BROD, BRODARSTVO IN ŠE KAJ
V času prvega Jezikovnega razsodišča smo razpravljali tudi o ustreznem poimenovanju za deskanje ali jadranje na deski. Ob tem smo dobili dopis, ki me je osupil: poslala ga je Brodarska zveza Slovenije. Da bi imeli brodarji (brodniki?) svojo zvezo, se je zdelo komaj verjetno, in kajpada se je potem izkazalo, da je s tem v resnici mišljena ladjarska zveza, le da nima tega imena. In sredi avgusta 84 sem našel še v mariborskem Večeru, da bosta na svetovno prvenstvo v ,motonavtiki' odpotovala člana mariborskega ,brodarskega' društva Sidro.
Taka imena so pač preostanek iz časov, ko smo si brez izbire izposojali izraze pri slovanskih sosedih, pa čeprav smo imeli za stvar domač izraz. Besedni družini ob izrazih brod in ladja sta se nam potem v izrazju brezupno pomešali, in šele novejši čas vrača slovenskim izrazom mesto, ki jim gre. Zanimivo je polistati po besednjakih in jezikovnih priročnikih in poiskati ta gesla, pred nami se bo odprlo majhno poglavje iz zgodovine jezika.
V slovenščini pomeni brod, ki prihaja od glagola bresti, pač najprej plitvino na reki, kraj, kjer je mogoče vodo prebresti. SP 62 pravi tudi »prevozen kraj čez reko«, malo nerodno izraženo, vendar razumljivo. Naslednji pomen je potem še »prevozni pripomoček«, torej brod, kakršnih je bilo nekoč na naših rekah veliko, nekaj malega pa jih je še preostalo. S pomenskim prenosom lahko rečemo brod še čolnom in manjšim ladjam, ki stalno vozijo čez prekope, morske ožine in podobno, zmeraj pač od enega brega k drugemu, kakor rečni brodovi. V skrajnem primeru je torej »brod« lahko tudi ladja, vendar dobiva to ime po svoji nalogi, ne kot plovilo nasploh.
169
No, tistemu, čemur Slovenci pravimo ladja, in za Slovence izraza pač ni treba razlagati, pravi srbohrvaščina brod, in naši predniki v 2. polovici 19. stoletja so si to besedo vzeli v enakem pomenu kar k domači ladji. Tako ima Pleteršnikov slovar (1894) pod geslom brod kot 5. pomen navedeno še »das Schiff«, po srbohrvaščini, kakor pripominja. Kako široko je tedaj še segalo izposojanje, vidimo po tem, da ima slovar naveden še kup izrazov enakega izvira, od katerih je danes večina pozabljena: brododelec, brodolov, brodolovec, brodonosen; deloma se rabita še brodolom in brodovje, brodolomca pa Pleteršnik še nima. Pri geslu ladja sledijo v tem slovarju domači izrazi: ladjar, ladjarnica (= ladjedelnica), lad-jedelec, ladjedelnica, ladjelom, ladjelov, ladjevje (nekaj drugih sem izpustil, ker se ne rabijo ali pa za naš namen niso pomembni).
Malo pozneje je izšel Levčev Pravopis (1899). Ta ima v slovarskem delu prav malo izrazov, broda sploh nima, seveda tudi izpeljank ne, pri geslu ladja pa ima tudi ladjarja in ladjelom, poleg ladjišča. Drobni Breznikov Pravopis iz 1. 1920 prav tako nima besede brad (in njenih izpeljank), ima pa ladjo in ladjevje. Seveda iz teh omemb ali neomemb ne moremo sklepati kaj dosti. Brod v pomenu ladja se je v tistem času najbrž še precej uporabljal. Gustav Šilih v svoji mladinski povesti »Nekoč je bilo jezero«, ki je izšla 1. 1921, dosledno uporablja samo brod. Pozneje pa je gotovo spet prevladala ladja. Naš naslednji Pravopis iz 1. 1935 ima brez razlage gesli brod in brodolom, pri geslu ladja pa cel kup izrazov, med njimi ladjevje. Vendar nima več ladjeloma, in to daje misliti, da se je tedaj uporabljal (samo še?) brodolom, medtem ko je bil ladjelom pozabljen. Ladjevje pa se je verjetno še rabilo poleg bolj razširjenega brodovja. (Izrekam res bolj domneve, a za tisto, kar želim povedati, znanstvena raziskava ni potrebna.)
Pravopis iz 1. 1950 ima ob geslu brod brodovje, pri geslu brodi« izraza brodolom in bro-dolomec, pri geslu ladja pa med drugim ladjevje, vendar ne ladjeloma. Pravopisu iz 1. 1962 se je zdel brodolom že tako domač, da mu je dodal še prenesene pomene »pogin, nesreča, poguba, zlom«; ima tudi brodolomca kot »ponesrečenca z ladje« (še čudno, da ne »iz broda«, če je že »brodo-lomec«!). Nima pa ladjeloma in potem seveda tudi ladjelomca ne, čeprav smo videli, da je bil vsaj ladjelom zastopan v več prejšnjih priročnikih.
Pa današnji Slovar slovenskega knjižnega jezika? Pri geslu brod je poleg pravilne slovenske navedena celo še raba v pomenu ,ladja', resda z označbo ,raba peša' - menim, da je že povsem opešala, le kdo bo danes še zapisal brod, misleč na ladjo? In pod geslom brodar je poleg običajnega pomena ,brodnik' zapisana še razlaga: »podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju«, in zgled: »naš domači brodar Splošna plovba« - rad bi vedel, koHkokrat je bila beseda že zapisana v takem pomenu, saj je kvečjemu prispodobna. Geslo brodarstvo ima kot svoj drugi pomen navedeno (»redko«) pomorstvo, plovba. Brodolom je pojasnjen kot »uničenje, potopitev ladje na morju« - »potopitev« bi že držalo, »uničenje« pa gotovo ni prava razlaga; in tudi »potopitev« ne pove, ali se ladja potopi sama ali jo potopijo drugi. Kot knjižni, ekspresivni pomen je navedeno »velik in odločilen neuspeh, propad«. Slo-vamiki bi bili izraz lahko pojasnili tudi z ladjelomom, pa se ga očitno niso domislili. Pač pa v 2. knjigi ladjelom pojasnjujejo enako kakor brodolom, dodali pa so še razlago ,bro-dolom'. Ekspresivno jim beseda pomeni isto kakor brodolom. Slovar ima brodolomca (»kdor doživi brodolom«), nima pa ladjelomca, malo nelogično, če že ima ladjelom. Ampak ladjelomca najbrž ni bilo v izpisanem gradivu. Brodovje je pojasnjeno z ,ladjevjem', očitno pa ima geslo ladjevje v besednjaku prednost, saj so poglavitna pojasnila ob njem: 1. vse ladje kake države, 2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom, s številnimi zgledi rabe.
Kako naj danes gledamo na te izraze? Menda je upravičena želja, da izražanje, kolikor je mogoče, poenotimo ob izvirnih slovenskih izrazih. Razvoj sam je šel v to smer: brž ko so se nekateri pišoči zavedeli neubranostl med temi izrazi, so se povrnili k domačim. Se-
170
veda pa navada, ena najmočnejših sil v jeziku, deluje enako močno pri dobrih kakor pri slabih pojavih. Zato se je marsikomu upiralo, ko smo nekateri začeU pisati ladjevje namesto brodovje, in sam sem doživel, kako se je kar dober prevajalec upiral taki spremembi v svojem besedilu. Ker pa ima stvar vendarle svojo logiko, se je izraz ladjevje v enem ali dveh desetletjih močno uveljavil in do danes že močno spodrinil nelogično rabo ,brodov-ja'. Kdor pa reče ladja in ladjevje, bo moral prej ali slej reči tudi ladjar namesto ,brodar', pa tudi ladjelom in ladjelomec namesto ,brodolom' in ,brodolomec'. Da so se izrazi ladjar, ladjevje in ladjarstvo že precej prijeli, pričuje recimo daljši članek Nade Mavric, ki sem si ga izrezal iz nekega našega Usta (ne vem več, katerega) dne 27. 4. 82. Pod naslovom »Ladjarstvo - podaljšana roka zunanje trgovine« piše avtorica med drugim: »Imeli smo slovenske ladjarje ... smo v ladjarstvo vlagali manj... z zastarelim pomorskim ladjevjem ... o vlogi slovenskih in jugoslovanskih ladjarjev... ladjedelniška industrija ... večji delež od ladjarstva ... Ladjarji dobro vedo, kakšno ladjevje potrebujejo ... na pobudo Poslovnega združenja jugoslovanskih ladjarjev in ladjedelničarjev... o razvoju pomorskega ladjarstva... piranski ladjarji... Slovenci imamo morje, ladjevje, kakršno pač je, in v zadnjem času tudi zavzetost, da ladjarstvo postavimo na takšno mesto, kot mu gre.« Članek se tudi sicer odlikuje z dosledno rabo domačih izrazov.
Če postavimo ob ta članek neko poročilo iz Dela (z dne 19.4.1984), vidimo sicer v naslovu »Brodolomi na tekočem traku«, vendar v članku beremo, da so »pomorske družbe pretrpele velikanske izgube ladjevja in ljudi« in da se je potopilo toliko in toliko ladjevja. Sploh je izraz ladjevje v članku uporabljen velikokrat in brez izjeme, zraven pa sami .brodolomi'. In vendar je ladjelom edina logična raba, če že imamo ladje in ladjevje. Rekel bo kdo, da v jeziku pač ni vse logično - seveda ni, ampak kadar je lahko, zakaj ne bi bilo? Povrhu izraz nikakor ni na novo narejen, izpričujejo ga po ugotovitvah Jožeta Stabeja star. (JiS XIV, str. 181) že stari besednjaki: Hipolitov, PohUnov, Gutsmanov, Murkov in poznejši, kakor smo videli samL
Brezupno zastareli sta potemtakem tudi imeni »brodarskih« društev v Ljubljani in Mariboru (in morda še kje). Edino pametno, če se prej ko prej preimenujejo v ladjarska društva
Janez Gradišnik Ljubljana
171