4. številka
Delavec izhaja vsak drug petek e datumom nasiednjeg* cina. — Naročnina za colo leto D 10'—, za po! letn D 5—, ta četrt ieta D 2 50 ttasamezna Številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poiiljalve na uredništvo in upravBiitvo Ljubljana, Šolsuburfrova oiica Siev 6. (I. nadabr. Telefon 5t 225.
PavSaln! Vrenko v drZavI SHS.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1922.
IX. leto.
Rokopisi se ne vračajo. —* [nserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 25 para, pri trikratni po 23 para, pri Šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 p za vsakokrat — Za razno izjave itd. stane min vratiča 25 para. Reklam, so pošta nino proste. — Nefcankira-aa pisma se ne sprejemajo.
Shod proti draginji v Ljubljani.
V	nedeljo 19. t. m. se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« prot:draginj-ski shod vseh ljubljanskih strokovnih organizacij. Zastopanih je bilo 22 organizacij najrazličnejših stanov in najrazličnejših političnih barv.
Predsedstvo je zavzel sodr. I v o M e ž n a r i č, tajnik Osrednjega društva živilskih delavcev, pozdravil navzoče ter podelil besedo glavnemu referentu sodr. Zvonimir Bernotu, ki je obrazložil v glavnih potezah resolucijo, katero so sklenile koalirane organizacije. Natančnejšo in podrobnejšo razpravo resolucije, ki je jako globoko zasnovana, ki prijemlje vzroke draginje pri korenini in ki jasno kaže pot do boljših časov — bomo priobčili v prihodnjih številkah »Delavca«.
Za javne nameščence in vpokojence je govoril g. Ivan Rostan, za zasebne nameščence g. Franc Skobi, za Jugoslovansko strokovno zvezo g. Franc Beltram. za koalicijo železničarjev g. Blaž Korošec, za Strokovno komisijo s. Fran Svetek, za Narodno socialno zvezo gosp. A. Juvan, v imenu gospodinj pa ga. Polonca Juvanova. Komunisti so tudi pri tej priliki pokazali, da ne znajo brzdati svojih strankarskih strasti. G. Makuc ie v svojem govoru razvijal komunistični program. obsojal obznano in predlagal dodatek k resoluciji, ki je po svoji vsebini komunistična obznana. Komunistom so prav pridno pomagali klerikalci. O. Beltram je porabil komunistično demagogijo in je prišel tudi s svojim dostavkom k resoluciji, s katero hoče zagovarjati razne Pollake in druge klerikalne kapitaliste.
Komunisti so glasovali za klerikalni dostavek k resoluciji, klerikalci pa za komunističnega. Lepa družba — razdiralcev delavske solidarnosti! Kakšno pravico pa so imeli komunisti, da so zahtevali na shodu govornika? Shod so sklicale strokovne organizacije, ki so se na sestankih sporazumele za skupen nastop, skupno so se sporazumele tudi za resolucijo. Komunisti nimajo strokovnih organizacij, torej niso mogli sodelovati. Kakšne strokovne organizacije pa zastopa g. Makuc? Dovolj jasno je torej, da so hoteli razbiti celo protidraginjski shod. O. Beltram je bil navzoč na sestankih, videl je, da so se organizacije sporazumele. Njegov nastop na shodu pa je pokazal, da je kršilec discipline in demagog, ki niti na protidraginjskein shodu ne more pustiti nasprotij.
Shod je bil jako dobro obiskan. Temelj protidroniujski akciji je z resolucijo postavljen, sedaj pa je treba dela, da z njim resolucijo podpremo in udejstvujemo.
Resolucijo bomo priobčili v prihodnji številki »Delavca«.
Resolucija zedinfevalne konference strokovnih organizacij v Bel gradu.
Delavci in delavke!
Na državni strokovni konferenci 7. in 8. januarja v Belgradu so soglašale vse zastopane delavske strokovne organizacije v svoji odločbi, da hočejo napraviti konec dosedanji razcepljenosti delavskega strokovnega gibanja in da se združijo
v	Glavni radnički savez Jugoslavije na tehle temeljih:
a) na temelju razredne borbe delavnega ljudstva za izboljšanje njegovega gmotnega, družabnega in končnega osvo-bojenja od okov kapitalističnega načina proizvajanja;
b) na temelju mednarodne vzajemnosti preko strokovnih internacional, združenih v strokovni internacionali v Amsterdamu :
c) da je G. R. S. J. član Strokovne internacionale v Amsterdamu;
d) na temelju neodvisnosti od vseh strank.
Na tej osnovi se takoj zedinijo v G. R. S. J.:
GlaVni radnički savez, Belgrad; Glavni radnički savez, Sarajevo; Opči radnički savez, Zagreb in Sarajevo; Strokovna komisija, Ljubljana, kot dosedanja pokrajinska strokovna vodstva. Poleg teh se priključijo Glavnemu radničkemu sa-vezu Jugoslavije tudi nastopne centralizirane strokovne zveze: Savez kovinarskih radnika; Savez monopoiskih radnika i radnici; Savez kožarsko-preradživačkih radnika; Savez fabričkih radnika i radni-ta; Savez rečkih broaara kralj. SHS; Savez tramvajskih i elektro-fabričkih radnika; Savez rudarskih radnika; Savez radnika i radniea životnih namimica i Savez tehničkog osobja pozorišnih radnika
i	radniea — vsi iz Belgrada; Savez že-Ijezničara Jugoslavije; Savez drvodjelskih radnika i Savez svratištarskih, kavarnar-skih i gostilničarskih nameštenika i na-meštenica Jugoslavije — vsi u Zagrebu; kakor tudi vsa osrednja društva, ki so včlanjena v Strokovni komisiji v Ljubljani in vsi Podsavezi opeeg radničkog Sa-veza .
Zastopniki Saveza privatnih namje-štenika Jugoslavije in Saveza grafičnih radnika l radniea Jugoslavije so izjavili, da soglašajo s tem sklepom in da bodo njihove organizacije naknadno sklepale o pristopu k G. R. S. J.
Sodrugi in sodružice!
Delavci in nameščenci v Jugoslaviji!
Po mučnih notranjih in medsebojnih borbah, ki so se neugodno javljale v raznih delavskih strokovnih organizacijah, ^zdrobile odporno in napadalno silo delav-
skega razreda v boju za njegove gospodarske in socijalne zahteve, je zmagala zavest vzajemnih delavskih koristi, za-* vest o potrebi edinstva, polnega vzajem-i nosti in skupnih naporov v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju, za socijalni napredek, svobodo in blagostanje delavnega ljudstva obeh smeri.
Državna strokovna konferenca po-< življa zato vse delavce in delavke po de* lavnicah, tovarnah, uradih, na vodi in v prometu, na polju, v gozdih in pod zemljo, da s pristopanjem okrepijo svoje strokovne organizacije in tako tudi sami sebe osvobode in usposobijo na boj za boljše življenja.
Davčni vijak.
Draginja vedno in vedno narašča, valuta pada, nezadovoljnost raste, davčni vijak pa vedno bolj in bob’ stiska delav-no ljudstvo. Osobito Slovenija je postala nekaka »molzna krava«, kajti njo se je počastilo poleg drugih davkov s posek* nim davkom — plačarino.
Vlada namerava, da bi se določilo 15.000 K letnih dohodkov za obdavčenje osebne dohodnine. Gospodje v Beogradu vedno računajo v dinarjih, pri davkih pa vedno v kronah. Ce bi računali pri tej nameri v dinarjih, pa bi zadeli približno pravo. Eksistenčni minimum naj bi znašal najmanj 60.000 K.
Toda kaj bi računali davke po lestvicah, ki so krivične. Delavec plača v sorazmerju s svojo nizko mezdo mnogo več davkov, kot pa razni vojni dobičkarji in verižnikl
Kako naj se obračuna z vojnimi dobičkarji in kakšna naj bi bila odmera davkov je razvidno iz lista »Napreja« z dne 21. februarja t. 1. št. 41.
Kakšne davke pa plačujemo sedaj, pa je razvidno iz tabel v »Napreju« z dne 19. t. m. št. 40 .
Vsak delavec mora vedeti kakšne davke plačuje, da se izogne pretiravanim odbitkom od svoje mezde.
Skupščina lesnih delavcev.
Zopet se sestajamo lesni delavci, da pregledamo naše delo v preteklosti, ter si zasnujemo načrte za bodočnost.
Znova je treba dokazati, da je naša strokovna organizacija edino sredstvo, s katerim si lesni delavec svoj položaj izboljšuje.
Vsakdo si mora biti na jasnem, da je organizacija članstvo, če je to dobro, je organizacija dobra, če je slabo je tudi organizacija slaba.
Članstvo naše organizacije ima popolno pravico odločevanja, ter je torej le od njega odvisno kakšne sklepe si bo na konereau napravilo.
\
Vsaka podružnica pošlje na skupščino toliko delegatov, v kakršnem razmerju je njeno stanje članstva, tako: Ljubljana: 4, Maribor: 2, Mislinje:
2	se ji pridruži Slov. Gradec, Strnišče 1, Ptuj: 1, Slov. Bistrica: 1, Črna: 1. Sevnica: 1, Loka pri Žusmu:	1, Tržič: 1,
Gorje: 1, Boh. Bistrica: 1, Stari trg: L Milanovvrh: 1, Črnomelj: 1 se ji pridruži Kočevje in Mirna, Celje: 1, se pridruži. Jurldoštor, Polzela:	1 se ji pri-,
druži Šoštanj.
Gostje imajo pravico prisostvovati Skupščipi, ako si bodo pravočasno preskrbeli od načelstva potrebne izkaznice.
Odbori podružnic, naj skrbe, da bodo imeli člani priliko na društvenih shodih izmoliti si take delegate, katerim zaupajo. Zavedajo, naj se pri tem, da temelji moč organizacije na zaupanju članstva.
Kovinarska stroka.
Jesenice: Kovinarji tovarn K. I. D. smo podjetju poetom svoje centrale predložili spomenico valitev za povišek temeljnih plač iri sicer za 25 in .30%.
Dne 29. januarja t. 1. je generalno ravnateljstvo na spomenico odgovorilo, da je upravni svet dovolil povišek, ka-terega se je od strani ravnateljstva predlagalo v dveh oblikah in sicer:	enako
vsemu delavstvu 20% na temeljno plačo, ali pa isto 15% vsem enako in 90 K mesečno poviška doklade na otroka, to- j rei od sedanje otroške doklade ISO K na J 270 K. — Članstvo kovinarske organizacije, ki tvori splošno večino tukajšnjega * delavstva, pa je glasovalo na članskem i sestanku dne 30. januarja t. 1., da se stri- I nja edino le z vsebino vložene spomeni- | ce, ter se je v tem smislu dalo nalog in jj ooverenje ss. zaupnikom, da pri razora- |
vi	zastopajo to stališče do skrajnosti, j Dne 31. januarja t. 1. je bila razprava, do j katere je prišlo po posredovanju glavnega zaupnika, ter so bili navzoči predsednik kov. org. podr. Jesenice s. Bručan Henrik, za podr. kov. org. Javornik podpred. Kamnikar, za podr. kov. Dobrava s. Jakopič Martin in glavni zaupnik delavstva tovarn Jesenice, Javornik in Dobrava s. Jeram Jurij ter glavna zaupnika iz Javornika in Dobrave ss. Žagar Anton in Sodja Franc, ter baje kot kontrola glavnega zaupnika, predsednika J. S. Z. in N. S. Z. Od podjetja pa je bil generalni ravnatelj K. I. D. Karl >iott ter dr. Pavliček, kot zapisnikar; po dve-urni razpravi se je po daljšem jadikovanju gener. ravnatelja Notta dosegel sporazum v toliko, da so zaupniki pristali na 20%-ni povišek na splošno in sicer a temeljne plače določene 24. oktobra 192-1. ter isti povišek na akordne plače. Po izjavi zaupnikov, da je absolutno iz-ktinčeno, da bi privoljeni povišek vsled narastie draginje zamogel zadovoljiti delavstvo, je izjavil generalni ravnatelj Nott, da bo siooil takoj v stik z upravnim svetom, ter obljubljal, da bo po preteku 10 do 15 dni na jasnem, ter daje pripravljen upravnemu svetu predložiti za mesec februar ponovni povišek temeljne plače za 5% ter otroško doklado 90 K na mesec. Zaupniki, zavedajoč se, da bo nadaljni oovišek plač odvisen le od moči in solidarnosti organiziranega delavstva v enotni kovinarski organizaciji, so na to pristali in pogodbo podpisali. Tako znaša sedaj najnižja temeljna plača odraslih delavcev 62.40 K, srednja 85J80 K. naivišia pa 116.40 K, v akordu
pa seveda šc višje. Povišek’ znala 'torej približno 800.000 K mesečno ali 9 milijonov 600 tisoč letno, t. j. za 1800 delavcev, ob današnji naraščajoči draginji, drobtinica, ako razdelimo na 1800 delavcev je to 444.44 K mesečno na vsakega delavca. Pripomnimo, da smo imeli pri zadnji razpravi v oktobru L 1. hud boj za vpostavitev temeljnih plač. tako med seboj, kot v podjetju, ter, da se moramo v bodoče čuvati, da ponovno ne zabredemo v kakšne nejasne doklade, kar sicer še vedno eksistira v diferenčnem 'minusu. Sedanji povišek se je dosegel z veljavnostjo^ vseh prejšnjih pogodb, kar deloma družinske očete še vzdržuje v soglasju z geslom temeljne plače brez >amožen«, dasi je podjetje vedno pripravljeno privoliti rajše kake »blaževe žegne«. To pa nas ne sme motiti in vsestransko moramo paziti, da se izognemo razočaranjem, ki lahko pridejo, ker imajo preveč raznih doklad in nizke te-, meljne plače, kar jo osobito pri Trboveljskih rudarjih. Bodočnost bo pokazala, da smo kovinarji K. I. D. v tem zavzeli premišljeno pot. Računati pa nii>-ramo vedno tudi z bodočnostjo in ta nas ne sme najti nepripravljene. Obratne zaupnike čaka velika naloga. Marsikako krivico bo treba še popraviti v razliki plač, zato pa bo treba temeljite študije obratnim zaupnikom. Poleg drugega pa bo treba tudi temeljite reorganizacije o pojmovanju strokovnega pokreta. Vsak posamezni član organizacijo bo moral razumeti., da smemo le tedaj računati na svojo moč in uspehe, kadar bomo dobro ptripravljeni. Med nami je še preveč sebičnosti in osebnosti, smo tudi premalenkostni, kar je dokaz duševne nerazvitosti. Povspeti se moramo višje, če nočemo, da nam ne ostanejo le sanje o naših ciljih. Prilike za to se nudijo, le volje je treba! Malo_ težko je, trdo gre, toda sila kola lomi. Cas je, da pričnemo, usposobiti se moramo. Jasnejše nam mora postajati, kar je še za pajčolanom. Tistim pa, ki vsled svoje otrpnelosti ne marajo, pa priporočamo, da naj vsaj drugim ne kradejo časa s praznim klepetanjem. Več čitati, več misliti in stvarno delati za razvoj strokovnega pokreta, pa se bomo kmalu sporazumeli.
Jesenice. Tukajšnja podružnica kovinarjev je imela v nedeljo 22. januarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Potek občnega zbora je pokazal, da se vedno bolj vz-buja zanimanje in pravo pojmovanje o strokovnem pokretu. Predsednik s. Mulej je konštatiral sklepčnost občnega zbora, nakar se je prešlo na dnevni red. S. Mulej je podal kratko poročilo predsedstva, nakar je v imenu kovinarske centrale poročal k delovanju podružnice s Svetek, cen- j tralni tajnik. Poživljal je navzoče, da se j oglasijo k stvarni debati. Na to je podal J blagajniško poročilo s. Malenšek, iz katerega se je razvidelo, da je imela podružnica sicer veliko stroškov, bil je pa tem primeren tudi delokrog. Najžalostneje iz blagajniškega poročila o člankem gibanju je, da je v letu 1921. umrlo 10 sodrugov, kar naj bo jasni dokaz v kakšnih razmerah živimo. Za kontrolo je poročal sodrug Sire, da je v preteklem letu vsak mesec redno pregledoval račune, letni zaključek ter izjavil, da se je našlo vedno vse v vzornem redu, ter apelira na navzoče, da se da s. Malenšku kot blagajniku absolu-torij. V znak se je dvignilo članstvo s svojih sedežev. Na to je pozval predsednik s. Mulej zbrani občni zbor, da se v znak sožalja in spoštovanja do umrlih deset so-
cfrugov, dvignejo vsi s svojih’ sedežev. S tem je izkazal občni zbor svoje globoko sožalje nad prerano smrtjo umrlih sodni-, gov. Na to je podal tajniško poročilo s. Jeran, ki je bilo sledeče: V preteklem letu je imela podružnica 23, odborovih sej 29, zaupniških sestankov 27, članskih sestati-kov IS, javnih shodov, odposlalo se je 11 deputacij, in podružnica je imela v skupni akciji z podružnicama na Javorniku in Dobravi 3 mezdna gibanja. Odbor je poskrbel za ustanovitev čitalnice, ki je bila otvorjena 1. maja 1921 in je opremljena z vsem potrebnim časopisjem in čtivom.
V	preteklem letu se je ustanovila tudi strokovna šola, po zaslugi in požrtvoval« nosti vodje slovenske šole nadučitelja s, Sega. Sodr. Jeram je povdarjal, da članstvo iz delovanja lahko razvidi, da se matcrijalno sicer ni strogo štedilo, pač pa se je skrbelo za razvoj članstva. Pripomnil je, da je podružnica, kakor druge' sorodne strokovne organizacije, v preteklem letu preživela kritično dobo, da pa se je tu, kot drugod, kovinarska organizacija znala prilagoditi taktiko, pri če« mur je uvaževati, da je vodstvo podružnice imelo dobre vezi s centralo kovi-f narjev. ki je, dasi ima obširen delokros, svoje dolžnosti napram podružnici v pol-, nem vršila. Poživljal jo navzoče, da se oglasijo in pozovejo na odgovor funkcionarje preteklega leta, ako imajo kake stvarne pripombe. K besedi se je prigla-. sil s. Šlibar ter apeliral, da sc pazi na to, da se članskih zborovanj udeležujejo sa-. mo člani ter. da je bilo v tem preveč popustljivosti. Ker ni želel nihče več bese-, de, se je oglasil cent. tajnik s. Svetek in povdarjal. da ima namen debato poživiti, želi pa, da se ga v govoru smatra le kot člana in ne kot centralnega tajnika. Kritiziral je odbor, konštatiral, da je bilo preveč popustljivosti napram razdiračem, stavil primero sumljivega indiferentnega časopisa »Delavske Novice«, v katerem se poživlja delavstvo, da izstopi iz svojih organizacij itd. Med sodrugi, ki še dandanes ne uvidijo, je izzvalo to precejšno rabuko. (S. Sveteku se podtika, da hoče uganjati politiko). Predsednik Mulej mn je hotel vzeti besedo, proti čemur so vsi trezni protestirali zahtevajoč, da se sodr. Sveteku dokaže, da je govoril o politiki. Na to je s. Svetek nadaljeval ter izjavil, da bo govoril kot tajnik centrale, ter ako se mu dokaže da govori o politiki, zapusti takoj zborovanje. Na to je ponovno poudarjal, da so »Delavske Novice« »za na gnoj«, ker hoče ta časopis delati še nadaljni razdor. Obžaluje vsakogar, ki bi sledil tem limanicam, povdarja. da je kovinarska organizacija včlanjena v amsterdamski internacionali ki ima svoj statut itd. Kdor se s tem ne strinja in r.e upošteva, žal ne more biti član te organizacije. Smatra se dolžnega ne le kot član, ampak kot izvoljen tajnik in plačan za to, ter kot zastopnik centrale, da ščiti in bo ščitil organizacijo na njenih sedanjih temeljih. Ob pritrjevanju treznih je zaključil s. Svetek svoj stvarni govor.
Na 'to je govoril tajnik podružnice s. Jeram, da je tudi on imel namen spregovoriti o tem in konštatira, da je bil nastop predsednika s. Muleja napram s. Sveteku nepravilen. Obžaloval ie. ker je kot tajnik vedno vzgajal odkritosrčnost, da se nahaja v družbi, ki se ne upa ali noče odkrito govoriti, dasi je vsem jasno, da se dela razdor, in sicer najboli od strani »Delavskih Novic«. Sramotno je. da hočejo gotovi sodrugi to še zakrivati, mi-1 sleč, da je današnje delavstvo slepo. Poudarja. da bo tudi oa ščitil organizacijo
na njenih’ Temeljih, Ter poživljal Trezno misleče k presojanju — ali je pošteno in prilično. da bi se ob tako kritičnih časih cepilo še to edino delavsko enoto. K izvajanju s. Sveteka in Jerama je članstvo dalo duška s tem, da ne bo pustilo razbijati svoje organizacije, odobravalo izjavo s. Sveteka, da se delavstvo ne bo rešilo z vednim novim ustanavljanjem drugih organizacij, ampak v tej organizaciji je treba uvesti pravo disciplino, ter prikrojiti taktiko času primerno. Na vse to je tudi s. Mulej povdarjal, da je potreba vzdržati enotnost organizacije.
Po stvarnejših debatah je ipvila skrutinjska komisija izid volitev novega odbora, ter so izvoljeni funkcije tudi sprejeli. Pokazalo se je veliko zanimanje v tem, ker se je občnega zbora udeležijo članstvo polnoštevilno, ter vztrajalo od 9. ure zjutraj do pol 3. ure popoldne. Pričakovati je, da se tudi v bodoče pokaže isto zanimanje in svežost našega strokovnega pokreta. Imena novoizvoljenega odbora so bila objavljena v prejšnji številki »Delavca«. Želeti je in to zahteva zavestna disciplina naše organizacije, da bo članstvo postavljene zaupnike tudi podpiralo in kontroliralo, ker le tako nam je napredek zasiguran z uspehi.
Podružnica kovinarjev v Ljubljani
sklicuje za nedeljo, 26. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne svoj redni občni zbor v restavracijo »Pri Mraku«, Rimska cesta št. 4. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika blagajnika in kontrole. 2. Položaj organizacije v bodoče. 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegata na kongres centrale. 5. Raznoterosti. — Sodrugi kovinarji: Nas vseh stanovska dolžnost je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležimo! — Odbor.
Občni zbor podr. kovinarjev na Javorniku se bo vršil dne 5. marca ob 3. popoldne v gostilni Roz. Žumer na Koroški Beli s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. Sodrugi in sodru-žice! Poživljate se, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite, kajti le tukaj bodete imeli pravico izraziti svoje žeije in pritožbe, ne pa v tovarni in gostilnah. » Odbor.
Kongres mednarodne zveze kovinarjev v Bernu na Dunaju.
Dne 28. januarja t 1. se je otvoril na Dunaju kongres mednarodne zveze kovinarjev, ki ima svoj sedež v Bernu. Mednarodno zvezo kovinarjev je zastopal tajnik s. Konrad lig iz Berna. Navzočih je bilo še 24 delegatov iz različnih držav. Jugoslavijo je zastopal s. Bra-čir.ac iz Beograda.
Kongres je otvoril s. Ilg, ki je v daljšem govoru orisal težave in velikansko krizo v mnogih državah, nastale radi svetovne vojne. Upa pa, da bo ta kongres kolikor mogoče skušal podpreti vse kovinarske organizacije, ter, da bo delavstvo v vseh državah boj zmagovito prestalo in premostilo velikansko krizo. Za predsednika kongresa predlaga sodr. Domes-a (Dunaj), za podpredsednika pa Solan-a (Brussel). Ta predlog je bil so-gkisno sprejet.
Ta kongres ie za kovinarsko delavstvo velikega pomena, ker bo dal smernice za bodoče delo in razvoj.
Daljše poročilo sledi prihodnjič.
Vsem podružnicam Osred. društva lesnih delavcev v Sloveniji. V smislu pravil našega društva (§ 11) in po sklepu uačelstvenc seje z dne 21. februarja 1922 sklicujemo na dan 9. aprila 1922 II. redno skupščino s sledečim dnevnim redom:
I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva, 5. Poročilo o ujedinjenju. 6. Mezdna politika. 7. Zvišanje prispevkov. 8. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) razsodišča. 9. Predlogi in nasveti. Po določilih društvenih pravil ima vsaka podružnica, ki je redno obračunala do S. marca t. 1. za mesec februar in morebitne zaostanke, do vsakih 100 članov poslati enega odposlanca. Na vsakih nadaljnih 100 članov pa še enega (S
II. točka 3).
Odposlance na skupščino je voliti na 'društvenih shodih, pri čemur naj se upoštevajo določila društvenih pravil § 11 točke: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Predsedniki podružnic so obvezani, da pravočasno skličejo društvena zborovanja, kjer naj se izvoli odposlanec. Imena odposlancev je sporočiti semkaj najkasneje do 26. marca t. 1. Prav tako naj se tudi predlogi, o katerih naj skupščina razpravlja, dopošljejo do omenjenega dne centrali. Prostor in čas zborovanja se bo naznanil pravočasno po okrožnici.
Stroške skupščine in stroške delegatov nosi centrala.
To se objavlja vsem podružnicam in njih članom v vednost in ravnanje. —
V	Ljubljani, dne 21. februarja 1922. — Zore Viktor, predsednik 1. r. Bradeško Andrej, tajnik 1. r.
Osredjtiie društvo lesnih delavcev ponovno poživlja podružnične blagajnike, da odračunajo vse tekoče in zaostale obračune do najkasneje 10. marca t. 1.
Slovenjgradec. V nedeljo dne 13. februarja t. 1. se ie vršil pri nas javen strokovni shod lesnih delavcev v gostilni s. Eisingerja. ki je bil sijajno obiskan. Na shodu je poročal s. Leskošek, strokovni tajnik iz Celja. Njegova izvajanja so bila približno tale: Če si hočemo biti danes na jasnem o razmerah, v katerih se nahajamo, tedaj si moramo ogledati predvsem gospodarsko stanje delavstva v naši državi. Nihče ne rnore trditi, da je delo jugoslovenskega proletarca, danes manj vredno, kakor je bilo pred enim letom, a vendar je plača za to delo veliko manjša, kakor ie bila. Kapitalisti hočejo spraviti oroletarijat v nropast. Najrazličnejša dejstva nam to dokazujejo. Ko je postal mesar in kmet »samostoj-než» Pucelj minister za poljedelistvo, se je prodajalo jugoslovenske junce in prašiče v tujih valutah, največ pa v lirah, isto se je zgodilo tudi s pšenico in drugimi pridelki, kar smo pač še imeli. Ko ie naših pridelkov zmanjkalo je začela valuta (vrednost denarja) padati. Tako in na tak način so nas popolnoma izmozgali. Trgovci, mesarji, peki, kmeti in sploh oni, ki imajo kaj za prodajati, so si znali pomagati na ta način, da so cene blagu ali proizvodu zvišali, delavec pa je ostal pri isti plači kakor pred pol letom, ajkoravoo dobi za isti zaslužek samo še tri četrtine in še manj živeža kakor poprej.
Nič boljše ni na socialno-političnem polju. Pravico vživa samo oni, ki ie bogat. Kaj nam koristijo zakoni in naredbe ter razne oblasti, če. se zakoni in naredbe ne vpoštevafo in varujejo? Krivice.
nasilstva so na dnevnem redu. Če se boriš za košček kruha si prevratni element. Kar nam niso odvzeli kapitalisti nam odvzemajo neposredni davki, kateri obstojajo in katere plačuje seveda samo Slovenija. Tudi osemurnik je kapitalistom trn v peti, ker se bojijo, da bi imel proletariat čas za izobrazbo, kar bi bilo po njihovem mnenju, velika škoda, ker se zavedajo, da izobraženo delavstvo ni pripravljeno sužnjiti. Da je pri nas razmerje tako. so krivi tudi razni ljudje, ki prihajajo v delavske vrste in oznanjujejo nauke katoliške ljubezni ter obetajo proletariatu po smrti nebesa, sami pa uporabijo priliko, da jih uživajo že na tem svetu. Zopet drugi prihajajo in pravijo: »narodni moramo biti, ker imamo narodno državo.« To so hlapci meščanske begonomije, ki so plačani, da delajo v delavskih vrstah razdor. Ako si hočemo položaj zboljšati moramo predvsem sami poprijeti za delo in izpopolniti moramo naše strokovne organizacije, če borno storili to, bomo sposobni za boje in vredni zmago.
K besedi se je oglasil tudi s. Lis i m ger, ki je v lepili besedah orisal pomen socialističnega časopisja ter priporočal razširjanje istega. Nato se je vršil letni občni zbor lesnih delavcev, na katerem ie bil izvoljen za predsednika zopet s. Slivnikar Anton. Na shodu se je tudi sklenilo, da bodo odslej prirejali delavci skupne shode. (Tako je prav! Op, ured.).
Predpustno veselico priredi ljubljanska podružnica lesnih delavcev in sorodnih strok na pustno nedeljo 26. februarja t. 1. oh 7. zvečer v hotelu Tivoli (Švicari-ji). Del čistega dobička je namenjen delavskemu domu, katerega ljubljansko delavstvo tako nujno potrebuje. Zato je dolžnost vsakega proletarca in vseh tistih, ki jim je ležeče na zboljšanju delavskega položaja, da agitira, da bo udeležba čim številnejša. Prav posebno pa so vabljeni vsi člani drugih sorodnih organizacij, da se med seboj spoznamo. — Veselični odsek.
Iz strokovne komisije.
»Delavec« bo izhajal do strokovnega kongresa, ki se vrši 25. in 26. marca t. 1. tedensko in sicer kakor doslej vsak petek. Vse dopisnike ponovno prosimo, da pošiljajo svoje dopise uredništvu do torka vsakega tedna. — Uredništvo.
Protestni shod v Celju. Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju sklicuje v nedeljo 26. februarja t. 1. ob 9. dopoldne v restavraciji pri »Želenem travniku« shod vsega delavstva. Dnevni red: 1. Protest proti vedno naraščajoči draginji in tozadevni ukrepi. 2. Protest croti nameravani uvedbi 9 in 10 urnega delavnika.
Sodrugi, sodružice! Vzroki draginje so slabo gospodarstvo, brezvestna špekulacija in verižništvo. Naša naloga je. da glasno in odločno povemo, da nismo več voljni prenašati kapitalistično izkoriščanje. Poseči pa moramo h korenini, da iztrebimo to zlo.
Uvedba 9 in 10 urnega delavnika je atentat na delavstvo. Delavstvo varuj svoje pravice! Zato vsi na shod, ki trpite pod kapitalističnim jarmom.
Okrožna strokovna konferenca v Celju. Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju sklicuje za nedeljo 12. marca t. I. ob 9. dopoldne v hotelu »Union« okrožno strokovno konferenco. Dnevni red: J. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3.
Poročilo blagajnika 'ter kontrole. 4. Akcija in taktika strokovnih organizacij. 5. Socialna zakonodaja. 6. Raznoterosti.
Okrožna strokovna konferenca v Mariboru. Okrožna strokovna komisija v Mariboru sklicuje za nedeljo 5. tnarca t. L ob pol 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru okrožno strokovno konferenco z naslednjim dnevnim redom; 1. Čitanje zapisnika zadnje strokovne konference. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Poročila. 4. Organizacija a) disciplina, b) agitacija,
c)	taktika, č) združenje. 5. Volitev okrož. strok, komisije. 6. Socialna zakonodaja a) delavska zbornica, b) 8urni delavnik,
e)	bolniška blagajna. 7. Raznoterosti.
Živilska strok??.
Osrednje društvo živilskih delavcev In sorodnih strok v Ljubljani sklicuje za nedeljo 19. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne svoj redni občni zbor. Dnevni red; 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Položaj delavca in organizacija. 6. Volitev odbora. 7. Raznoterosti. Prostor se bo naknadno določil.
V	soboto 18. marca ob 5. popoldne se bo vršila v društvenih prostorih, Še-lenburgova ulica 6.-1I predkonferenca, katere se morajo udeležiti vsi delegati občnega zbora. __________________________.
Oblačilna stroka.
Občni zbor oblačilnih delavcev (pre-dilničarjev) v Tržiču se bo vršil v nedeljo dn& 5. marca t. 1. v dvorani delavskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora in zaupnikov. 4. Razno. Člani naj se ga sigurno udeleže in vplačajo zaostale prispevke. Vsi tisti pa, ki še spijo vpričo tako resnega časa, imajo priliko, da se vpišejo ter sodelujejo pri vpostavitvi boljšega življenja proletari-jata. — Odbor.
Podružnicam Osrednjega društva oblačilnih delavcev. Vsled nenadnih zaprek radi članskih knjižic naj vsi blagajniki podružnic vodijo knjige ter pobirajo prispevke kot do sedaj. O drugem ob-vestimo podružnice pismeno. — Tajnik.
Razno.
Nakaznice za polovično vožnjo delavcem. Prometno ministrstvo razglaša, da
1 imajo delavci (poljski, stavbni, opekarski itd.), če potujejo v skupinah najmanj de-| set delavcev iz enega in istega kraja ter na eno in isto železniško postajo pri potovanju preko 100 km, pravico na nakaznico za polovično vožnjo s to olajšavo, da v tem slučaju razen legitimacije ni potrebna fotografija. Te legitimacije izdajajo državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Delavci, ki potujejo v skupinah, morajo dokazati s potrdilom občinske oblasti, da so delavci in da potujejo v druge kraje na delo. Delavci, ki potujejo posamezno, morajo imeti legitimacijo s fotografijo.
Protidragiuiski shod v Zagrebu. Kakor čujemo. bo priredilo zagrebško delavstvo v nedeljo 26. t. m. velik protestni shod Droti draginji.
Lakota v Rusiji. V tatarski republiki vlada grozna lakota. Poročila javljajo, da je umrlo tam že 4000 odraslih in 948 otrok od lakote. Položaj je vsak dan hujši.
Za gladujočo Rusijo so darovali: g.
Nikolajevič, mizarski mojster 40 K. s. Viktor Kocian 40 K, Matija Antončič 40 K, Skupaj 120 K.
Bratomorilci se združujejo s kapitalistično reakcijo, da pokažejo svoje hlan-čevsko delo. Eden take vrste agitator, Reiniš Alojzii, se nahaja v državni cinkarni. Ta nekdanii sodrug in predsednik podružnice stavbinskih delavcev v Celju, fe bil iž omenjene organizacije izključen, ker ni bilo vse v redu! — Trdil je tudi. da predsedniku ni treba prispevkov plačati. Sedaj ie prevzel vlogo Samostojne delavske Unije v državni cinkarni ter obljublja delavstvu, da bo on vse bolje napravil. V to svrlio ima oolo. s katero pobira podpise za kapitalistično organizacijo. Sodrugi v cinkarni, varujte se takih delavskih izdaiic! — Povejte iim. ki vas hočejo iz maščevanja prodati reakciji, da so bratomorilci!
Stavka v praških klavnicah. Delavstvo praških osrednjih klavnic je stopilo prejšnji teden v stavko, ker so hoteli ve-lemesarji uslužbencem znižati mezde. Število stavkajočih znaša več ko 400. —
Učiteljstvo za rudarje. Ob priliki zadnje stavke čeških rudarjev je društvo čeških učiteljev poslalo rudarski centralni organizaciji 100.000 K kot prispevek za podpiranje stavkujočih rudarjev. — Ali bi se pri nas kaj takega storilo?
Zalivale.
Zahvala. Tem potom izjavljam, da mi je izročil s. Eranc Bajt 322 K 80 v, katere so darovali gostje na veselici v Verdu ter se za dar najtopleje zahvaljujem. — Johana Muha. vdova železničarja, Mirke št. 3.
izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOK AN Tiska „U'ntetjaka liskama* v Ljubljani.
Naročajte in širite
list ,D E LAVE C’
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-tev JEisafird**
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptie. in čistečega osvežujočega delovanja najbolj-fiepa učinka. Ravno tako je priljubljen kol krepko blago delujoče in vrlo prijetno arc«I-«cv<> *a drgiirnje hrbta, rok, Dog in celega tele«a. Je mnogo močnejši iti delujoč nego Francosko tganje in naj boljo sredstvo te vrste Tisoče priznanja! Z zamolčim in poštnino za vsukoga; 3 dvojnate ali 1 Spec jalna steklenica...................................48	K
Za prodajalce:
12 dvoja, ali 4 spec. steklenice.............168	K
24	.	,	8	„	,	  280	K
36	,	,	12	,	„	  394	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo polito. Kdor denar naprej pošljo, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obl Z za kurja očesa 5 K in 7‘59K; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa po3ij>alni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 83 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elan šumslrimirsi 41 K; Glycerin 6 K in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 K in 12 K,
EVGEN V. FELLER lilMil STUBICA donja Elsatrg št. 358 Hrvaško.
rKONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal št. 1& — Poštni ček. rač. st 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljano*.
HRANILNI ODDELEK
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge ___________________________ _	do	dne	dviga po 4‘®l2°!o, večje vloge proti polletni odpovedi po 5°Jo- Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podruinice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, SL Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Možica, Urna I., Crna II.
Sodrngi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
 —	—	nad	3	mililofte	kron.	==-■■---------
Prlatnpninn K 10*—.	član	društva	postane	lahko vsak!	Delež	K
Pristopati M luunoro v vseh gori imenovanih podružnicah.