LET© Ljubljana, 5. I. 1936. Eno najtežjih vprašanj, ki zanima mladega človeka in posebno a.lraiteniik«, je — kakšen naj bo njegov odnos do političnih strank. V današnjih raafrvanih časih je to vprašanje gotovo še težje, zato pa tem bolj potrebno, da se razjasni in pravilno reši. V današnjem uvodniku bomo povedali, kako gledamo na obstoječe politične stranke in grupacije v državi. Kar bo napisano, prav gotovo ne bodo samo misli uredništva našega lista. Tolmačili bomo obenem razpoloženje velike večine samostojno in trezno mislečih mladih ljudi. Tu ne bomo razpravljali o vseh političnih strankah oz. grupacijah. Omejili se bomo le na velike politične skupine, ker le one morejo priti v bodočnosti na državno oblast. Govorili bomo o JRZ, tkzv. združeni opoziciji in pohorski akciji. Stavljamo si stvarno in konkretno vprašanje: ali bi mogli pri volitvah zaupati svoje glasove eni izmed imenovanih političnih strank oz. grupacij? To vprašanje je enostavno, toda zadeva v bistvo stvari. Zato ga bomo poizkusili rešiti. Ne bomo se spuščali v razglabljanje, katera izmed imenovanih skupin ima najboljši program. Od programa do njegove ostvaritve je še daleč. V glavnih črtah si moremo biti na jasnem. Eni govore, da je treba rešiti hrvatsko vprašanje. Drugi so mnenja, da je treba vrniti ljudstvu vse politične svoboščine, torej uvesti popolno demokracijo (nekateri zahtevajo celo neposredno demokracijo). Tretji mislijo, da je treba voditi unitaristično jugoslovensko politiko. Četrti zopet, da je treba v državno upravljanje Vrniti poštenje in pravico. Peti ima v programu reforme za naše socialno in gospodarsko življenje, Jd pa imajo v veliki večini samo teoretično vrednost. Poleg imenovanega čujemo še druge načrte in predloge, saj je znamo, da ima pri nas skoraj vsak človek poseben načrt ali recept, o katerem smatra, da je najboljši. Ako razmišljamo o vseh teh stvareh, moremo ugotoviti: vsi imajo prav v tem, kar trdijo. Tudi ml smo mnenja, da bi se z rešitvijo hrvatskega vprašanja položaj v državi mnogo izboljšal Prenehala bi ona težka psihoza, ko k« je smatralo, da je skoraj vsak tretji državljan protidržavni element. Tudi mi smo m demokracijo, ki je edino pravilna vladavina modernega in zdravega naroda. Prav tako emo zato, da se vodi jugoslovanska, to je, vsenarodna politika in da se vrne v državno upravljanje poštenje) in pravica. Pa vendar moramo odkrito priznati in povedati, da mladi ljudje ne bi mogli glasovati za kandidate imenovanih treh »kiipin- Tu naj omenimo, da se nam včasih zdi, kakor da politiki ne vodijo resnične politike, t. j. da resnično skrbet za blagostanje naroda. Zdi se nam, kakor da oni vodijo polltikojsaradl politike same, ali pa, da se ji ne morejo odtegniti zaradi navade, ker jo vodijo že od svojih mladih let. Mogoče se motimo. Pa vendar to, kar smo sedaj rekli, ni vzrok teinu, da ne bi mogli glasovati za kandidate imenovanih treh skupin. Vzrok je ^nogo globlji, ako hočete psihološki ali celo sociološki. Mladi ljudje vidimo, da *» nastopili novi časi, nove razmere. Violino pred seboj težave in trpljenje jn- goslovenskega ljudstva. Te težave gotovo niso samo v tem, da ni rešeno hrvatsko vprašanje, niti samo v tem, da ima ljudstvo premalo svoboščin, niti samo v tem, da se ne vodi prava jugoslovenska politika ali da ni v našem življenju poštenja in pravice. Vidimo pred seboj težko krizo. Toda ta kriza ni samo politična, kakor bi izgedalo iz programa in gesel naših političnih strank, marveč je predvsem ekonomska, duhovita in moralna kriza. To je težka kriza našega človeka in naše družbe, v kateri propadajo ljudje fizično, duševno in moralno. Problemi ki jih stavlja pred nas nov položaj, so mnogo težji In usodnejši, kot je hrvatsko vprašanje ali pa vprašanje unitarizma. Danes gre za fizično in duhovno življenje celega naroda in vsakega poedinca. Zato smatramo, da so ti problemi, ki se rešujejo danes, postranske važnosti. Ni naša naloga, da bi učili izkušene politike, kaj bi bilo danes^ potrebno. V gornjih izvajanjih nismo postavili svojega programa, ker k temu nismo pozvani. Pokarali smo le, da smo z današnjim položajem in dosedanjim delom naših politikov nezadovoljni. Pa še druga stvar je, ki nas odvaja od naših politikov. Mladi ljudje čutimo, da smo mnogo drugačni kakor oni, da so naši nazori in naši pogledi na življenje povsem drugi. Preživeli smo in še preživljamo težko krizo. Preživljamo jo z vsem svojim bitjem. Mladi ljudje na lastni koži čutimo vso težo življenja. Zato smo zasovražili ^so gnusnost in amoralnost današnjih razmer. Rekli smo: tako ne sme iti dalje! Vživeli smo se v težke razmere in smo se v njih predrugačili. Dobili smo nove poglede na živ-jenje, na narod In državo. Ljudje starejših generacij, med njimi tudi naši politiki, pa se niso nič spremenili. Oni preživljajo krizo le s pametjo, ne pa z dušo in srcem. Tako hočejo pač zakoni človeške prirode. Oni žive prav tako hi Imajo Ista načela, ki so bila dobra in na mestu v starih in že minulih časih. Toda novi čas bo šel preko njih. Mladi ljudje smo doumeli novo dobo in živimo v novi stvarnosti. Nam so tuji in nerazumljivi vsi oni programi in gesla, ki jih politiki servirajo ljudstvu. ČITATELJEM! Prejeli ste 3. številko našega lista. Iz dosedanje vsebine ste mogli v glavnih obrisih spoznati namen In težnje »Naše misli«. Upamo, da ste nas pravilno razumeli. Prepričani smo, da se mnogi izmed vas strinjate z našim delom in z našimi nazori. V tem slučaju se gotovo ne štejete več le med naše čitatelje, marveč se smatrate za naše simpatizerje ali somišljenike. Zato vas pozivamo, da stopite v krog naših sotrudnikov. Na ta način boste pomagali pri delu za uresničenje naših skupnih teženj. Uredništvo. POPULACIJSKI PROBLEM Že dolgo se raspravilja v našem ča* sepisju, revijah in zborovanjih o dovo* litvu splava radi socialnih razlogov. Eni trde, da bi bil tak način poseganja v naravni tak stvari smrtni greh, drugi so prepričani da je to nujno potrebno, tretji 'izrabljajo to v s vrho svoje poli* tične propagande i. it. d. (Prepričani,, da so iže drugi dovolj govorili o etični in medicinski strani' problema se ne bomo tega tu ponovno dotikali. O tem si lahko vsakdo sam, v soglasju s svojim svetovnim nazorom ustvari lastno mnenje. Zato še mi re= čeno, da odrekamo etiki in morali v tem slučaju vsako vrednost. Priznati pa moramo, da bi bil 'krivičen, vsiljen in prej ali' slej obsojen na neuspeh vsak etičen princip, ki ne odgovarja obsta* jevim splošnim potrebam oziroma po» loža ju. Vprašanje je, ali ima država v da* našnjih razmerah pravico zahtevati od svojih državljanov naj se razmnožuješ jo. To je stvarna vsebina celotnega problema, vse ostalo je le njegov okvir. Na to vprašanje bomo sikušali odgovo* riti. Pred tem pa so potrebne še neke osnovne 'idejne ugotovitve. Človek je član skupnosti. Ljudje so si ustvarili višje socialne tvorbe zato, da bi v njih oziroma z njimi dosegli raizne skupne smotre. Zaveden posa* meznik mora te skupne smotre vedno priznavati in jih v slučaju potrebe predpostaviti svojim osebnim interes som, ki so dovoljni le tedaj, ako ne nasprotujejo višnjemu skupnemu intes resu. Ako bi poediiec ne hotel tega na* praviti prostovoljno, ga skupnost lahko prisili na spoštovanje svojih upra* vičenih zahtev. Iz tega sledi, da ima država kot naj* višja socialna tvorba pravico zahteva* ti, seveda v kolikor je to praktično sploh možno, odsvojih članov naj se razmnožujejo. Čim večje 'bo število delavnih rok in postavnih teles, tem večje .bo blagostanje, tem večja bo državna moč in sigurnost. Tako je, ali vsaj tako bi morailo biti. Predpogoj za upravičenost in uč&n* kovitosit tem načelom odgovarjajoče populacijske politike pa so ekonomsko socialne razmere. Ako je zrelemu človeku nemogoče vstvariti in vzdrževati Lastno rodbino, primerna vzgoja otrok, ne bo pomagal notben zakon, stvar bo nujno šla svojo pot, če ne javno pa tajno. Sodišče itak ne more kaznovati neznanih mu krivcev, siliti ljudi, da bi se ženili in imeli potomstvo. Poglejmo torej kaj nam govore šte» vilke, kakšni pogoji so dani za rodbin* sko življenje. V rodbini namreč vidi* mo osnovno družbino celico, temelj države, glavni predpogoj za pravilen in uspešen razvoj, rast ter vzgojo no= vih naraščajev. (Nadaljevanje na 2. strani) PRVA SEDNICA S. J. N. A. 0. Oplenaeka rezoDucijia cid 17 decembra 193*4 je bila neposredni' povod osnivanju Saiveza jugas Laven sikih nacionalnih akademskih organizacija. Godinu dana katsnije, 17 decembra 1936, trebalo je da se odr/i prva sednica Užeg i Sireg uprav noga odbora na Gpilerucu. NPe mimo Ata o aik't pieteta nego i 'kao .jzrae oseoanja da je sv e delovaiiije Saiveza vezano za Oplenac, da on odatle crpe ®vo|jiu hrabrost i svojiu veru. Usled toga Sto nritstu na vremei odobrene željeizničke kart® za delegate, a Sjnao ne ra&ipidlaže nikakvim materialnim (isrotstvi-ma, sednica je odložena za' nekoliko dana. U suibotu, dine 21. 12. 1936, u sedam sati %juima, rnai ibclagradbiku stamicu ‘je stigio osamnaest dtelegata iz Zagreba i sedam iz Ljubljane. Tu im se priključilo pet delegata iiz Skoplj« dotk Sbbotičami, »gleda, nieu na rvreme primili karte teko da nisu pniisustvovali sectnieaima. Bivduoi je trcfbalo da Min is tar prosvete primi delegate u aiudi-enci|jiu (Sto fiikacijski načrti za jugoslovenski nacionalizem škodljivi in jih odklanjamo. Vprašanje monopolizacije, it. j. državne izdaje, moramo motriti, z dveh stališč. S stališča našega gospodarstva in s stališča kakovosti in cene. Naša država ima dve državni tiskarni, v Beogradu in Sarajevu, ki tiskata vse državne tiskovine, sta z delom preskrbljeni in aktivni. V naša slovenska tiskarniška podjetja je vlo- krenuti drugi list koji bi bio pandan »Naše misli«. Ipak, pozdravljamo nastavak izlaže* nja »Narodne omladine« i u izmenje* nom obliku jer smo uveren-i da če sa* čuvati svoj visok nivo. »NASA VOLJA« Danes bomo izpolnili obljubo, ki smo jo dali čitateljjiem v 1. številki našega lista. Po »tudi humor«, morda z Dunaja). Ali najboljši vic je vendar zaključek »tendenčne zlobe« (seveda popolnoma razumemo, da je .« to humorističen naslov). Šaljivi list »Akademski glas« nam namreč daje nasvete, kako naj vodimo »Našo misel«. V9i, ki smo okoli »Naše misli«, dolga leta sodelujemo pri mnogoštevilnih Ustnih; nekateri smo urejevali časopise še preden je »Akademski glas« pričel razveseljevati' »slovensko javno mnenje« s svojimi komičnimi bombami. Mi pa vemo, da je mlad človek ponosen, če more dajati nasvete staneišim; tu igra glavno vlogo psihološki moment on zato oprostimo nadebudnim mladeničem okoli »Akademskega glasu«. Samo, tovariši! Prav to je tragično in komično obenem. V ostalem želimo, da vsi, ki ne morejo spati zaradi radovednosti, zopet najdejo svoj duševni mir in zafto izjavljamo: denar za finansiranje lista smo prejeli od vlade. Dobili smo en milijon (1,000.000.—) dinarjev za osnovanje lista z obvestilom, da moramo pritisniti samo na določen gumb če želimo še več. Ali ste sedaj zadovoljni? HUMOR NA OBČNEM ZBORU »AKCIJE« Zadnji občni zbor »Akcije« ni bil samo dramatičen, marveč je vseboval tudi humoristične točke. Katoliški aka« demiiki so hoteli dati zborovanju slo* venstki značaj. Ko je prodrl neki' nji« hov predlog, so začeli peti pesem »Hej Slovenci!« po motivu »Hej, Slovani!« Neki nacionalni akademik in obenem Sokol je tiho pripomnil: »To je pa so« kolska himna!«, kar je slišal neki go« spod tovariš v teološki uniformi. Raz* burjen je skočil na kateder, začel m a« hati z rolkami in miriti pevce: »SSSS, ssss, ssss! sokolska himna!«. Pev* ci so takoj prestali s pesmijo. Na sporedu je bila še druga humori* stična točka, v kateri je nastopila neka gdč. tovarišica. Te točke pa zaradi pi* kantnosti ne moremo opisati POMANJKANJE 1NTEL1GENCE ? Veliki nemški študentski list »Die Bewegung« prinaša v svoji 23. številki z dne 25. decembra nadaljevanje član« ka o prostozidarstvu. Med drugim trdi pisec, neki A. W. Adesen, da je bil atentator na avstrijskega prestolonas slednika, Gavrilo Princip — Žid in prostozidar in da je »Narodna odbrana«, on jo naziva v nemškem prevodu »Črna roka«(!), podružnica Velike vzhodne lože, ki ima svoj sedež v Pa* rizu! Ali piše list to namenoma ali ne, o item ne bomo razpravljali1, ugotavljamo pa, da je tako demagoško pisanje vse-kako pomanjkanje inteligence! KAJ SE GODI V TABORU MARKSISTOV? K nam prihajajo govorice, da v ta« boru marksistov na ljubljanski univer* zi nii takšnega soglasja, kakor se kaže na raznih zborovanjih. Zvedeli smo, da gre za to, ali bo prevladala 2. (soc. demokrat.) ali 3. (komunist.) interna« cionala. Kakor pa vse kaže, ne obstoji spor samo zaradi idejnih Tazlik, mar« več tudi zaradi osebnih ambicij. RUSIJA IN BLAGOSTANJE iNeikateri ljudje tpri nas so vedno pripravljeni, da pojo slavo Sovjetski Rusiji, kjer se po njihovem mnenju cedi med in mleko. Zagotavljajo tudi, da je tam vsakomur, ki je pripravljen delati, 'zagotovi j ena eksistenca. Na« sprotni dokaz o tem naj pokaže sle« deči primer. V Pragi je študiral neki Jugosloven, ki je bil prepričan in navdušen mar« ksist. Ko so mu postala tla v ČSR pre« vroča, je odšel v oboževano Rusiio. Kmalu je od njega prišla vest. Poslal je pismo, v obliki nabiralne pole in prosil, naj bi zbrali nekaj denarja, da si bo mogel kupiti vsaj ma!lo kruha. V Rusiji je namreč — gladoval. Po takih vesteh dobiva človek nekoliko jasnejšo sliko o blagostanju v SSSR. Obenem spozna tudi fantazerstvo lju« dii, ki sanjajo o današnji Rusiji. TRBOVLJE DRUGA STUDENTSKA RADNA ČETA Mislimo da je jasno kako pokret ko« ji ima toliko velike i važne ciljeve ne može da radi na osnovu promenljivih osečanja i raspoloženja. Nasušna je potreba da se izradi pravilnik te da se tako ceo pokret stavi na nesumnjive te« melje. Koliko smo obavešteni, klub »Rad« u Zagrebu, propagator i organi« zator Radnih četa, deli ovo mišljenje i ipriistupio je več izradi ovih pravila. Ne« ka nam se dozvoli nekoliko pmnedbi. Rad u četama je dobrovoljan, tačno. Ali, pokazalo se (prema očekivanju) da na samom terenu mora vladati savrsena disciplina. Četovodja odnosno desetari moraju imati naredbodavnu vlast, ina* če je sav rad nepovezan te neverovat« no neracionalan jer o iole speoiatoova-nom radu (kao što je, naprimer, bio rad u Adi) prirodno da večina studenata nema ni pojma. Načelo treba da je ovo; _ niko te nije prisilio da radis; ali kada si stupio u radne čete, primio si na sebe obavezu koju, kao častan Sovek, treba da ispuniš. Van rada, ne« ka se primenjuju demokratska načela. To znači. vrhovni organ neka je skup« štma koja ima da izaibere četovodje, desetare i sud časti. Predstavnik prema vlastima treba da bude samo jedna lič« nost, možda pretsednik »Rada«, Za iduču god/inu još nije izradjen ta« oan plan rada i toj zato što se spremaju važne izmene ko j e diktuije dvogodiš« nje iskustvo. Još iz samog početka, sa raznih sfcrana je kritikov ano što Situ* denltske radne čete ne preduzimaju radove koji bi biii od neposredne koristi i za njdh same. Ukazivalo se na neunoguče stambcne prilike večine srtu« denata, na nestašicu domova i na či* njenicu da i postoječi ne zadovoljava« ju potrebe. Dalje, predlagano je da Radine čete grade studentske fenalne domove gde bi študenti, uz minimalne maitenialne žrtve, mogli da provedu ve« liki godišnji raspust. Znamo, sem toga, koliko je velika 'potreba i študentskih lečilišta i sanatorija. Sve su to velike mogučhosti i nasušne potrebe ali je pokret Študentskih radnih četa srn at« rao da to nisu radovi koje bi trebalo preduzeiti pre sivega. Pre svega se je trebalo oduži/ti onome koji na svojim plečima nosi našu državu pa tek onda, sa legittimaciom iizvršenog rada, moglo se misliti i na druge, svoje potrebe. To je bio i odgovor na sve kritike. Lična korist nikada nije igrala nikakvu ulogu a taj če stav pokreit i dalije »lju« bomomo čuvati«. Ipak, vočstvo je o oviim zamerlkama i samo vodilo oduvek računa pa če se pitanje rešiti na sle* deči način. Iduče godine, neče se ob« razovaiti samo jedan logor nego neko« liko njih i to na različiifcim mestima. U prilog ovog rešen ja govori i činjenica da se je broj učesnika koji prelazi ne« deset ljudi pokazao kao prevelik. Iz raznih uzroka. Prvo, zajednica, kao što smo pokazala; ne daje utisak kom« paktne celine tako da odgojni morne« nat (koji ne možemo dovoljno nagla« siti) ne igra ulogu koju bi morao. Dru« igo, na mnogim radovima se ne može uposlita broj ljudi koji bi prelazio iz« vesnu odredjenu granicu, (takav je slu« čaj bio na šitoli u Adi gde se moralo raditi u grupama tako da je uvek neko ostao nezaposlen). Dakle, radiče se ubuduoe u više logora koji če biti po« deljeni na cdu državu. Broj učesnika če se ograničiti na pedesit tako da če n upravljanje biti lakše i svrsihodnije. Glavni cilj če i nadalje ostati onaj ko« ji smo i zložili u početku članka. Sem itoga, medjutim, jedan ili dva logora če iraditi na podiizanju feriailnog doma, kalkvog studonitskog lečilišta lili slič* nog. Ima nekoliko predloga ali odluka još nije pala. Naimvno, naši čitaoci če o tome biti obavešteni. Mi čemo pokretu Študentskih radnih četa posvečivati stalnu pažnju. Smatra* mo da je to pokret koji če odigrati važ* nu ulogu u obrazovanju novog tipa ju* f'oslovenskog študenta. Radinog i čut* jivog tipa, naime. AH sl že naročnik »NAŠE MISLI«? V Jugoslaviji je rudnik s svojim po* sebnim obeležjem in svojim posebnim značajem; za katerega se zanima vsa jugoslovenska javnost. On predstavlja popolno karakteristiko našega rudar* skega življenja in vsebuje probleme, za katere ne nosi nihče nikake odgovor* nosti, pa vendar zanje odgovarjajo mnogi, ki za to niso niti malo poklicani, Položaj je tembolj žalosten, da obde« lujejo naš rudarski in občni delavski problem ljudje, iki nimajo nikake ob« jektivnosti, a še manj znanja in po« znavanja tega, kar predstavlja našo jugoslovensko socialno arterijo. Za ta svoj prikaz morem odgovarjati samo toliko, kolikor sem slučajno zgrešil svojo idealno namero — svojo obje* k ti vn ost. Toda da bi izbegaval vsako tendencioznost, bom poizkusil, da nu« dim vpogled v življenje in razmere tr« boveljskega rudarja tako, kakor sem dejansko opazoval. Rudnik Trbovlje ima popolnoma mo« derne zgradbe. Ima tudi po načrtu po« stavljene kolone odlično zidanih in ze« lo higijenskih delavskih stanovanj in mnogoštevilne uradne zgradbe, kar na* pravi j a vtis bogatega in naprednega rudnika. Toda poleg teh zgradb in teh« nično dovršenih objektov kraljuje mi« zerija, ki z vso težavo pritiska na ru« darje, ki se po povratku s silno napor« nej^a dela vlačijo po strmih delavskih cestah kakor sence. — Utrujeni se razhajajo' po končanem šihtu. Črni od premoga, resni od fizične izčrpanosti in pobiti zaradi svojega ne« srečnega življenja, predstavljajo ana« hronistično sliko rudarskega milieu*ja. Trboveljska dolina, ki so jo nazvali črno zaradi njenega geološkega sesta« va, ni nič manj črna kakor je nazvana. Kljub svojemu prirodnemu bogastvu je zelo siromašna, ker so siromašne sen* ce, ti ljudje, ki žive v njej. Večino iz* med njih čaka doma žena, ki boleha od vodenice in porodne izčrpanosti. Bolna in izčrpana rudarska mati opa* zuje s skrbnim in slabotnim pogle* dom svoje anemične otroke, ki se va* Ijajo po hišnem podu in v joku prosijo, da bi jim mati dala kos kruha. Silno težko mora biti rudarjem, ki se vrača* jo s šilita praznih rok. Toda v Trbovlju je tako rekoč vsaka druga hiša gostilna in vse žive danes na računi 1500 rudarjev, ki' so zaposleni v rudniku. Naj oproste vsi oni, ki mi« sli jo, da te gostilne obstojajo iz istega razloga kakor druge, mestne ali pode« želske. One so nujne, ker njihovi go« stje mislijo, da so živa zakopana bitja in tako se v splošnem počutijo. Rudar gre v gostilno brezpogojno. Ako bi mu držali moralno pridigo, bi vam dejal, da ste nepravični ali bi vas oklofutal. Pravo sliko, ki jo je v zadnjem času ustvarila revščina, daje šele rudarsko stanovanje, kjer drži svoje vladarsko žezlo. Ta revščina, okorela in pusta, zapušča v rudarskih rodbinah vsak dan krvava znamenja. Trpe od gladu im. bo« lezni in zadene jih pogosto še večja nesreča, da njihovi očetje, ki so se po* nesrečili v rudniku, umirajo v bolnici ali v domačem krogu počasi in muče* niško. Ta ista revščina daje že nekoliko let berače, ki se razhajajo po Sloveniji m apatično prosijo za kakšno paro. Ti berači, bivši dostojni rudarji, popijejo vse, kar naberačijo ter lačni in razca* pani pozabljajo na svojo družino. Ko jih vidimo se vprašamo: mar niso to trpini' z najbolj črnimi duševnimi svoj« stvi? Ali so oni za ta svojstva sami krivi? Na to vprašanje morejo od* govoriti oni, ki poznajo psihologijo da* našnjega brezposelnega delavca, kate« rega oče je bil rudar in katerega sin bi prav tako moral postati rudar. Uso* da takega rudarja se ne more popraviti in se ne bo nikdar popravila, ker je že zgubil zaposlitev,! druge pa ne more do* biti. Zato, ko se mu ponudi prilika, pije do mrtvega, da bi pozabil svojo niče* vost in zaglušil svojo vest. Toda ta slika naj ne razburi Ljudi, ki se prito* žujejo na slabo družbeno organizacijo. Nihče tu ne more reči: Obtožujem! Mar je mogel kdo obtožiti zgodovino sveta? Danes ne more nuditi zaščite človek, ki mu je enak, marveč samo človek, ki je vzgojen za to, da bi ra* zumel njegov položaj brezposelnosti ter bi brez utopističnjh idej racionalizi* ral življenje propadlih, težko življenje 'ljudi, ki so v dnevih konjunkture poza* bili na to, da morejo priti nesrečni ča* si, za katere niso odgovorni kapitalisti, kakor vidimo v konkretnem slučaju. Trbovlje v številkah. Od prvega udarca kladiva po črni plasti premoga v svrho eksploatacije je preteklo i35 let. Pravo intenzivno izkopavanje premoga traja že 90 let. Hodniki trboveljskega premogokopa, danes največjega in tehnično najpopol* nejšega rudnika rjavega premoga v Ju« goslaviji, merijo preko 40 km, kar po« meni dva dni najbolj naporne hoje pod zemljo. Kakovost trboveljskega rjavega pre« moga je mešana in njena srednja vred* nost znaša 4.500 kalorij. Kapaciteta dnevne produkcije znaša približno 300 vagonov premoga: Kot antipod teh številk sledi: dnevnica vozača znaša 27.50 Din, „ kopača „ 32.00 Din, „ paznika „ 37.50 Din, Zaposleni rudarji so najsposobnejše rudarske moči, ki so jih izbrali izmed 3000 delavcev ob priliki sukcesivne re« dukcije pred 3 leti. Srednji efektivni zaslužek enega rudarja znaša v poletni delovni sezoni 200 Din, a v! zimski dva« krat več, ker rudniška uprava poleti zniža produkcijo zaradi padca potroš« nje premoga na 3 delovne dni v tednu, kar daje 12 do 13 delovnih dni v me* seču. Potrošene eksplozivne snovi v rudni« ku gredo na račun delavskih dnevnic, ki trpe poleg tega še visok odbitek za kazni, za razne rudarske ustanove, za bratovsko skladnico in drugo. Kako velik resnični zaslužek ima ru« dnik, se ne more reči niti se ne more izračunati, ker se ne ve, koliko proda premoga in po kakšni ceni; Tudi ne moremo oceniti, koliko tisoč ton pre« moga leži na depou nad trboveljsko železniško postajo. Na vsak način pa trpi rudar škodo, ker davno izkopani, separirani in deponirani premog zgubi zaradi zraka In vremenskih razmer na svoji kakovosti v razmerju z dolžino časa od dneva deponiranja pa do dneva prodaje. Temu ne morejo odpomoči, ker se mora izkopani premog bodisi popolnoma izpostaviti zraku ali pa ga povsem očuvati, t. j. izolirati. Jasno je, da se drugo v praksi zaradi tehničnih nemožnosti ne more izvesti. Trboveljski rudarji ne verjamejo, da rudniško podjetje ne doseže pozitivne dnevne amortizacije. Mogoče imajo prav. Toda njih teži misel; da so pred nekaj leti s svojim skrajno požrtvoval« nim delom bajno obogatili rudniško podjetje, ki je ob tej priliki silno po« večalo kapital, sedaj pa svojim delav« cem ne proži niti toliko zaslužka, da bi mogli zadovoljiti najnujnejše živ« ljenjske potrebe. Zato so rudarji zelo ogorčeni, toda primorani so, da trošijo svoje zadnje moči za malenkosten za* služek. Nič ne reagirajo razen z maj* hnimi protesti, ker so uvideli; da z lan* sko veliko stavko niso dosegli ničesar razen poslabšanega položaja. Najizbranejši rudarji, ki so ostali po predlanski| redukciji, so morali prevzeti delo vsak za dva. Njihova usoda je ja* sna: napravila bo iz teh rudarjev kader revmatikov in jetičnih nesrečnikov za* radi preobremenjenosti in zaradi slabe prehrane. Stari rudarji, ki jih je izčrpalo dolgo* letno delo in ki jih je moral rudnik obdržati zaradi njihovega velikega po* znavanja posla, prenašajo bedo z mir* no resignacijo, med tem pa v hiši uni* čuje njihove rodbine glad in bolezen. Ti stari »knapi« delajo pošteno in brez* hibno, kolikor jim dovoljuje starost. Pri delu so požrtvovalni in odlično ver* zirani v vseh področjih rudarskega po* sla. Edina njihova slabost je, da se često predajajo alkoholu do skrajnosti. Toda rudnik ne trpi nikake škode, ker so njihovi preizkušeni rudarji pri delu trezni in toliko brezhibni, da rudnik ne bi mogel do take višine in tako hi* tro eksploatirati premog, za kar je po* trebna skrajna sigurnost pod zemljo od mesta, kjer preipog izkopavajo, pa do mesta, kjer ga deponirajo. Za sigur* nosti v trboveljskem rudniku se brigajo ti najstarejši in najizkušenejši rudarji. (Naidlaljs) W odbor- Izdaja 'konzoreij mMI.. IM. N.rolna Za -rednMtvo odg™«,). Oroia. MU,-. Za Mtemo odgov^a F™ 01« «