Iz dru$jŁli laborov Zna_i_en JNS pozdrav. V Mariboru se gradi v magdalenskem okraju prepotrebna nova cerkev, ki je za njo bil temeljni kamen slovesno blagoslovljen na praznik sv. Rešnjega Telesa. Ta znameniti dogodek je mariboiski »Večernik« pozdravil z značilnimi besedami. Pred vsem izraža svoj dvora, >:da so sedanji časi najprimernejši za take stavbe.« Za gradbo božje hiše je vsak čas primeren. Taka gradnja je vpiav potrebna v kraju, kjer hiše fcožje ni. In to velja v polni- meri za okoliš, ki se bo zanj gradila nova cerkev. V rdečem (komunistienem) pasu okoli Pariza s_ je zadnja leta zgradilo mnogo novih cerkev (številka 100 bo kmalu dosežena), m vendar ne delajo pripadniki franco.ke ljudske fronte, ki z njimi simpatizira JNS, tej gradbeni akciji nobenih težav. Naši dični JNSarji pa bi radi to lepo, za de^avsko ljudstvo velevažno in potrebno delo zavrli z zlohotnim besedičenjem. Da je nagib njihovemu nasprotovanju pristna hudobnost, se vidi iz tega, ker skušajo ljudem naslikati na steno strašilo verskega davka, češ, da se taka hiša ne sme na noben način zgraditi in vzdrževati iz verskih davkov. Kdo pa hoče vpeljati verski davek za gradbo te cerkve? Naj imenuje »Večernik« tiste, ki bi imeli tak namen in pa tudi to moč! Niti na misel ni prišlo kaj takega nobenemu izmed pristojnih __niteljev. Cerkev se bo gradila iz prostovoljnih prispevkov delavskega ljudstva, ki odlo.no odldania hudobne JNS poskuse, ki se poslužujejo ostudne laži kot orožja v svojem boju zopei* katoliško cerkev. Svetniki in kmetijci. Naši kme.ijci kaj radi poudarjaio, da so tudi kristjani. Da je njihovo krščanstvo neko »tudi krščanstvo«, ne pa pravo in pristno krščanstvo, dokazuje med drugim njihovo pojinovanje o svetnikih in češčenju, ki jim gre. Po katoliškem pojmovanju so svetniki osebe izredne svetosti in. junaške krepostnosti, izpričane s čudeži, in zato vredni našega češčenja. Drugače pa pojmujejo svetništvo kmetijci. »Kmetski iist« (15. junija) je to-le zapisal: »Po tleh naše zemlje so pred kratkim prepeljevali zemske ostanke poljskega svetnika Andreja Bobole. Mi smo pot tega slovanskega mučenika smatrali za afirmacijo slovanstva in smo samo toliko sodelovali, kolikor je bila poudarjena slovanska miselnost. Tega naj ee zavedajo tudi vsi oni, ki bi želeli drugače.« Za JNS krnetijce torej ni pri svetniku odločilen njegov odnos do Boga, ki se kaže v vse nadvladujoči ljubezni in dostikrat tudi v mučeniški smrti za Boga in cerkev, marveč njegov odnos do naroda, \ kolikor je češčenje svetnika afirmacija — zakaj rabi lfberalni kraetijec to tuio. *pre5xroet_m ^judem neznano besedo? — narodnosti. Je sicer povsem naravno, da so svetniki ;ste narodnosti Ijudem bližji kot svetniki druge narodnosti in za to se Slovani posebno radujemo slovanskega svetnika Andreja Bobole. Vendar pa zasluži vsak svetnik, naj pripada tej ali drngi narodnosti, čast kot božji prijatelj. In če se vzame narodnost kot edin vidik, s katerega se to vprašanje presoja, se ne sme pozabiti, da so tudi mučitelji sv. Andreja Bobole bili Slovani, čeprav druge, katolištvu sovražne vere. S*ovaki in JNS. Na Čehoslovaekem ni JNS, ta dvoinljiva sreča je bratski čehoslovaški državi prihranjena. Vendar pa na.a JNS kakor polž gotove vrste izteza svcje rožičke tudi proti Čehoslovaški, da bi tudi tamkaj na svoj svojstven način oslirtila — Beparatiste. Kajpak so to Slovaki . Vse JNSarsko časopdsje, dnevno in tedensko, se zaganja v voditelja avtonomistične slovaške stranke, etarega borca za slovaško svobodo, duliovnika Hlmko. ".Kmetski list« mu očita, da njegova stranka ni demokratična, morda zato ne, ker se bori za pravo vlado slovaškega ljudstva na lastnem ozemlju. Ker pa to dela, ga ta list s »pravo slovansko ljaibeznijo« ovaja, da hoče SlovaSko iztrgati iz bratskega sožitja s Čehi. Vse te fraze, vzete iz JNS ropotarnice, bo pri nas prav dobro znane. Ko je JNS bila na vladi, so te fraze ji služile kot največji topovi v boju zoper protivnike pretiranega centralizma in unitarizma. Sedaj ko je JNS v opoziciji, so ti topovi postali nerabni v naši domovini. Ko ne more z niimi streljati v Sloveniii, pa misli, da jih lahko naperi proti Slovaški. Slovaki pa se za ta papirnati bobneči ogenj prav toliko zmenijo, kot smo se svoj čas zanj zmenili pri nas.