe se lahko zvrše v vseh delih sopil, v srcu in živcih. Poleg tega nastopajo še posebni vzroki, vsled katerih žival še posebno k tej bolezni nagiba. Ti so zelo različni. Tako trdijo, da nepravilno vstvarjen prsni koš (ozke in dolge prsi, dolg vrat in ozko medčeljustje) debel in velik trebuh naglo naduho povzročijo. Nepravilno krmljenje s sprijeno, škodljivo, plesnivo, oprh-nelo, smrdljivo, z blatom in peskom pomešano, dalje težko prebavljivo Majo in potem s tako, ki veliko sape napravlja, n. p. z otrobi, s težkim zrnjem, svežo, in sparjeno travo zelo pospešuje naduho, posebno ako se živina po jedi močno napije. Včasih provzroči samo nepravilna raba živali sama na sebi naduho. Tukaj pride v poštev slaba konjska oprava (premočno natezanje vajet pri ozkem med-čeljustju in veliki spodnji čeljusti). Nepravilna raba brejih kobil tudi lahko škoduje dihanju. Od prirojenih napak bi trebalo omeniti: premale nosne votline, radi skriv-Ijenja kosti in nosnega hrustanca, prevelike nosnice, prirojene razpoke na dnu nosne votline ali poklopca; na sapniku: nejednakost in skriv-Ijenost hrustancev in konečno različni izrastki v nosu in sopilnih potih. Tudi prirojene srčne napake, bolezni srčnega pretina, srčnega mehurja smemo vzrokom” naduhe prištevati.	(Dalje prih.)
Naznanilo živinorejcem, članom „Gospodavskc zveze".
Članom „Gospodarske zveze11 javljamo, da sije pridobilo društvo za rešitev v živinozdravništvo in v živinorejo spadajočih vprašanj strokovnjaka živinozdravnika. Pri vprašanjih radi živinskih bolezni prosimo kolikor mogoče na sledeča vprašanja odgovarjati:
Kako živinče je zbolelo ? (konj krava, vol i. t. d.)
Koliko živali je zbolelo?
Starost bolne živine?
Pasma?
Koliko časa že traja bolezen?
Ali je imela žival že kako drugo bolezen in katero?
Kaj bi bil po Vašem mnenji vzrok bolezni?
Ali je že kdo žival zdravil in s kom?
Ali je bolna žival dobro, slabo ali srednje rejena?
S kom krmite ?
Kakšno vodo rabite pri napajanju, deževnico, tekočo ali stu-denčno vodo?
Ali se nahaja voda blizu hleva, stranišč, ali je v bližini vode rudnik ali kako tovarniško podjetje in kakšno ?
Kakšen je hlev in koliko živine je v hlevu?
Kakšni so pašniki, mokri ali suhi?
Kakšna je koža in dlaka bolne živine ?
Ali je koža naravno gorka, bolj vroča ali mrzla?
Ako je mogoče: Naravna ali živalska toplota?
Ali so medčeljustne žleze (to so bezgavke med spodnjo čeljustjo) otekle ali ne, so-li trde ali mehke, boleče ali ne, se kaj iz njih izceja? ali ste dve bezgavki ali samo jedna večja?
Ali se iz nosnic smrkelj ali kaka druga tekočina izceja in kakšna je?
Kakšne so žlemne kože: v nosu, v gobcu, na očeh, na ritniku, na spolovilih?
Ali kašlja živina in kakšen je kašelj, suh ali moker, močan ali slab, hripav, boleč ?
Kolikokrat udari žila v minuti ?
Kolikokrat dihne žival v minuti?
Ali je dihanje težko, naporno, lahko, ali se komaj opazi?
Ali žival rada je, pije? (ali rada liže, prežvekuje) ?
Ali je žival vesela ali žalostna, ali se zmeni za svojo okolico ali ne?
Ali ima žival slabo navado, da v jasli grize, in sapo z gobcem požira?
Mlekarstvo in sirarstvo.
Št. Jakobska mlekarna v Rožu.
Celovški „Mir“ poroča: „Pol leta še-le deluje St. Jakobska mlekarna v Rožu, in koliko ugleda je že dosegla! To je pokazalo poročilo na I. zadružnem občnem zboru, ki se je vršil na svečnico tega leta. Poročevalec, neutrudno delujoči g. župnik Mat. Ražu n, je spregovoril najprej o važnosti združenja in društev nekako tako-le:
Eno samo palico zlomiš lahko, več palic zvezanih vkup pa je zelo težko, da, nemogoče prelomiti — resnica, katero uvideva vsak človek in se o njej tudi vsak lahko prepriča. Istotako ve vsak, da ako pretežko nabasanega voza eden konj ne more zvleči čez klanec, ga dva, še lahkejc trije in štirje vendar le spravijo naprej. Taki šibki palčici, takemu preobloženemu vozu podoben se mi zdi kmečki stan. — Eden sam kmet si ne more več pomagati, se ne more več obvarovati pogina, in zato so zavednejši, pametnejši kmetje začeli združevati se v razna kmečka društva in zadrege, češ:	česar
sam ne morem, znabiti dosežemo z združenimi močmi. In misel ta je prava, je dobra, ker je naravna: v združenju je moč!
Da, v združenju je moč — dokaz imamo tukaj v rokah: letni račun naše mlekarne, ustanovljene šele pred dobrim pol letom! Se še spominjate raznih ugovorov malone od vseh strani j, ko se je raznesel glas, da hočemo ustanoviti mlekarno ? Kaj, tukaj v Št. Jakobu mlekarno, ko marsikje še za dom ni dovolj mleka ? Tukaj mlekarno? Kdo bo neki mleko nosil, in še tako dober kup ? Kaj bodejo počeli revni ljudje, ko ne bodejo več mogli dobiti mleka? No ja, še to malo mleka, kar ga tu in tam imajo, bodejo znosili v mleka-mo, doma bodejo pa posli jedli rodo mešto, mesto z mlekom, z osoljenim kropom polito itd. In danes, kje so vsi ti ugovori ? Obmolknili so in morali so obmolkniti, ker se je pokazalo, da je tudi v St. Jakobski občini mleka več kot dovolj in takih ljudij, ki mleko donašajo tudi za 10 beličev, istotako dovolj!
Na ustanovnem zborovanju naše mlekarne, ki je bil dne 28. svečana lanskega leta, se je oglasilo res samo 33 udov za pristop; sedaj je udov že 66, tedaj ravno polovico več. In mleka, ali veste koliko ga je bilo v šestih mesecih ? Prvi mesec ga je bilo res samo 6422 litrov, meseca oktobra celo 12.395 litrov, in še celo meseca decembra je došlo 5956 litrov mleka. Vkup je prvo polletje došlo mleka 52.027 litrov; če vzamemo polov-njak po 280 litrov, je to 185.8 polovnjakov! Ne premalo, bojimo se, da bode letos veliko preveč mleka; zato je načelstvo pri zadnji mesečni seji sklenilo, za letos brez posebnth uzrokov ne sprejeti več nobenega uda.
In cena mleku! Ali je liter po 10 beličev res predober kup ? Pač se človeku tako zdi. Za 4 do 5 litrov mleka samo 20 do 25 kr., to je vendar premalo, bi mislil: ni vredno, da bi nosil, in ne izplača se. Seve, če bi bilo vkup samo 4 do 5 litrov; a pomisliti je treba, da ima mesec 30 dnij, leto
pa 12 mesecev! Ce bi tedaj kdo mogel res samo 5 litrov na dan prinesti, je v pol letu vendar že 900 litrov, v denarjih 90 K. Ali 90 K ni denar in se li za 90 K ne izplača nositi v fdekarno mleko, kar ga je doma odveč? Imamo' ude v mlekarni, ki so v 6 mesecih prinesli mleka za 383 kron, za 300 kron, za 271 kron, za 246 kron itd. Prašam vas, ali to ni denar ? Tako tedaj vidimo jasno, da v slogi, v edinosti, v združenju je moč, velika moč! Ako si hočete pomagati, ako hočete priti na trdne noge in se obvarovati pogina, bodite edini, združujte se, in nihče vas ne bode mogel zmagati. Ne poslušajte tistih, ki vas hočejo raztrgati v dva nasprotna si tabora: ostanite eden mož in ena moč, in kot take vas ne bode mogel zmagati nobeden sovražnik. Ce pa niste edini, ne potrebujete nobenega sovražnika, da bi vas ukončal: ukončali in uničili se bodete sami. „Vsako kraljestvo, ki je v sebi needino, bo razpadlo!“
Društveni račun kaže sledeče številke: I. Dohodki: 1. Deleži 1120 kron; 2. pristopnina 62 kron; 3. podpora kmetijske družbe 400 kron;	4. posojilo 3700 kron;
5. od udov za posode 350 kron 85 vin.;	6. od udov za blago
71 kron 68 vin.;	7. za surovo
maslo 1835 kron 13 vin.; 8. za smetano, mleko, skuto itd. 174 kron
24	vin.; 9. za prodani sir 537 kron 87 vin.; 10. za bukvice 35 kron 20 vin. — II. Stroški: 1. Udom za mleko 5045 kron 41 vin. (in sicer v gotovini 3835 kron 19 vin., v blagu 1210 kron 22 vin.);
2.	za opravo mlekarne 1546 kron 06 vin.; 3. poprave v kleti 93 kron
25	vin.; 4. sodnijski stroški 40 kron
10 vin.;	5. tiskovine in papir
116 kron 48 vin.; 6. za posode udov 303 krone 21 vin.; 7. plača sirarju in pomagaču 408 kron;
8.	razni stroški 362 kron 90 vin. ;
9.	obresti izposojenega denarja 71 kron 50 vin. — Vkup je
bilo torej 8286 kron 97 vin. dohodkov in 7986 kron 01 vin. stroškov, ter je ostalo gotovine 300 kron 96 vin. — Vrednost založnih izdelkov (sira itd.) iznaša 3500 kron; vse društveno premoženje iznaša 5200 kron.
Poročevalce je v imenu načelstva predlagal, naj se cena za liter mleka zniža od 10 vinarjev na 9 vin. in je ta predlog utemeljeval. Zborovalci so račun potrditi in tudi omenjeni predlog enoglasno sprejeli. — Že prvo poročilo je pokazalo, da stoji naša mlekarna na trdih nogah in da smemo od nje pričakovati najlepših uspehov!“
Temu poročilu pristavljamo: Kakor je mlekarna v Rožu obelodanila svoj gospodarski račun v „Miru11, tako bi bilo želeti, da bi tudi druge slovenske mlekarne priobčevale svoje stanje. Uže usta-no vij ene mlekarne bi videle kako se ujema njih gospodarstvo z drugim, in one ki se imajo zasnovati, bi dobile izgled, kako imajo postopati. Najtežje vprašanje pri vsaki vstanovitvi mlekarne je, kako ceno bo imelo ndeko.
Uže pred ustanovitvijo se navadno povdarja, mleko mora veljati 1 liter vsaj 10 vin., ne da bi se pomislilo, koliko se iztrži za mlečne izdelke. Treba je vedno upoštevati, ali je moči to ceno vzdržati ali ne.
Kratko sc reče, surovo maslo mora toliko vreči, kolikor stanc mleko, posneto mleko mora biti za režijo. 100 / mleka s 3-5 °/o tolšče pri zimski krmi da 3'80 %, pri poletenski s 3'70 °/o tolšče 4'03 kg surovega masla, ki se sme pri izvozu čisto računati samo 1 kg na 2 kroni.
Cena surovemu maslu je po zimi nekoliko višja, ker blaga primanjkuje, toda poletu pa zdatno nižja, zato se sme za oba slučaja vzeti, da sc iztrži iz 100 kg mleka v surovo maslo podelanega samo 8 kron. Posnetega in pinjenega mleka ostane 95 /<y, '“id se more
računati 1 kg za vsak slučaj tudi pri krmljenji prešičev ali telet z 2 vin., pri prodaji pa s 3—4 vinarji.
Pri tem pride troškov 1 krono na 100 l mleka pri dnevnem proizvajanji 1000 l. Obstanek vsake mlekarne bi bil zavarovan, ako bi dajale stranke mleko za toliko ceno, kolikor se more iztržiti za surovo maslo, ako se to proizvaja. Kar bi se več iztržilo za postranske mlečne izdelke, bi se koncem leta razdelilo na ude. Iz gospodarskega stališča bi bilo najbolje, strankam posneto mleko nazaj prodajati.
Kolik napredek bi nastal pri živinoreji, mesto da se kupujejo malo vredna močnata krmila, bi se dobile v mlečnih odpadkih po ceni lahko prebavljive redilne snovi, s tem bi bilo odstranjeno isto breme, ki leži na raznih slovenskih mlekarnah, da ni moči pustega sira vnovčiti. Posneto mleko s strtim ovsom pokrmljeno nadomesti popolnoma polno mleko. — V prospeh slovenskega mlekarstva bi bilo želeti, da bi tudi druge mlekarne priobčile svoja poročila ker z zgledi se učimo.
Poduk v mlekarstvu na Banskem.
Zadružne pristave v Jutlandiji nastavile so pristavske zvedenee, kateri imajo kmetovalce podučevati v krmljenju živine, molžnji, hlev-stvu in mlekarstvu. Poduk se deli v šestih zaporednih dneh, in sicer blizo takih krajev, kjer so pristave. Vsakdo se mora tega poduka udeležiti.
Čebelarstvo.
Kraljica in njeno ministerstvo.
(Nadaljevanje.)
Kraljica: Dosed aj n aš tete napake zaslužijo v resnici ime „glavnih napak11 kajti iz njih mora izvirati samo po sebi nebroj drugih napak! Kdor niti ne ve^ v čem prav za prav obstoji čebelarstvo,
kdor niti ne pozna lastnosti] te žuželke, ki jo hoče gojiti in pri tem ravna brezmiselno in brez trdnih načel, ta mora v čebeloreji zdaj tu zdaj tam ustreliti kozla v svojo lastno škodo! Morebiti zna katera Naših služabnic take praktične napake, ki izvirajo iz gori omenjenih teoretiškili glavnih napak, takoj dokazati s posameznimi zgledi ?
Min. O:	Jaz sem takoj za
uslugo, in rečem:
a)	So ljudje, ki imajo čebele zelo radi in hočejo čebelariti, kjer koli ravno prebivajo. Stanujejo pa slučajno v pokrajini visoko nad okolico, kjer vlada večni ostri prepih, ki takoj izsuši vsako cvetlico ; ali kjer se vsled naravne nerodo-vitnosti cvetoče rastline sploh ne, ali le redko nahajajo. Ako kdo v takem kraju vendar le čebel ari, in sicer brez vsakega vspeha, potem se jezi nad svojimi ljubljenkami; toda zakaj ? — ker niti toliko ne ve o čebel ni naravi, da „kjer nič ni, sam cesar pravico zgubi11, tem bolj čebela, ki brez doveljne hrane ne more dajati rojev, pa tudi ne strdi, kot dohodek svojemu gospodarju. Že sama volja, hoteti čebelariti v takem kraju, je napaka in ravno tabo neumna, kakor če bi hotel kdo rabiti za riborejo kak ribnik, v kojem se po letu voda popolnoma posuši.
b)	Mnogi prično čebelariti ali čebelarijo res nekaj let, toda s kakimi polki ? — s takimi, ki so bili prav po ceni ali celo darovani, in zato ne veliko vredni ali celo bolehni in prav stari. Morebiti je bilo vmes tudi kako prav močno ljudstvo, toda vsled rejenja je nastalo iz njega nekaj slabih. In posledica? Žal da proti pričakovanju: Prazni panjovi, prazne medene deže, mrliči v ulnjaku, troski za pitanec — nobene koristi, raje zguba! Toda vedeti bi morali, da brez čudeža in po čebelni naravi le močni, zdravi polki kaj veljajo; kajti le veliko čebel zamore zarediti zopet veliko čebel kot roje,
napraviti mnogo voska in medu in sploh vsem neugodnim slučajem bolje kij okovati kot malo bolehavih čebel. Da dotični tega niso preje vedeli, je bila njih napaka; sicer bi bili uvideli svoj dobiček in pričeli čebelariti takoj z dobrimi četudi nekoliko dražjimi panjovi. Sami sebi naj pripišejo krivdo.
c)	Marsikak čebelar, posebno novinec, nobene stvari tolikanj ne želi, kakor mnogo, mnogo rojev.
Res roji pridejo! in tudi drujci, tretjinčeki in četrtiči so jim po všeči. Drugi sicer poznih rojičev ravno ne žele, pa vendar ne mignejo ni z mazincem, da bi jih omejili. Tako se jim čebelni stan v kratkem času za čudo pomnoži. Očividen blagoslov božji se jim zdi počiva nad njimi, ki se pa kmalu spremenijo v nekaj čisto druzega.
Je namreč s temi poznimi ro-jiči neka posebna zgodba:	ker
premalo čebelni, ne morejo staviti dovolj satja za zimo, vsled tega tudi premalo mladega zaroda in ker je paša vže deloma pri kraji, si tudi ne morejo preskrbeti brane za zimo; treba jih je krmiti pa vendar gredo zelo radi na spomlad, ko so povžili dano drago kupljeno strd, tje, kjer muh ni, opominjajoč osuplega gospodarja narodne žalo-stinke:
.... spomlad pa prišla bo nas več na svet ne bo šle b’mo počivat’ tja v črno zemljo ....
(Dalje prih.)
Splošno.
Razglas
c. k. deželne vlade za Kranjsko z dne 16. februarja 1901, št. 2886, o veterinarno-policijskih odredbah zoper n važan j o prašičev z Ogrske In Hrvaško-Slavonske na Kranjsko.
C. k. ministerstvo za notranje stvari je z razglasom z dne 16. februarja 1901, št. 5057, ukazalo nastopno:
Ker se je zanesla svinjska kuga v tostransko ozemlje, je ministerstvo za notranje stvari prepovedalo uvažati prašiče iz ogrskih županijskih sodišč Besenjd (velika županija Bistrica-Nasod), Spodnji-Regen z všteto mestno občino Sas-Regen,
Zgornji-Regen (velika županija Ma-roš-Tarda) in Teke (velika županija Koloča) na Ogrskem v kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru.
Dalje je na podstavi odredeb, ki so jih ukrenila pristojna c. k. obmejna okrajna glavarstva in jih je potrdilo c. k. spodnjeavstrijsko namestništvo zaradi svinjske kuge prepovedano v tostransko ozemlje uvažati prašiče iz županijskega sodišča Malacka (velika županija Po-žunj) na Ogrskem.
Razveljavljene pa so prepovedi, vsled katerih je bilo zaradi zanesene svinjske kuge prepovedano uvažati prašiče iz župnijskih sodišč Mohač, Pečvarad (velika županija Baranja), Kapuvar in Sopron (velika županija Sopron) na Ogrskem, kakor tudi iz okrajev Belovar, Garešnica in Grubišno polje (velika županija Bjelovar-Križevci) na Hrvaško-Slavonskem.
Prepovedi, vsled katere se v zmislu obstoječega dogovora po članu I, odstavek 2, ministrskega ukaza z dne 22. septembra 1899. (drž. zakon št. 179) do 40. dneva po popolnem prenehanju kuge ne smejo uvažati prašiči iz občin Hidaš (županijsko sodišče Pečvarad,) Pisanica velika, Severin (okr. Belovar) in iz njih sosednjih občin, ki so bile okužene s svinjsko kugo, se ne dotika razveljavljenje zoper omenjene okraje izdanih prepovedi.
To se dodatno k razglasu c. k. ministrstva z dne 8. februarja 1901, št. 3953, oziroma k tukajšnjemu razglasu z dne 9. t. m., št. 2427, daje na občno znanje.
Predstojeće odredbe stopijo takoj v veljavnost.
Razglas
c. k. deželne rlnde za Kranjsko z dne 7. februarja 1901, št. 2261, o veterinarno-policijskih odredbah zoper uvažanje prašičev iz Ogrske in Hrvaško-Slavonske v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na podstavi odredb, ki so jih ukrenila c. k. okrajna glavarstva in potrdila c. k. deželna oblastva, je zaradi svinjske kuge prepovedano uvažati prašiče iz okraja Samobor, velika županija Zagreb, in iz županijskega sodišča Viš6, velika županija Marmaroš na Ogrskem, v tostransko ozemlje.
Razveljavljene pa so prepovedi, vsled katerih je bilo prepovedano uvažati prašiče iz županijskih sodišč
Kapošvar (velika županija Šopronj) na Ogrskem in iz okrajev Koprivnica z všteto istoimensko mestno občino (velika županija Belovar-Kri-ževci) in Ludbreg (velika županija Varaždin) na Hrvaško-Slavonskem.
Prepovedi, vsled katere se v zmislu obstoječega dogovora po članu I, odstavek 2, ministerskega ukaza z dne 22. septembra 1899. (drž. zakon št. 179) do 40. dneva po popolnem prenehanju kuge ne smejo uvažati prašiči iz občin Drnje (okraj Koprivnica), ki je bila okužena s svinjsko kugo, in iz nje sosednjih občin, se ne dotika razveljavljenje zoper omenjene občine izdanih prepovedi.
Konečno se omenja, da po uradnem naznanilu v občini Pusta-Za-mor, županijsko sodišče Val, velika županija Fejčr na Ogrskem, ki je bila s tukajšnjim razglasom z dne 20. jan. 1901., št. 1515 (Wiener Zeitung iz istega dne št. 17.) navedena med tistimi občinami, ki so okužene s kugo v gobcu in v parkljih, dejansko ni te kuge, in da zategadelj odpade prometna prepoved glede te občine in nje sosednih občin v zmislu člena I. zgoraj navedenega ministerskega ukaza.
To se dodatno k tuuradnima razglasoma z dne 21. in 28. jan. 1901, št. 1369 in 1733, oziroma k razglasoma c. k. ministrstva za notranje stvari z dne 20. in 26. januarja t. L, št. 1515 in 2433, daje na znanje.
Predsloječe odredbe stopijo takoj v veljavnost.
(Laibaclier Zeitung.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 14.: J. Skr. P. St. pri R. V naši vasi imamo občinsko pašo, kjer se po letu pase do 200 glav. Stroški za pašo so veliki, ker je treba vzdrževati pastirj a in dva pomagača, priredek pri živini pa jako pičel, da je žival manj vredna v jeseni kot pa spomladi, kajti rast trav je jako slabotna in se ne skrbi za nikako zboljšanje, poleg tega pa tudi živina trpi žejo, ker primanjkuje vode. Ali mi more soseskin predstojnik dovoliti lastno pašo, katero bi mogel zboljšati in z zadostno vodo preskrbeti in ako sem še obvezan doklade k občnim stroškom za pašo vlagati.
Odgovor 14.: Občinski pašniki so last občine in se jih posamezni po-
sestniki ne smejo za svoje posestvo prisvojiti. Ako uvidi občinski odbor, da je v prid občnega gospodarstva, tudi lahko pašnike med davkoplačevalce istega okolišča razdeli, toda deželni odbor mora ta sklep potrditi. V velikih krajih bi bilo sploh želeti, da bi se take senožeti med posestnike razdelile, ker bi se gotovo bolje oskrbovale in bi donašale boljše dohodke. Občinski pašniki se navadno nič ne oskrbujejo, zato se polagoma zemlja popolnoma izkoristi, ker se ne skrbi zadosti za nadomestitev redilnih močij v gnoju. Kjer se je pred 20 leti dobro prepaslo 200 govedi, mora sedaj taka čreda na istem prostoru stradati, ker sama zemlja ne more iz sebe vedno toliko roditi, kar bi živali potrebovale. Najrodovitneje polje se sčasom spremeni v največjo puščo, ako se ne skrbi redno za gnojitev. Obče je želeti, da bi se taki prostori razdelili med davkoplačevalce, ker s tem bi se občni blagor gotovo povišal.
Vprašanje 15.: J. P. v Šm. p. C. Ali se sme po zimi na zmrzlo zemljo gnojnica voziti?
Odgovor 15.: Gnojnico po zmrzli zemlji škropiti, je vedno odsvetovati, ker se ne more odtekati in radi tega je izguba na amonijaku oziroma dušiku zelo velika. Gnojnica naj se rabi po zimi za polivanje gnojnišč, ker s tem se obogati domači gnoj izdatno na dušiku in kaliju.
Vprašanje 16.: Mlekarna v J. v R. Pri nas podelavamo mleko večjidel v surovo maslo, katero smo 1 leto lahko dobro oddajali. Ker prihaja sedaj iz vaznih mlekaren surovo maslo v trgovino, katero je po izjavi trgovcev bolje kot naše, zato si usojamo vprašati, kaj bi bilo vzrok, da naše blago ne odgovarja zahtevam trga?
Odgovor 16.: Natančno pojasnilo dati, kaj bi povzročalo, da Vaše blago ne zadovoljuje trgovcev, je le možno, ako se vidi na lici mesta vse delo. Slabeje maslo se dobi, ako se ne pusti smetana vsaj pol dne zoriti. Pinjenje naj traja 30—45 minut, kajti prehitro ali predolgo vrtenje povzroča slabo blago. Stiskanje naj se vrši toliko časa, da postane surovo maslo suho. Bolje je dvakrat za kratko dobo v presledkih par ur stiskati, nego enkrat dalje časa. Najbolje blago se dobi, ako se ima pripravo za pasteriziranje, kjer se greje */4 ure mleko na 68—70° C in potem se ohladi kolikor možno nizko do 4—6°C smetana, pri tem se umore vse glivice, ki povzročajo slab okus, razun tega se pa tudi popolnoma odpravi hlevski duh.
Vprašanje 17.: F. K. v R. Ali se dobe pri „Gosp. Zvezi" zanesljivi dobri otrobje, ali bi mi nasvetovali, kje da jih dobim. Vsako leto je ravno krma radi slabih otrobov kriva, da dobe prasci drisko in mi poginejo.
Odgovor 17.: Imate pri nas vedno na razpolago drobne in debele otrobe, na katere se lahko zanesete, da ne bodo živalim škodovale. Na željo se Vam dajo tudi pregledati, da so prosti vsake slabe primesi.
Vprašanje 18.: J. K. v V. p. L. Imam več plemenih svinj, ki sem jih pustil v istem času oplemeniti. Morebiti bo imela katera malo mladičev, zato jih hočem dati drugej. Kako je moči doječo svinjo na tuje prasce privaditi.
Odgovor 18.: Za povzdigo srednjega kmetijstva je zelo važno, da so se jeli mnogi gospodarji zadnji čas zelo pridno pečati s prešičjo rejo. Puste več svinj za pleme in urede po možnosti istočasno oplemenitev, da pride pozneje skotitev istodobno. To vedo posebno ceniti gospodinje ali dekle, ki imajo nadzirati skotitev, ker si s tem prihranijo mnogo časa za čuvanje. Iz gospodarskega stališča pa je važna istočasna skotitev, da se ne pusti svinji, ki vrže malo število mladičev, jih dojiti, nego se jej odvzemo in se dado v krmljenje tujej svinji. Pri tem svinja na teži nič ne zgubi, sc hitro zredi in kmalu proda. Da pa svinja tuje prasce pripusti, naj se namažejo oboji z žganjem, kajti duh po njem jo omoti da ne more zvohati in razločevati lastnih od tujih. Prvi čas je vendar treba paziti, da svinja ne zgrabi katerega, ko bi spoznala tuje mladiče.
Vprašanje 19.: J. D. na M. B. Moja kobila ima na gobcu majhne bradavice, s kom naj jih odpravim?
Odgovor 19.: Bradavice najpogosteje opazujemo pri konjih, pri kravah na vimenu in pri psih. Bradavice rasto ali posamezno ali pa nastopajo v velikem številu. Njih velikost je kaj različna. Dočim nekatere ne postanejo večje, ko malo ajdovo zrnje, narasejo druge do velikosti kurjega ali celo gosjega jajca; ta zadnja vrsta bradavic izgleda kakor divje meso kake stare rane, ni s kožo krita, kakor druge manjše. Sedež bradavic je pri konjih navadno okolo gobca, dalje na spodnjem delu vampa (na vampu se nahajajo običajno bradavice največje vrste); pri kravah na vimenu, kjer včasih prav nadležne postajajo; konečno pri psih v gobcu. Razločujemo podolgaste, okrogle in kiju podobne bradavice,
dalje nasajene ali bradavice z recljem in take s široko podlago. Površje bradavic je na zunanji koži navadno suho, razpokano, na žlemnicah pa mokro. Njihova barva je različna, včasih siva, na žlemnicah belkasta kakor izprana. Bradavice so navadno neboleče. Njih rast je mnogolična; nekatere se dolgo časa skoraj nič ne spremene, druge zopet hitro rasto in se razprostirajo na vse strani. Včasih se hitro posušijo in odpadejo, to pa posebno v tistih slučajih, kjer so bradavice lahko nasajene; sploh bradavice rade na gotovem kraju zginejo, ter se zopet na drugem mestu iznova pokažejo. Rezanje bradavic samo na sebi njihovo rast zelo pospešuje. Koža okolu bradavic je običajno neizpremenjena. Uzrokov bradavic do sedaj še ne poznamo; izkušnja govori za podedovanje. Opazovali so 3 pokolenja izvrstnega žebca, imenovanega Sanspareille, kateri je bil zelo bradavičast. Skoraj vsi njegovi potomci so bili bradavičasti. Iz tega vzroka bi Vam svetovali Vaše kobile ne za pleme rabiti.
Ozdravljenje je odvisno od jakosti, števila in sedeža bradavic. Najbolj pripravne za zdravljenje so nasajene ali recljaste bradavice. Odpravlja se jih s podvezo. V to svrho se rabi debela, močna in povoščena nit. Bradavica se od kože oziroma od svoje podlage odtegne in potem prav pri koži močno preveže. V nekoliko dneh bradavica odpade; v nasprotnem slučaju se pa napravi nova podveza. Pri podvezo-vanju treba paziti, da nit prehitro v kožo ne zareže, kar bi lahko provzro-čilo nadležno krvavenje. Na mestu, kjer je bradavica odpadla, treba z nežganim galunom „tuširati", to je; vzame se košček nežganega (kristalizovanega) galuna, se ga malo zmoči in potem na dotičnem mestu, kjer je bradavica odpadla, drgne. To se dela tolika časa, dokler zadnji sledovi bradavice ne zginejo; kake 3—5 minut na dan.
V tistih slučajih, kjer ima bradavica širšo podlago, da je torej ni mogoče podvezati, je najboljše sredstvo nož in razbeljeno železo. Bradavica se prav na dnu odreže in potem z razbeljenim železom žge.
Ako je pa bradavica na tako široki podlagi, da bi jo bilo tudi žgati nemogoče — ker bi vsled rezanja prevelika rana nastala — priporočajo z uspehom umivanje in večkratno izpiranje dotičnega mesta z močno (koncentrirano) galunovo raztoplino. Za raztoplino rabimo žgan galun. Nikakor ne škoduje, ako se tej raztoplini
pridcne še košček modrega vitriola (bakreni vitriol), katerega je povsodi lahko dobiti.
Opisali srno Vam nujglavneje o bradavicah. Spoznali bodete torej lahko, kal eri način zdravljenja bo pri Vaši kobili najuineslnejši Uspeha morda v prvem času no bodete takoj dosegli do cela, gotovo pa zboljšanje.
Vprašanje 20: A. Sim. v R. Imam 1 leto starega junca, bolnega 7 mesecev; bil je prav lepo rejen in ker sc je bolj v mrzlem pasel, je hujšali začel, krmo ima dobro, žre še rad, liže še vedno, blato trdo, pogled bolj mezeč in moker.
Odgovor 20: Iz podatkov, katero sle nam poslali, nikakor ni mogoče razvideti prave bolezni Vaše živali. Pišete, da je 1 letni junec že 7 mesecev bolan, posebno iz tega zadnjega uzroka Vam je težko svetovali. Bolezen jo žo zastarana; veliko vprašanje jo, če se sploh kako zdravljenje izplača.
Poskusite za sedaj to-le:
Dajte juncu 3 dni zaporedoma na tešče 250 gramov glauberjeve soli in 20 gramov stolčenih encijanovih koreninic. Pijača naj bo čista in postana voda, toda ne preveč napajali! Suho krmo za 2 dni ustavite ter krmite z repo, peso in krompirjem. Ako postane blato mokro in driskavo, pokladajte suho in zdravo seno. Prosimo poročila.
Vprašanje 21: Kous. društvo v R. Imamo kobilo, ki je nadušljiva; ali je kako sredstvo za od pravljenje bolezni ali jo pa vsaj zmanjšati?
Odgovor 21:	Odgovor čitajte v
razpravi pod naslovom „Naduha" današnjega lista.
Franc Heinricher, ^<>fjai<>ka.(koio-
/ dvor) prodaja vsa-ke vrste krompirja za seme po najnižjih cenah. Točna postrežba. 107 (3—1)
Mlada drevesca KSVpS ^
Škofji Loki.	107 (3—1)
Hruške čez 2 m visoke,	lepe,	komad	70	7i
»	2 m ali mulo manj	»	50	»
Jabolka čez 2 m	»	00	»
»	2 m ali manj	»	40	»
na postajo Skofjaloka postavljene, Manj ko 10 drevesc se ne pošilja.
20 hi. izvrstnega terana
ima za prodati Karol Perinčič, duh. Pliskavica-Kovmin. 106 (3—1)
POSeStVO nix l|ro,lai na Pivki pri Naklem z priročnim poslopjem ob cesti. Pojasnila daje Janez Jenko na Pivki pošla Naklo pri Kranju. 108 (3—1)
1 [(n Želi '*a svoiu °bilelj oskrbi pravim ’ i naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Uamnlin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Kefoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Najboljše seme
lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji. 30 g za .1 K, čez ‘Z2 h<J 50°/o popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog.	(09) 6—2
Stefan Habe,
posestnik na Gočali nad Vipavo ima 4 hektolitre pristnega, prav finega, domačega
tropinskega žganja na prodaj. Cena po dogovoru.
(101) 3—2
Kmetijska zadruga v Št. liju pri Velenju
prideluje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo da se odjemalci zglase. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno vbozega kmeta.
Pri svojem mlinskem posestvu imam
praseta za pleme
kakor tudi svinje prave Jorkurske pasme, vsake starosti za prodati. Ravno tam sta, tudi 2 osla po ceni za oddati Ant. Jurca, Ptuj.
(100) 2—2
Priporoča.sc:
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
900 lepih hrastov
Kuri n ju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo.
60.000 Kron S&S5&EK&
kateri bode po 20 °/o odbitku v gotovem denarju izplačan, častite bravce „Nar. Gosp." opozarjamo s tem, da bode žrebanje nepreklicno 23. marca 1901.
Posestvo v Trnovcu
pri Sevnici, približno 60 oralov z velikim vinogradom se proda, eventuelno tudi brez vinograda.
Anton Kunšek, Planina pri Sevnici.
Lepega pramastega žrebčka
9 mesecev starega ima na prodaj Matija Vidmar v Št. Ju rji pri Kranji. Zelo prijazna žival. Odda ga, ker mu manjka prostora.	(98) 3—3
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima na prodaj
o o pij eno ti-te
na amerikanski podlagi PortaJis požlabtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in vitlan d ec po 14 vinarjev^komad,
Pozor gg. gostilničarji in zasebniki!
V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od 16 do 20 kr. liter. — Josip tioljan, župnik.
Kmetijsko društvo v Gfrorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, cepil no orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz-
prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati.
Trgovina in obrt.
75
Trgovina.
O reklamaciji preplačane voznine na železnicah.
Da se ustreže vedno množečim se tožbam strank o pomotoma za-računjeni voznini pri železničnem prometu, izdale so avstrijske, ogrske in bosansko-hercegovinske že-leznične uprave nove naredbe, koje ugode brezdvomno zahtevam strank.
Dotična prenaredba železniškega opravilnika določa sledeče:
1.	Preplačana voznina v prid strankam, pri brzo voznem in tovornem blagu, nastala vsled krivega poštovanja in pomnoževauja, pomotoma uporabljenega tarifa ali uporabe tarifa na podlagi napačne teže, naznaniti ima se takoj po pregledu računov postajam.
2.	Postaje so obvezane, obvestiti upravičenec nemudoma na stroške železnice.
3.	Preplačila pripoznajo se od strani železnice šele tedaj, ako stranka po dokazilnili listinah dokaže, da jc v istini preveč plačala. Dokazilnim listinam smatra železnica pri pristojbinah plačanih pri oddaji blaga izvirni prejemni list, oziroma duplikat voznega lista in po razsodbi železničnc uprave tudi vozni list v originalu; zad-
njega zahteva železnica brezizjemno pri nefrankovanih pristojbinah.
Straka, koja nima navedenih listin, izgubi vsakojo pravico na povračilo.
4.	Preplačila, o kojih obvestc se upravičenci, izplača železnica takoj; dokazil ne listine pridrži si pa ista do časa, da dotično ravnateljstvo reklamacijo pregleda in uknjiži.
5.	Priporoča se strankam, ako mislijo, da so na pristojbinah preveč plačale, naj takoj predlože v točki 3 navedene dokazil ne listine dotični postaji, koder je bila voznina plačana in naj istotam rekla-m ujej o preplačano svoto, kajti reklamacije, vložene pri ravnateljstvu zakasne se neizogibno radi administrativnega in kontrolnega postopanja.
6.	Postaje zamorejo preplačila povrniti pri direktno taritiranih pošiljatvah za celo progo, pri ne-direktno odpravljenih pošiljatvah pa samo za prvo progo, ako so pristojbine frankovane in za zadnji del proge, ako so pristojbine ne-frankovane.
7.	Tirjatve povračila preplačil, koje ne izvirajo iz vzrokov, navedenih v prvi točki prenaredbe, vložiti so i nadalje pri kompetentnih ravnateljstva!!.
8.	Da se reklamacije preplačil po možnosti odpravijo, naj stranke v svojo lastno korist upoštevajo sledeče:
n) Vsebina in teža pošiljatve naj se na voznih listkih natanko zabilježi,
b)	pri zabilježenji blaga v voznem listu naziva naj stranka isto edino je po besedilu, koje se nahaja v železniČnih tarifi h,
c)	pri oddaji blaga več vrst na jeden vozni list, zabilježi naj se vsakoja vrsta za se.
d)	stanovanje odpošiljatelja in prejemnika napisati je na-tanjko,
e)	pri reklamaciji preplačila, katera se opira na druge in ne
v prvi točki navedene vzroke, omeniti je določbe in tarife, na podlagi kojih so se pristojbine baje nepravo preračunale in navesti je številkami svota, koja se ima povrniti.
9.	Da se reklamacije tem hitreje rešijo, opominjajo se stranke, da, kedar vozne liste predlože, vred e iste po času in po legi postaj, kolikor seveda možno. Reklamacije, v katerih se zahteva pregled pristojbin, ne da bi stranka natanjko dokazala pravice do tirjatve, bodo se odklonile.
10.	Pravico do vložitve za preplačane voznine ima odpošilja-telj blaga, ako je isti pri oddaji pristojbine plačal in prejemnik, ako so bile pristojbine nefranko-vane. Reklamacijam za povrnitev voznine, katere se po družili osebah vlože, morajo biti priložene za vsak posebni slučaj, posebne, od upravičenca podpisane na posebnih polah napisane, pravilno kolekovane izkaznice. (Odstopnica, pooblastilo, trgovska nakaznica, trgovska naznanilnica).
Pooblastila morajo biti kol okovana s kolekom 1 K.
Odstopnice so kolekovati po vrednosti povračila in lestvici II.
Porazumnice v obliki trgovskih naznanilnie imajo se kolekovati, kakor trgovske nakaznice po nakazani svoti in lestvici I.
Navedene nakaznice si železnica po rešeni reklamaciji obdrži.
O besedilu izkaznic navesti je oddajno in prejerano postajo, število voznegax lista, dan in leto pošiljatve.
11.	Strankam se osobito priporoča, da vlože izkaznice ob enem z reklamacijo.
Obrt.
Obrtni kongres na Dunaju.
Obrtni kongres, od katerega so obrtniki pričakovali mnogo dobrega, končal se je brez vsacega uspeha. Kakor kažejo vsa poročila,
ni tega brezuspešnega konca zakrivil nihče drug, kot prireditelji in sklicatelji sami, ki so zanesli svoje strankarske težnje na kongres, ki bi imel biti strogo strokoven in stvaren. Stvarne debate zaradi tega ni bilo in vsa poročila so bila površna, v naglici skrpana, zatorej brez pomena. Edinosti ni bilo nikake, zatorej bode shod povse brez uspeha.
V	sledečem priobčujemo kratko poročilo o tem ponesrečenem shodu:
V	nedeljo, dne 17. t. ra. pričel je zborovati takozvani „neodvisni obrtni kongres41. Osnoval se je v ta namen nek odbor, obstoječ iz ljudi, kateri vse drugo zasledujejo, nego obrtno vprašanje.
V	soboto zvečer zbralo se je na pozdravnem večeru kakih 50 delegatov iz raznih kronovin. Kranjska je bila zastopana po 10 delegatih. Presenetilo je, ko je odbornik pripravljalnega odbora pozdravil udeležence, a ob enem povedal, da sta sesamo dve dunajski zadrugi odzvali povabilu, vse druge sklieateljeiM ne zaupajo. Govorilo se je mnogo, a nič stvarnega. Nekako glavo , majoč so odšli delegatje.
V	nedelje okolu polu 10. ure dopoludne otvoril je g. Derschatta, predsednik pripravljalnega odbora, zborovanje, pozdravil došle, posebno zastopnika ministerstva g. dr. Stetterja in svetnika obrtne in trgovinske zbornice g. Adlerja. Izvolilo se je predsedstvo.
Prvi poročevalec gosp. Derschatta, govoril je o spremembi obrtnega reda o skušnji sposobnosti, zadružnem življenju i. t. d. Govoril je veliko, a malo povedal. Konkretnega predloga ni stavil nobenega, prijemal je razne osebe, ki so na čelu zadnjega zadružnega sestanka in so sploh voditelji dunajskih obrtnikov. Sledilo mu je 20 govornikov, kateri so' mlatili prazno slamo, naštevali stare fraze. Zborovalo se je štiri ure, toda predloga še ni bilo nobenega.
Govoril je nato gosp. Kregar iz Ljubljane, naglašfljoč, da se je poudarjala svoboda govora. Mislili smo v provinciji, dejal je govornik, da se današnji takozvani neodvisni obrtni kongres vrši v dogovoru z vsemi dunajskimi zadrugami, a odzvali sta se mu samo dve, družili ni. Mislili smo, da je tudi list ,,Centralgenossen-sehaftsblatt“, organ zadrug, a kakor vidimo, je za tem listom samo par gospodov in urednik. Vidi se, da hočejo ti gospodje samo za svoj list delati reklamo. Oglejmo si program. Niti pravilno nemško ni sestavljen, dalje so v njem navadne stvari, katere smo že velikokrat slišali, pozitivnega ne opazimo nič. Dunajske zadruge se ravno niso hotle udeležiti, ker so prepričane, da ne bo nič iz tega sestanka. Delegate iz drugih kro-novin se je s tem sestankom vleklo za nos.
Večina delegatov je pritrjevala gevorniku in izjavljala, da je imel prav. Izjavila je, da se v ponedeljek, ko se sestanek nadaljuje, sestanka več ne udeleži.
Slovenec g. Terček iz Metlike je tudi govoril, da shod ne ho imel nobenega rezultata. Egler iz Dunaja je predlagal tri resolucije, katere predsednik niti na glasovanje ni dal.
Eder iz Kindberga zahteval je, da naj shod pristopi sklepom
opavskega obrtnega shoda, toda našel je odločen odpor, ker opavski shod ni bil strokoven, ampak izključno politično strankarsk, ker so ga sklicali in vodili pristaši nemškoliberalne politične stranke, zatorej Ederjevega predloga obrtniki niso odobrili.
Zborovanje v nedeljo ni imelo nobenega vspeha. Predsednik je povabil delegate za kratek sestanek in prosil, naj nekateri gospodje izdelajo resolucije. Torej je pripravljalni odbor povabil odposlance iz krono vin, naj ti izdelajo ves materijal, kateri je potreben za tak shod! Nekateri so res šli, drugi so se šalili.
V ponedeljek pričelo se je zborovanje okrog polu 11. ure. Govorilo se je tudi, da mislijo predložiti opavski obrtni program, a se niso upali na dan.
Poročevalci so z neko posebno hitrostjo poročali.
Precejšnja kontroverza nastala je med predsednikom in obrtnim nadzornikom gospodom Adlerjem, zakaj se dunajske zadruge niso udeležile kongresa. Faktumje, da so dunajske zadruge sklenile, ne udeležiti se tega kongresa. Delegat Kregar je podal sledečo izjavo: Letošnje leto se bo vršil vseslovenski in hrvatski obrtni shod v Ljubljani; poskusili bodemo slo-
venske obrtnike organizirati v zadruge (občno pritrjevanje, predsednik kliče: dobro!), vendar bo na stališču obrtnega sestanka dunajskih zadrug, kateri se je vršil leta 1899, K vam ne bodemo pristopili, pač pa k dunajski zavezi, katera že obstoji in katera je izvrstno organizovana. Današnjemu sestanku ne pripisujem nobenega pomena, mlatilo se je veliko prazne slame, stvarnega, novega nimamo nič. Resolucije so se sprejele.
Nekateri udeleženci nastopili in govorili so popolnoma v duhu Schonererja in Wolfa, in tako tlačili v razprave politiko.
Tako se je završil ta takozvani „neodvisni obrtni kongres”. Kak razloček med njim in sestankom, ki se je vršil leta 1899, katerega je sklicala dunajska zaveza obrtnih zadrug! Na sestanku 1.1899 je bilo 1220 delegatov samo iz kronovin, dočim je bilo pretečeni ponedeljek samo še okrog 50, drugi so se že v nedeljo odpeljali. L. 1899 je bilo na shodu veliko drž. poslancev, zastopnikov ministerstvaitd., na letošnjem sestanku pa nič takega. Kratko povedano: Neodvisni obrlni kongres, ki se jo dne 17. t. m. na Dunaju, je bil navaden k o n f u z e n s h o d.
ZADRUGA
Zadružništvo na Nižeavstrijskem.
Posojilnice.
Z dnem 13. decembra 1900 delovalo je na Nižeavstrijskem 477 posojilnic, ustanovljali so takrat 4 nove. Revizija se je izvršila v letu 1900 pri 358 posojilnicah.
2. Kmetijske zadruge.
Koncem leta 1900 bilo je skupaj 56 kmetijskih zadrug na Nižeavstrijskem. Od teh je bilo 23 za-
družnih skladišč, 25 mlekarskih zadrug, 3 vinarske zadruge, 2 nakupni in prodajalni ter 2 mlinarski zadrugi in 1 sadjarska zadruga.
3.	Zveze.
Posojilnice so združene v zvezi: „Nižeavstrijska osrednja zadružna blagajna”, kmetijske zadruge razim vinarskih in mlekarskih v „Zvezi kmetijskih zadrug na Nižeavstrijskem”, vinarske zadruge v „Nižeavstrijski vinarni” in mle-
karske v „Nižeavstrijski mlekarni”. Skupaj imajo torej na Nižeavstrijskem 4 zveze.
Važna pravica posojilnic.
Iz Ptuja se poroča „Slovencu” : Lanskega leta je finančna oblast tirjala od posojilnice, da se jej naznani, če ima posestnica A. B. kaj denarja na obresti naloženega in koliko. Da ne izda tajnosti, se je ravnateljstvo zoper to naročilo fi-
nančne oblasti pritožilo, trdeč, da je zahteva neopravičena, protipo-stavna, da ravnateljstvo take tajnosti izdati ne sme, če tudi zahteva finančna oblast naznanilo le radi obdačenja dotične osebe. Na to pritožbo smo dobili danes sledečo rešitev: „C. k. okrajno glavarstvo v Ptuji dne 13. februvarija 1901, št. 1014 dač. odb. P. n. vodstvo hranilnega in posojilnega društva v Ptuji. Vsled naredbe c. k. finančnega ministerstva z dne 31. ja-nnvarija 1901, štev. 46.483, ukazalo je dež. finančno ravnateljstvo v Gradcu z odlokom z dne 9. febr. 1901, št. 4519, umakniti nemudoma tukaj uradni poziv z dne 9. maja 1900, št. 550, glede izjave o hranilnih vlogah neke A. B., ker so določila čl. 6., 1. 2, odstavek 2. izvrševalnih naredb za vloge pri zadrugah in pri posojilnicah merodajne. O tem se obvesti slavno vodstvo z ozirom na pritožbo z dne 8. julija 1900. C. k. okrajni glavar.“ Iz tega sledi, da finančna oblast nima pravice tirjati, da se njej zavoljo obdačenja naznani, kdo ima pri denarnem zavodu denar naložen in koliko, če tudi bi taka oseba imela denar prav na svoje ime naložen.
Denarni promet hranilnic in posojilnic
t mesecu novembru 1900:
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem. Prejemki 81G5 K 06 h, izdatki 5961 K 46 h, denarni promet 14126 K 52 h, prejete hranilne vloge 1777 K 75 h, izplačane hranilne vloge 1441 K 98 h. dana posojila 4420 K, vrnena posojila 2928 K.
v mesecu decembru 1900:
Hranilnica in posojilnica v Frankolovem: Prejemki 6342 K 26 h, izdatki 5178 K 36 h, denarni promet 11502 K 62 h, prejete hranilne vloge 49 K, izplačane hranilne vloge 470 K, dana posojila 4390 K, vrnena posojila 3300 K.
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem: Prejemki 14422 K 91 h, izdatki 12025 K 25 h, denarni promet 26448 K 16 h, prejete hranilne vloge 3418 K, izplačane hranilne vloge 5887 K 62 h, dana posojila 2340 K, vrnena posojila 1190 K.
Hranilnica in posojilnica v Tomaji; Prejemki 2096 K 33 h, izdatki 880 K 40 h, denarni promet 2976 K 73 h, prejete hranilne vloge 720 K. izplačane hranilne vloge 130 K, vrnena posojila 220 K.
hranilne vloge 7283 K 10 h, izplačane hranilne vloge 7259 K 70 h, dana posojila 1500 K, vrnena posojila 1045 K 29 h.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah : Prejemki 3393 K 04 h. izdatki 1774 K 62 h, denarni promet 5167 K 66 h, prejete hranilne vloge 108 K, dana posojila 1650 K.
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem: Prejemki 14725 K 60 h, izdatki 9470 K 53 h, denarni promet 21196 K 13 h, prejete hranilne vloge 6836 K 60 h, izplačane hranilne vloge 1262 K 25 h, dana posojila 2081 K, vrnena posojila 4877 K.
Hranilnica in posojilnica v Tomaji: Prejemki 3626 K 06 h, izdatki3322 K 71 h, denarni promet 6948 K 77 h, prejete hranilne vloge 1100 K, /plačane hra-nilne vloge 219 K 66 h, dana posojila 700 K, vrnena posojila 560 K.
V mesecu januvarju 1901:
Hranilnica in posojilnica v Frankolovem: Prejemki 1749 K 33 h, izdatki 1314 K, 18 h, denarni promet 3093 K 61 h, prejete hranilne vloge 296 K, izplačano hranilne vloge 242 K 18 h, dana posojila 1100 K, vrnena posojila 191 K.
Hranilnica in posojilnica na Igu:
Prejemki 7847 K 03 h, izdatki 4955 K, denarni promet 12802 K 61 h, prejete hranilne vloge 4512 K 84 h, izplačane hranilne vloge 340 K, dana posojila 4580 K, vrnena posojila 660 K.
Hranilnica in posojilnica v Planini:
Prejemki 2180 K 22 h, izdatki 1604 K 40 h, denarni promet 3784 K 62 h, prejete hranilne vloge 1400 K, dana posojila 600 K.
Hranilnica in posojilnica v Metliki: Prejemki 13179 K 24 h, izdatki 10019 K 95 h, denarni promet 23199 K 19 h, prejete hranilne vloge 6972 K 84 h, izplačane hranilne vloge 5684 K 40 h, dana posojila 3660 K, vrnena posojila 410 K.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah:
Prejemki 12745 K 88 h, izdatki 9518 K 78 h, denarni promet 22264 K 66 h, prejete hranilne vloge 4601 K 69 h, izplačane hranilne vloge 3974 K 78 h, dana posojila 3520 K, vrnena posojila 954 K.
Hranilnica in posojilnica v Sv. Jurju oh južni železnici: Prejemki 1824 K 34 h, izdatki 1348 K 90 h, denarni promet 3173 K 21- h, prejete hranilne vloge 1591 K, dana posojila 1240 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem vrhu :
Prejemki 6362 Kil h, izdatki 6095 K 41 h, denarni promet 12157 K 52 h, prejete hranilne vloge 2922 K 56 h, izplačane hranilne vloge 2528 K 09 h dana posojila 640 K, vrnena posojila 517 K 56 h.
Hranilnica in posojilnica za farno občino Kamnje: Prejemki 1400 K 72 h, izdatki 787K 59 h, denarni promet 2188 K 31 h, prejete hranilne vloge 614 K, dana posojila 240 K, vrnena posojila 430 K.
Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 10880 K 77 h, izdatki 8777 K 58 h, denarni promet 19658 K 35 h, prejeto
Tržne cene 22. febr urarja t. I.
Na trgu v Kranju za 100 kff
za pšenico „ rž . .
„ ječmen „ oves .
„ ajdo .
Na trgu v Ptuju
za 100 kff
za pšenico „ rž . .
„ ječmen „ oves „ turšico „ krompir „ seno la
Na trgu v Gorici
za 100 kt/
za ječmen „ oves .
„ turšico „ krompir „ seno .
Na trgu v Celovcu
za 100 kg
za pšenico „rž. .
„ ječmen „ oves .
„ turšico
Na trgu v Velikovcu za 100 kg
za pšenico . „rž .	.
„ ječmen . „ oves .	.
„ turšico .
K 15-„ 14-50 K 14 — „ 12-50
, 13—
K 14—
n 13 — „ 12—
I 4 20 „	4-40
K 21 — „ 13— „ 1280
„ H — „ 2 90
K 16— , 16— » 13-40 „ 13— , 13—
K 16'— „ 16— „ 13— „ 12 80 „ 12'80
Patentovane sprave za žveplanje trt
ednostavno i duplo delajoč t
ŠKROPILNICE PROtN = PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJIDEISKE I VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
JG,HELLERnaDUNOJU
H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.

Ing. Matheo Quinz, Dunaj
III/2 Obere leissgerberstr. 14.
Glavni zastop
I^en-rik,
M a n n h e im
Patentovani
posnemalnik za mleko.
Garanlovano
najvišja pridobitev smetane.

Preprodajalcem ugodne'pogoje.
(103) 6—1
K
R-
K
I
&
s
%
I I I I T I T I I I 1 T I 1 I I I T ‘■'•K
— G2 —
M
k
I
I
1}
h
i
1
yil
Pozor! Gospodarji!
9)(xlorift66 redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskro.
„Grlorizačimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisli kri, zboljšujo in množi mleko.
„(*lorill“ prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rado jedo, da se nabira meso in mast.
„€Uoriau mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. ~	1 veliki zavitek velja K V20, mali K U'70,
6 kg v zavitku za poskus po pošti K Fr — poslano z Dunaja.
Barteljevo k lajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd 6 kg za poskus K 2-—, 100 kg K 22‘— z Dunaja,
Rusko patentovano mazilo za usnje po pol ;kg K mo, i kg K 2*--, 0 kg K 8*—.
Sledilni kolomaz, najfinejša kakovost, 5 kg K V40, 100 kg K 24 Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug. Dunaj X.
(75) 24-10 giar Občuje se slovenski. "*12

I
o
O'
:q
o
5
o'
B
;o;
'O
ti
8
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
VI. Adlersflugel
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, I, Frauz Joseptis-Quai ll 13.
(95) 24—4

BA A A A A A AA A A A A A A A A A A A A AA A AA A A A A A A A A A A A A A AIB
Lechner & llingl ¥ Gradcu
Sporr-ulica št. 1 in 11.
Zaloga na veliko
okovza stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d.
Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka
Niijcencjfti dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 12—5	zahtevo brezplačno.
Dopisi v hrvatskera ali slovenskem jeziku.
IpT VT V VW ▼ V ▼ ▼ V V VTT VVTV VTVTVVTTTVVVTVTjrTTV

ie; ®t8@f
priznano najboljšega izdelka
za tir užine iei obrtnike
I
priporoča tovarniška zaloga
šivalnih strojev
IVAH JAX
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17.
(89) 12—t
VVccoU
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. Pic coli ju v Ljubljani prisrčno zalivalo za doposlane Jim stekleničiee
tinkture za želodec
/,Gti
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G Picco lijevo
želodčno tiiilvlui-o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—1 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in ločno izvršuje G. Piccoli, lekarnar „pri angelu* v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škalljali po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačali p. n. naročnik.
Žrebanje nepreklicno
21 marca 1901
Glavni dobitek
BO,000
vrednosti
v gotovini z 200/o odbitkom.
Invalidske zahvalne srečke
a 1 Krono. J' c' Mayer
v Ljubljani.
m
m
e8
m
m
w:
i
m
k
m
m
e*
m
0*
m
m
0
Podpisani priporoča velečastili duhovščini, kakor slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrelip, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor
®sf- med. -^bii
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran pitanec v škatljah po 5 kg k kg 60 kr, škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva sc med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d, prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld I^O, medeno žganje liter ! gld. lastni izdelek.
Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho Sft-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila sc toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči
OROSLAV DOLENEC,
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Wolfove ulice št. 10.
(79) 12—8
h
A>
m
is
ES
ES
ES
ES
ES
ES
ES
ES
m
ES
ES
e
ES
ES
ES

— G3 —
I
i
t
I
e
i
#
Ako S6 nOČBS gnojnice
tedaj si kupi
q pri vsakem izpurnpanji ;j o y, i ti.
Klementovo
pumpe »a verige,
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vso drugo pumpe. Ta ne ob-sloji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24-4
Nemogoče je sploh, da hi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; vc6 sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na G tedenski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj.
tX©©£p SBglegaaeaatp
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.
9
e
Centrala za nakup in prodajo!

y Iijubljani
posreduje svojim člonorn
nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsako-vrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah;
prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu.
------=ri€?E~8833šEld==—--
Posredovalnica za Zvezine trgovce!
F
Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni£urednik dr. Viljem Schweitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani.