V petek bo vreme spremenljivo do pretežno oblačno. V soboto se bodo pojavljale posamezne nevihte. Za konec tedna pa bo precej jasno. S : - V \ V/ T 4 % mam—m A v > A \ številka 18 četrtek, 13. maja 1993 70 tolarjev jj:S. OKOV I PRODAJA E MLADINSKI SERVIS v g I g B j e DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA tel. 853 061 ?IH6(NKCW« 6??80 VflCNJE lelta 06J*S«17 a Črto čez črno točko! Zbori skupščine občine Mozirje ss*****«**«******************************;* Alfreda Božiča (spet) niso zrušili Tudi včerajšnje rušenje predsednika izvršnega sveta SO Moziije Alfreda Božiča, tokrat s konstruktivno nezaupnico, ni uspelo. Kljub dolgotrajnim dogovorom v skupščini zastopanih strank, kljub dogovoru VSEH strank v mozirski občini, sta za nezaupnico in volitve novega predsednika skupščine v zboru združenega dela za dvotretjinsko večino zmanjkala dva poslanca. Po skoraj enotirnem mučnem in tragikomičnem "usklajevanju" dnevnega reda (za naslednjo sejo), koga voliti prej - izvršnika ali župana, so sprejeli sklep, da bodo oba hkrati, s predčasno nezaupnico seveda. Nato so sprejeli nepreklicni odstop dosedanjega župana. Ob predlaganju kandidatov za novega župana je Marko Purnat (SDP) umaknil edino kandidaturo in dejal, če imajo pravico nekateri poslanci pod pritiskom ostati doma, ima tudi on pravico sejo zapustiti. In sojo naslednji trenutek zapustili vsi. ■ JP Gotovo je križišče Jenkova - Tomšičeva v Velenju tisto, v katerem se zgodi največ prometnih nezgod vsako leto. Če bo šlo po načrtih, kmalu ne bo več nosilo tega neslavnega imena. V osnutku proračuna za letošnje leto, ki so ga sprejeli velenjski delegati na zadnji seji, je deset milijonov tolarjev predvidenih za to, da potegnemo črto čez črno. g EBJgjjjg rb' ro) • H n BB9 i*. J \ * / Savinjsko - šaleška naveza Spoznaj domovino in... stran 2 Novo šolsko leto v srednjih šolah celjske in koroške regije V Velenju ni omejitev _stran 3 Erico, Zavod za ekološke raziskave Velenje Med znanostjo in prakso __stran 3 V nedeljo referendumi po KS občine Mozirje Zgornjesavinjčani in Zadrečani bodo odločali o napredku _stran 5,6 Novo iz Elkroja Blagovna znamka Carier _stran 6 Polzela, Prebold V nedeljo referendum stran 7 OŠ Šalek Velenje Srečanje mladih gledaliških ustvarjalcev stran 8 Še letos ureditev križišča Jenkova-Tomšičeva v Velenju Da bo črno manj črno _stran 10 V soboto 38. Pesem Evrovizije Bo "Tih deževen dan" preplavil Evropo? stran 11 Športno plezanje Šeliga in Bračič nepremagljiva stran 12 Šolski vrtiljak stran 13 Policija svetuje Preprečite krajo kolesa! stran 14 TV spored stran 15,16 Grafiti - umetnost ali packarija? Kakšni so tisti, ki "krasijo" Velenje? _stran 20 Razstava Narava - divjad v sliki in besedi stran 20 Občina Velenje 88888»8?3»838388883»83888«8KK?« Bolje s(m)o se odrezali Vsaj tako trdijo organizatorji letošnje spomladanske očiščevalne akcije - občinski Sekretariat za javne gospodarske zadeve, KS in Komunalno podjetje Velenje - pri primerjanju lanskih in letošnjih prizadevanj. Bolj množična naj bi bila, učinki čiščenja pa prav tako večji. V občini Velenje je akcija potekala v izvenmcstnih krajevnih skupnostih od 14. do 21. aprila, v mestnih od 21. aprila do 10. maja. Po mnenju organizatorjev ne bi bilo slabo, če bi jo prihodnjo pomlad organizirali malo prej kot letos. Eden od podatkov večje skrbi za čisto in zdravo okolje je število odpeljanih kesonov. 54 v izvenmestnih in dva več v.mestnih KS. Bolj kot to paje najbrž razveseljivo manjše število divjih odlagališč. Čeprav ob tem vprašanje, kako dolgo, ni odveč. Za letošnjo spomladansko očiščevalno akcijoje sekretariat namenil približno 500 tisoč tolarjev iz občinskega proračuna. Pogovor na ustreznih ravneh je o jesenskem čiščenju okoljaže stekel. Ali bodo občani velenjske občine tudi očistili zelenice, okolice hiš jesenske navlake, pa bo odvisno od razpoložljivega denarja za te namene. ■ (tp) Norice Z VSEH vetrov Vse več brezposelnih VELENJE - Tudi v Velenju je Iz meseca v mesec več brezposelnih. Samo v aprilu je preko velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje iskalo delo 2129 oseb, kar je za 154 oseb več kot v marcu. Več kot polovica Je med brezposelnimi žensk, prvo zaposlitev Je Iskalo 482 oseb, kar 878 Iskalcev zaposlitve pa Je bilo mlajših od 26 let. H mkp Za preureditev ni denarja VELENJE - Osnutek letošnjega občinskega proračuna ne namenja njegovim porabnikom nobenega denarja za amortizacijo. Tako vse kaže, da tudi pobuda delegatov zborov velenjske občinske skupščine glede preureditve skupščinske dvorane ne bo uresničljiva. 11 milijonov tolarjev, kolikor bi veljala dela, (po besedah predsednika velenjske vlade Srečka Meha) ni kje vzeti. ■ (tp) Gospodarstvo - usmeritve in naloge VELENJE - Danes (v četrtek) bodo člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije Območne zbornice Velenje na seji razpravljali o vrsto aktualnih vprašanjih. Med drugim bodo spregovorili o položaju gospodarstva v velenjski in mozirski občini, predsednik velenjske vlade Srečko Meh bo predstavil usmeritve velenjskega IS In naloge na gospodarskem področju. Zanimiva pa bo gotovo tudi predstavitev projekta Tehnološkega centra Velenje. Sejo bodo začeli ob 11. uri. ■ (tp) Bo zdravilišče "prodalo" hotel ROGAŠKA SLATINA - Komaj so se po zdraviliški Rogaški Slatini malo umirile govorice zaradi dejavnosti TriHerjev ekipe, že Jih vznemirja nova vest. Vsi se namreč ne strinjajo s tem, da bi zdravilišče prodalo enega svojih pomembnih hotelov - hotel Donat. Govorice o tem niso brez osnove, čeprav pravijo, da ne bi šlo za klasično prodajo, ampak naj bi ga zastavili. Zdravilišče bi namreč rado dobilo od SKB banke večji kredit, kot Jamstvo pa naj bi zastavili hotel Donat. Tako bi banka bila formalno do vrnitve dolga lastnica Donata. SIcer pa so v Rogaški Slatini dokaj zadovoljni z letošnjo sezono, dobro so zasedeni predvsem boljši hoteli. Med gosti je več kot polovica tujcev, njihovo število se Je v prvih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvečalo za 16 odstotkov. m (k) Dvajsetič pesem iz mladih grl CELJE - Koncem meseca bo v Celju jubilejni mednarodni mladinski pevski festival - letos bo že dvajsetič. Ta že uveljavljena oblika množičnega mladinskega petja je z agresijo na Slovenijo in razpadom Jugoslavije doživela precejšen pretres, vendar počasi spet dobiva prvotni obseg. V Celje se tudi spet vračajo mladi pevci iz tujine, tudi Iz držav nekdanje skupne države. Tako sta najavljena tudi zbora Iz Makedonije In Hrvaške. Tudi letos bo festival razdeljen na več delov. Na otvoritvenem koncertu se bo med sedmimi zbori predstavil tudi otroški pevski zbor glasbene šole Franca Koruna Kožeijskega Iz Velenja. Ob sklepu bodo letos pripravili koncert množičnega zbora, na katerem bodo zapeli pevci mnogih domačih In tujih zborov. Na tem koncertu v celjskem Mestnem parku bodo zapeli tudi mladi z osnovnih šol Bibe Ročk iz Šoštanja, Mihe Pintarja-Toleda iz Velenja ter še več zborov Iz Mozirja in Žalca; ob njih pa še mladi Iz domala vse Slovenije in zbori iz tujine, ki bodo nastopili na festivalu. Ta bo letos trajal od 28. do 30. maja. ■ (k) Poslanska pisarna mag. Hermana Rigelnika VELENJE - Že nekaj časa deluje poslanska pisarna poslanca In predsednika Državnega zbora Republike Slovenije mag. Hermana Rigelnika. Vse občane, ki bi se radi z nJim pogovorili, vabijo tja v petek, 21. maja, od 15.00 do 17.00 ure. Poslanska pisarna v sejni sobi št 22/1 v prostorih občine Velenje na Titovem trgu 1. Mednarodno mladinsko športno srečanje VELENJE - Od 20. do 22. mala bo Velenje prizorišče mednarodnega mladinsko športnega srečanja. Na njem bodo sodelovali športniki In športnice Iz treh evropskih držav In hkrati partnerskih mest: Iz Essllngena (Nemčija), Schledama (Nizozemska) ter Vienne (Francija). Več kot 100 športnikov In športnic se bo mudilo v rudarskem Velenju v omenjenih dneh. Ob tej priložnosti Jim pripravlja gostitelj - Skupščina občine Velenje - bogat program bivanja. Poleg srečanja z velenjskim županom Pankracem Semečnikom In njegovimi sodelavci še klet v okolici mesta, ogled njegovih znamenitosti, na delovnem sestanku bo tekla beseda o mednarodni Izmenjavi mladih, višek vsega pa bodo gotovo športna srečanja. Večina teh se bo odvijala v soboto, 21. maja v Rdeči dvorani v Velenju. Občina Velenje XXXXXXXXi IXXXXXXXXXA Nizozemski guldni za nakup Koiinskinih izdelkov Poročali smo že, da se je v reševanje begunskih vprašanj v občini Velenje vključil tudi partnerski Schiedam. Občani omenjenega mesta so za te potrebe darovali 18.636 guldnov. Ugibanj o tem, kje je ta denar, za kaj ga je porabil velenjski župan Pankrac Semečnik, je bilo kar nekaj. Na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine (prejšnji teden) pa so delegati slišali tudi to informacijo. Izvedeli so, daje omenjeni znesek še ved- no na uradnem bančnem računu v Schiedamu. 18.636 nizozemskih guldnov bo dobila Kolinska, živilska industrija Ljubljana takrat, ko bo občina Velenje tu naročila potrebne prehrambene izdelke. V partnerskem Schiedamu so se tako odločili iz vsaj dveh razlogov: zaradi previsokih prevoznih stroškov, z nakupom blaga v Sloveniji pa želijo pomagati tudi slovenskemu gospodarstvu. ■ (tp) Komisija za požarno varnost še bo Predsedstvo Občinske gasilske zveze Velenje je predlagalo velenjskemu izvršnemu svetu, da ta ukine komisijo za požarno varnost, ki jo je na predlog občinske gasilske zveze imenoval izvršni svet ob ukinitvi interesnih skupnosti. Predsedstvo namreč meni, da so v tem organu, ki ga sestavljajo predstavniki vseh štirinajstih prostovoljnih in industrijskih društev, zastopani interesi vseh izvajalcev požarnega varstva v občini Velenje. Predsedstvo je poleg tega imenovalo strokovne komisije za posamezna področja. Po njihovo je postala komisija pri IS nepotreben vmesni element, saj se morajo vsi sklepi najprej izoblikovati v tem organu, šele nato pa jih potrdi predsedstvo. Člani izvršnega sveta pa so delo komisije za požarno varnost ocenili kot zelo uspešno in kot pomembno vez med njimi in občinsko gasilsko zvezo, zato se z njeno ukinitvijo niso strinjali. ■ (niz) Bomo ukinili občinske blagovne rezerve? Mnoge pristojnisto so bile v zadnjem obdobju prenešene iz občin v republiko. Mednje sodi tudi zbiranje sredstev blagovnih rezerv za občinske potrebe za morebitne izredne razreme. Te pa so še vedno v skrbstvu občinskih proračunov. Zaradi tega seje znašla občina Velenje v hudi zagati. Ta čas je treba zamenjati nekatere prehrambene izdelke (njihova trajnost bo namreč potekla), zato pa potrebujejo kar 20 milijonov tolarjev, ki jih v proračunu seveda ni. Kaj storiti? To je vprašanje, ki so ga člani velenjske vlade dolgo premlevali, nazadnje pa se odločili, da predlagajo občinski skupščini sklep, da občinske blagovne rezerve odprodajo. Seveda bodo o tem obvestili ustrezne republiške organe. ■ (mz) Rekli so Herma Groznik na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine prejšnji torek: "Ko se že sprašujemo, kje dobiti dodaten denar, s katerim bi lažje poskrbeli za financiranje nadstandardnega programa v izobraževanju, poskušimo tržiti nepismenost. Analiza izobrazbene strukture prebivalcev občine Velenje bi bila najbrž dovolj zgovorna in bi morebiti prepričala tudi odgovorne v republiki, da bi ji namenili še kakšen dodaten dinar. Kar nekaj je namreč staršev naših učencev z nedokončano osnovno šolo." Amsterdamu grozi podiranje hiš Amsterdam - V nizozemskem Amsterdamu je 10.000 do 20.000 hiš tik pred tem, da se porušijo. Kot je sporočila nizozemska tiskovna agencija ANP, ki se sklicuje na rezultate uradne raziskave, se hiše enostavno sesedajo, tako da jih bi bilo treba temeljito prenoviti. Stroški za prenovo hiš naj bi znašali okoli 400 milijonov guldnov. Ker Amsterdam leži v močvirnem območju, morajo biti hiše zgrajene na najmanj 11 metrov visokih pilotih. Pri gradnji kraljevske palače v središču mesta so porabili kar 31.659 takih pilotov. Če so podporniki preobremenjeni, se vdaji, zato se veliko starih hiš na eno stran. Nemci za "življenje na koruzi" Koln - Večina nemških državljanov (57%) se zavzema za to, da bi življenju v izvenzakonski skupnosti priznali enak status kot zakonski zvezi, 35% jih temu nasprotuje, 8% pa o tem nima mnenja. Ugotovili so, da so prebivalci vzhodnega dela Nemčije na vprašanje o enakopravnosti zakonske zveze in izvenzakonske zveze v večjem številu odgovorili potrdilno(67%), medtem ko seje na zahodu s tem strinjalo 55% vprašanih. Kar zadeva strankarsko pripadnost, z enakopravnostjo soglašajo predvsem člani Zveze 90/Zelenih ter socialdemokratov. V Nemčiji zaradi povečanja števila izvezakonskih zvez razmišljajo o ustavnem dopolnilu, ki zadeva to območje, in po katerem sta zakon in družina pod posebno zaščito državne ureditve. Ukradene Cranachove slike kmalu na ogled VVeimar - Osem Cranachovih slik, ki so jih lanskega oktobra ukradli med enim najbolj spektakularnih roparskih podvigov v nemški povojni zgodovini, bo od binkošti dalje spet moč videti v grajskem muzeju. Svetovno znane slike Lucasa Cranacha starejšega, kot so npr. "Princesa SibyllaClevska" ter "Martin Luther kotjunker Jorg", so najprej restavri-rali ter tako odpravili poškodbe, ki so na slikah nastale med vlomomln transportom. Na srečo so izpostavljeni deli slik, predvsem obraz in roke portretiranih, utrpeli le manjše poškodbe. Osem Cranachovih slik v vrednosti 60 milijonov DEM so ukradli v noči z 11. na 12. oktober 1992. Policija je štiri storilce prijela novembra lani. Odpisali dohodnino Zakon o dohodnini ima nekaj pomanjkljivosti, med drugim preveč obremenjuje občane z najnižjimi dohodki. Tisti, ki menijo, da so neupravičeno preveč obdavčeni, lahko zaprosijo upravo za družbene prihodke, dajim dohodnino odpiše. Na velenjski izpostavi republiške uprave za družbene prihodke so prejeli 77 takšnih vlog. Temeljito so jih proučili (pregledali dejanski ekonomskih položaj teh družin) in jih 64 ugodno rešili. Tako so odpisali za 246 tisočakov dohodnine. ■ (na) MPZ Gorenje na Nizozemskem Včeraj popoldne so iz Velenja proti Nizozemski krenili pevci Mešanega pevskega zbora Gorenje, ki jih vodi prof.Majda Zaveršnik -Puc. Gostovali bodo v dveh mestih, danes v Brunssumu, kjer bodo imeli prvi koncert kot gostje Slovenskega kulturnega društva. Jutri se bodo ustavili še v partnerskem mestu Schiddam in tu ostali dva dni. Prvi koncert bodo imeli že ob sprejemu, zapeli pa bodo tudi v soboto, ko se bo tu predstavilo več pevskih zborov v okviru majskega festivala. bš Željene lokacije ni Verska občina Velenje Jehove priče je naslovila na velenjski izvršni svet prošnjo, dajim dodelijo lokacijo za gradnjo prostorov za njihovo dejavnost. K prošnji so priložili skico idejnega projekta. Velenjska vlada prošnji ni mogla ugoditi, saj v ta namen nima ustrezne lokacije. Menili pa so, da bo treba tudi izgradnjo tovrstnih objektov podrediti strokovno pripravljeni prostorski dokumentaciji v občini Velenje. ■ (mz) Spoznaj domovino in ... Bolj ko se odpiramo v s vet, bolj kot da smo zaprti v meje naše državice. Daje to res, so očitno spoznali tudi že naši turistični delavci, ki so se namenkrat spomnili, da bi se dalo kovati denarce tudi z domačimi gosti. Saj zdaj že tudi tolar nekaj velja in se ni treba več klanjati, da bi kanile marke, šilingi ali pritekle lire. Pa še tujih jezikov se ni treba učiti. Seveda seje težko kar naenkrat spremeniti in priznati prejšnje napake, pa odkrito vabiti domačine. Bolje je to malo olepšati in vse skupaj izvesti pod akcijo, daje vendarle lepo malo bolje spoznati tudi našo domačo državo. Niso se sicer odločili za geslo: spoznaj domovino in še bolj jo boš ljubil, daleč od njega pa tudi niso. Saj je končno tudi res, da smo pogosto v hlastanju dalmatinski obali pozabljali, da vendarle imamo tudi svoj košček moija. Ni ga sicer veliko, zato ga moramo tembolj ceniti. In biti nam mora drag, čeprav je res drag in še neurejen po vrhu. Ob spogledovanju po Španiji, Italiji, Grčiji ali kakšni drugi deželi smo tudi pozbili na mnogei naše znamenitosti, kijih tudi ni malo in, ki bo bile doslej bolj zanimive za tujce kot za domačine. Zdaj naj bi se tudi šolske ekskurzije bolj odpravljale na potovanja po slovenski deželi in spoznale nje lepote in prelesti. Seveda pa to tudi pomeni, da morajo v takih krajih, kjer pričakujejo večje število obiskovalcev, poskrbeti, da jim bodo res pokazali tisto, kar je vredno ogleda; da pa bodo odstranili vse tisto, kar kvari lepoto in odvrača pogled. Popotnik po naši deželi se namreč še vedno prepogosto srečuje z "znamenitostmi", ki so v sramoto raznim krajem in ki kažejo, daje naš odnos do okolja še vedno na nizkem nivoju. Pravijo, daje zdaj še vedno krajev, kjer se lahko ponašajo z več takimi stvarmi, ki bi jih bilo treba skriti pred očmi, kot pa s takimi, kjer se oko spočije. Pa bi bilo treba včasih storiti le mmalo, pa bi bilo bolje, ali malo več, da bi bilo lepo. Ne gosposko, ampak domače, Če bomo res kaj postorili, potem bo morda tudi tisti pregovor: spoznaj domovino in še bolj jo boš ljubil, veljal. Če pa spoznavanje okolice pomeni, da se srečuješ z novimi in novimi divjimi odlagališči, z novimi in novimi odseki onesnaženih voda, z zanemaijenimi gozdovi, povoženimi zelenicami in polomljenimi klopmi, pa z zamazanimi prti na mizi in s kozarci, kjer se vidi, kaj je kdo pred tabo pil iz njih... če se srečuješ z vsem tem, potem seveda te svoje domovine po takem izletu ne boš nič ljubil. Ampak res - včasih je treba narediti tako malo! ■ m Novo šolsko leto v srednjih šolah celjske in koroške regije V Velenju ni omejitev 15. april, dan, do katerega so osmošolci morali oddati prijavo za nadaljevanje šolanja, je mimo. Tudi odločitev vlade Republike Slovenije, ki je dala soglasje za izobraževanje za 92 poklicev oziroma programov. Na 52 slovenskih srednjih šolah bodo kljub dovoljenemu večjemu številu učencev v razredih vpis omejili. Največ teh bo v programu gimnazija, ekonomski, gostinski tehnik, kuhar, natakar, šivilja, frizer, prodajalec, poslovni tajnik,... V koroški in celjski regiji bo omejitev manj kot je kazalo po zaključenem prijavnem roku. V prvi le na srednji šoli Slovenj Gradec, in sicer za poklice mizar, kuhar - natakar, prodajalec, ekonomski tehnik, poslovni tajnik, zdravstveni tehnik. Na celjskem področju pa so omejile vpis šole, ki izobražujejo v programu predšolska vzgoja, vrtnar, cvetličar, kuhar, natakar, gostinski tehnik, prodajalec, ekonomski tehnik (samo na srednji trgovski šoli Celje), poslovni tajnik, zlatar - fili-granist, šivilja - krojač, prometni tehnik in frizer. Za tiste osmošolce, ki bodo nadaljevali šolanje na Centru srednjih šol v Velenju, je gotovo razveseljiva novica: omejitev vpisa za nobeden program oziroma poklic, za katerega na tej velenjski srednješolski ustanovi izobražujejo, ni. Kot so povedali na centru, so vsem bodočim dijakom prvega letnika že poslali pisno obvestilo o tem, da so kandidati za sprejem. Če se bodo držali navodil in rokov ter prinesli vse zahtevane dokumente, težav ne bi smelobiti. Rok za oddajo dokumentacije je (samo na velenjskem Centru srednjih šol) 17. junij, za tiste, ki so se prijavili v dvoletno poklicno šolo, pa 28. junij. Tisti, ki po objavi rezultatov (po omejitvi vpisa) ne bodo sprejeti v željeno šolo, se bodo lahko vpisali šele po 6. juliju. Pa to lc na tiste šole, ki bodo po omenjenem datumu imele še kakšno prosto mesto. Med novostmi letošnjega vpisa velja omeniti, da morajo vsi učenci k potrebni dokumentaciji predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. Vsi tujci bodo namreč morali plačati šolnino. V tekočem šolskem letu ta znaša od 78 tisoč do 119 tisoč tolarjev za eno šolsko leto (odvisno od programa in poklica). Na Centru srednjih šol v Velenju pričakujejo, da bodo v novem šolskem letu sedlo v klopi približno 800 novincev, izobraževali pa se bodo v 15 programih oziroma poklicih. ■ (tp) Erico, Zavod za ekološke raziskave Velenje: g»8f&8tg$K»i»»»»a f»BS»»»»»S Med znanostjo in prakso Še v tistih časih, ko je v Velenju živel velik kombinat, ki se mu je reklo sozd REK, je v njeni začela z delom manjša skupna strokovnjakov. Oblikovala seje vzporedno z vseslovensko akcijo pod naslovom 2000 mladih raziskovalcev do leta 2000. Rekli smo jim ekologi, ker so se začeli ukvarjati z ekološkimi raziskavami v Šaleški dolini. Najprej so se lotili pepela in odlagališče pepela je bil njihov prvi pomemben projekt. Boris Stropnik, zdaj direktor firme o kateri pišemo, je bil eden prvih, ki se je vključil v ta projekt. Na Institutu Jožef Štefan so ga sprejeli kot mladega raziskovalca. Pridružilo se mu je še pet kolegov, predvsem biologov in tako se je začelo. Oblikovala se jc ekološka raziskovalna skupina, ki seje nekaj let kasneje zaradi preoblikovnja sozda preselila v Elektrostrojno opremo, že leto dni pa raziskujejo kot raziskovalci Erico Velenje, Zavoda za ekološke raziskave, v katerem dela petnajst raziskovalcev. Jasno reči: ne, to ni za tu! Zadeve so se lotili sistematično in danes imajo v delu sedem področij, ki so odločilnega pomena za načrtovanje razvoja gospodarskih dejavnosti v Šaleški dolini. Drugače, preprosteje povedano: hočejo oceniti vplive na okolje, ki bi lahko bili negativni in ob tem jasno, na podlagi dokazov, povedati: teh stvari ne smemo početi tukaj, ker lahko zaradi tega pride do tega in tega. "Ugotovitve stroke, kije prisotna v državi in tujini, skušamo prenesti v to okolje. Ugotavljamo stanje in možnosti sanacije, spremljamo razvoj novih tehnologij, ki bodo pomagale naše okolje sanirati. Nahajamo se med visoko znanostjo in aplikacijami v praksi." Z drugimi besedami povedno: težave tisti, ki jih raziskujejo, ne vidijo nujno tako kot jih vidijo prizadeti. V Ericu pa živijo s tem. Živijo in delajo tukaj in vidijo, kje so težave. Te skušajo rešiti na način, ki je najbolj primeren za to okolje. Eno od teh sedmih področij, s katerimi se ukvarjajo, ne bomo pa našteli vseh (nekaj jih bomo v prihodnje predstavili), so razisikave aerosolov in ocena prispevka ona-snaževalcev k povečanim koncentracijam aerosolov v zraku. "S tem hočemo ugotoviti, kakšen je neposreden vpliv na zdravje ljudi zaradi izvirov emisij, recimo tistih iz termoelektrarne, prometa, druge industrije," pravi Boris Stropnik. Natančno spremljajo stanje rastlin na vlivnem območju TEŠ-a. "V okviru tega je najbolj raziskana stim, o čemer so govorili." Financiranje Ericaje dobroureje-no. Rudnik in elektrarna pokrijeta osnovno dejavnost, malo pa so tudi na trgu. Erico sodeluje tudi v mednarodnih projektih Boris Stropnik, direktor Erica, obljublja, da bodo njihove raziskave in ugotovitve predstavili tudi našim bralcem. smreka. Vemo, da je propadanje smreke pogojeno z različnimi vzroki in je nemogoče v naprej trditi: ta in ta je najbolj odgovoren za propadanje gozdov," poja-snjeje direktor. Ena od nalog je raziskava vodotokov Šaleške doline, skupaj s programom ukrepov za izboljšanje stanja. Tri različna jezera v enem prostoru "Pomembna naloga, ki ima najdaljši staž, pa je spremljanje kakovosti jezer v Šaleški dolini," pravi Boris Stropnik in v tej zvezi po ve tudi zanimivost. Nikjer v svetu nimajo treh tako različnih jezer na tako majhnem prostoru kot v Šaleški dolini: Družmirsko, kije naravno, Velenjsko, ki je sterilno in Škalsko, ki je na meji med smrtjo in življenjem. Velenjsko jezero je mogoče sanirati, so ugotovili in to tudi povedali nosilcem. TEŠ to zdaj izvaja. Radiološki nadzor odlagališča pepela in okolice paje tema, ki sojo včasih nekatere stranke imele za volilni hit, pri čemer so imele veliko povedati še zlasti o radonu. Raziskovalci v Erico pravijo, da so jim za to hvaležni, ker so tako spodbudili raziskave. "Ugotovili pa smo, da je stanje, k sreči, daleč pod ti- Razcepljen atom in zedinjeni ljudje To, kar ljudje imenujejo civilizacija, je sedanje stanje, kar pa imenujemo barbarstvo, so pretekla stanja. Sedanje stanje se bo imenovalo barbarsko, ko bo prešlo. Ko je Anatolu Franceu ušla ta modrost, ga kajpak ni navdihnila Bosna in Hercegovina 92/93. zagotovo pa mu je pronicljivcga duha vznemirila ž.alostinka podobne sorte. Kdo ve, čc bodo sodobni balkanski barbari z nedolžnih ramen perverzno (»drobili šc veliko civilnih glav, preden bo prešlo in se bo svet končno zavedal, kako bližnja hinavska priča nekemu barbarstvu smo bili. Prav zares, hinavska in preračunljive narave. Kot najboljša Generaličeva slika seje pred dnevi zdela podoha z guslarskega pira na Palah. Mojster ob mojstru, med njimi pa veliki potomec šc večjega zbiralca junaških pesmi Vuka Karadžiča. Prvi dirigent seveda. Grški buzuki v M icotakisevih rokah je pel bolj tiho, najbrž zavedajoč se dejstva, da seje v suvereno mednarodno priznano državo pritihotapil dobesedno ilegalno pa še brez večjega haska povrhu. V guslarski druščini je zagodel solo, ki ni mogel biti drugega kot oda sebi in svojim dobrohotnim namenom ter oda beograjskim prijateljem, ki so svoje disciplinirane brate prišli opozarjati, naj za božjo voljo podpišejo sporazum, naj jih ubogajo tudi tokrat, čc so jih vse doslej. Jančkovo cviljenje iz ust robatega durmitorskega medveda jc seveda preočiten ponaredek, le nekaj volje moraš imeti, da ga razumeš. Če pa v pričakovanju učinkovitejših ukrepov za preprečevanje krvavih bosanskohcrcegovskih svinjarij najvišji predstavnik atlantske vojaške zveze izjavi, da bi Piše: Jože Krajnc jim moral nekdo najprej povedati, kaj bi 7. vojaškim posredovanjem tam pravzaprav želeli doseči, potem jim je treba reči kar naravnost. Fantje, samo dve možnosti sta. Ali ste tako neumni ali tako nesramno sprenevedajoči. Navsezadnje paje vseeno. Naj ste eno ali drugo, ko bo to "civilizacijsko stanje tako ali drugače prešlo," in bomo nemudoma ugotovili, daje bilo barbarsko, bo prepozno tudi za vas. Tisti, ki bi barbarizem lahko preprečil pravočasno, tega ni storil, ker ni hotel. Ne pozabimo. Bush je z eno največjih svetovnih vojaških sil opravil v enem zamahu brez ene same civilne žrtve. Ker je tako hotel in ker je vedel, zakaj to hoče. Pa še zdaleč ne gre samo za vojaško posredovanje. Tudi drugi načini so (bili), le nekaj poštenega namena je (bilo) treba, brc/ smrdljivih diplomatskih fig v žepu. Danes bi živelo na desetine tisoče Muslimanov več pa Srbov in Hrvatov tudi. stalo bi mnogo stanovanjskih hiš, tovarn, šol, bolnišnic, po svetu bi tavalo mnogo manj brezdomcev.... Z malo predelave Cesara Zavettinija, bi človek rekel. Velika nesreča našega časa je v tem, da se nam je prej posrečilo razcepiti atom kot pa zediniti ljudi, ko gre za- ljudi. Vključujejo se v mednarodne tokove, sodelujejo pri mednarodnih projektih. Recimo raziskavah o onesnaženosti zraka s težkimi kovinami, v katerega je vključenih sedemnajst držav z vsega sveta, sodelujejo preko InstitutaJožefStefan. Za to sicer ne dobijo sredstev, je pa to velika prednost. "Že zato, ker si vključen, dobiš toliko in toliko informacij, toliko in toliko navodil, nenazadnje pa je pomembno tudi, da je treba narediti dobro, da so rezultati primerljivi". Sodelujejo v avstrijsko - slovenskem projektu za ugotavljanje vpliva onasnaženosti zraka na gozdni eko sistem, ki je preko Instituta za gozdno in lesno gospodarstvo edini tak projekt v Sloveniji. Tuje še program Tempus, bio indikacija gozda, kije onesnažen, kjer sodeluje več držav in je pomemben za podiplomsko izmenjavo študentov. Nekatere najpomembnejše izsledke, do katerih so s svojimi raziskavami prišli pa bodo, kot so obljubili, v poljudni obliki že v kratkem predstavili tudi našim bralcem. In še to: svojo dejavnost predstavljajo tokrat tudi javnosti: v okviru razstave Narava - divjad, je za osnovnošolce pripravljena razstava o ekoloških problemih, ki pestijo Šaleško dolino. Razstava je odprta v čolnarni, med tednom, po njej pa vas bo, če se boste odločili za ogled, spremljal strokovni vodič. ■ Milena Krstič - Planine Gostinstvo Paka Velenje Bo agonija končana še letos? Vprašanje je najbrž na mestu, odgovora zanesljivega ni. Franc Košak - direktor firme pravi, da se ne dogaja nič presenetljivega, za uspeh pa šteje že to, da firma še "živi". Tudi za preživetje je bilo treba vložiti veliko naporov. prodali Kmečki dvor, bodo najbrž prisiljeni za "rešitev preteklosti" prodati še del hotela. "Za nas ni pomembno, kdo je lastnik. Mnogo bolj, da so stvari urejene tako kot morajo biti." Po načrtih naj bi bil hotel Paka postal hotel B kategorije poslovnega tipa z 80 ležišči, eno ali dvema restavracijama ter lokali za razvedrilo in vzporedno ponudbo. Takoj, ko bodo začetna dela stekla, bo prišla "na vrsto" Pivnica, za njo Kolodvorska restavracija ali Kavarna slaščičarna center. Idej o preureditvi, popestritvi in kakovostni ponudbi ne manjka. "Optimistsem glede nadaljnjega razvoja naše firme. Sedanja velenjska vlada je namreč pokazala največ razumevanja za to gospodarsko dejavnost. Zadeve že rešujemo skupaj, in če se bodo odvile tako kot so zastavljene, bo super" je sklenil pogovor Franc Košak. ■ OP) Tako so "očistili" vsestranske dejavnosti, obdržali lokale, ki naj bi tudi v prihodnje bili donosni, v zadnjih dveh letih zmanjšali število zaposlenih za več kot 50 - odstotkov, kakovost storitev pa res šc ni takšna kot bi morala biti. "Vseskozi delamo. Ne čakamo, da bomo propadli." Na vprašanje, ali ne bi raje končali agonije s stečajem, Franc Košak odgovarja: "Ja, če bi bil stečaj dirigiran. Spontan stečaj bi pomenil le razprodajo podjetja, kar pa najbrž do vseh zaposlenih ne bi bilo pravično. Naša prizadevanja so danes "dosegla" temelje. Sedaj rabimo le svež kapital. Tega naj bi nam prinesla lastninska zakonodaja. Lokali so stari od 10, hotel celo 32 let. Vsi so nujno potrebni obnove, preureditve, denarja za to nimamo." Po njegovih besedah precej globoko posega v njihova prizadevanja po lepših časih denacionalizacija. Ta je že bila izvedena za lokal v Šmartnem ob Paki, tri imajo "v igri" Franc Košak (Kajuhov dom, stara pošta in Ograjšek v Šoštanju), na obzorju pa sta še dva predloga (Kolodvorska restavracija v Velenju ter lokal v Starem Velenju). Rešitev nezavidljivega položaja firme vidi sogovornik v ureditvi hotela, in sicer njegovega nočitvenega dela. Tako kot so pred letom dni POSLOVNE NOVICE Prejeli smo nov izpisek iz Borzne ponudbe in povpraševanja Gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarksa zbornica Slovenije skupaj z Industrijsko in trgovinsko zbornico iz Bayreutha (Bavarska) pripravlja za 3. junija 1993 predstavitev slovenskega gospodarstva na Bavarskem. Obveščamo vse zainteresirane, da bo 20. in 21. maja 1993 v Portorožu Ameriško-slovenska poslovna konferenca. Na razpolago imamo seznam slovaških podjetij, ki se zanimajo za tuje investicije. Sporočamo vam, da bo 8.6.1993 v Ljubljani Švedsko-slovenska poslovna konferenca. Konference se bo udeležilo 15. švedskih podjetij s področja investicijske opreme, avtomatizacije, strojegradnje, turizma in lesarstva. Na razpolago imamo priročnik Kako poslovati z Avstrijo Ministerstvo za gospodarske dejavnosti objavlja razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. Razpis za pridobitev sredstev za razvoj traja do 31.10.1993. Slovenska podjeniško investijcijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letu 1993. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko interesenti brezplačno predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno predstavljene na sejmih v Sloveniji, Budimpešti, Numburgu, Bruslju in so bile ravite v letu 1992. Poslovalni center za malo gospodarstvo organizira sku- paj z Mednarodno organizacijo za delo OZN brezplačno izobraževanje v Mednarodnem izobraževalnem centru v Torinu. Na razpis se lahko prijavijo srednja velike in mala podjetja ter obrtniki, ki se zanimajo za izvoz v Italijo. Program 2 oziroma 3 tedenskega izobraževanja vključuje strokovne teme (mednarodne poslovne komunikacije, pogajanja, strategija rasti firme, vodenje firm, poslovni načrti, poslovanje z Italijo). Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID). Društvo ekonomistov Celje v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo Ekonomistov Slovenije in društvom za marketing Slovenije organizira IX posvetovanje o uveljavljanju tržnega gospodarstva pri nas, ki bo 20. - 22. maja 1993 na Rogli. Obveščamo vas, da bo od 25. do 28. maja 1993 v Mariboru mednarodni sejem pisarniške, računalniške, programske in komunikacijske opreme "BIRO 93". Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem mala in srednja podjetja pozivamo, da oglašajo in iščejo partnerje v Borzi ponudbe in povpraševanja. V okviru informacij dajemo tudi brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Ponovno vas obveščamo, da na Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo izvorna spričevala FORM A in izdajamo obrazce EUR -1. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS -Območna zbornica Velenje in sicer na te: 063/856-920. ■ Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Velenje 4 KAŠČAS SlMJ Računalniški izziv Roboti ■ piše dr. Stanko Blatnik Razvoj mikroelektronike jc omogočil hitri razvoj robotov. Ime robot je povezano s češkim pisateljem Karlom Čapkom, ki je leta 1920 napisal gledališko igro z nazivom Rossumovi univerzalni roboti in verjetno sploh ni pomislil, da bo beseda robot dobila pomen, ki ga ima danes. Sama beseda izhaja izčeške besede "robota", ki pomeni fizično delo in jo uporabljamo, da z njo označimo umetnega delavca K popularizaciji imena robot je pomagal znani pisatelj znanstvene fantastike Isaac Asimov, kije leta 1950 napisal knjigo" I Robot" v kateri s to besedo opisuje mehanskega človeka. Vendar še danes med strokovnjaki s področja robotike niso poenotena mnenja kaj pravzaprav opisuje beseda robot. Tako predsednik združenja za robotiko v ZDA pravi, da 20 do 30% od tega kar Japonci imenujejo roboti ne bi ustrezalo ameriški definiciji robotov. Francoski strokovnjaki trdijo, da mnoge stroje, ki se na Japonskem imenujejo roboti, v drugih industrijskih deželah imenujejo manipulatorji. Verjetnoje najbolj široko sprejeta naslednja definicija: robot je avtomatski del opreme, ki se lahko prilagaja kompleksnemu okolju, zamenja ali razširi funkcije človeka in je sposoben, da deluje na svoje okolje. V svetuje vse močnejši trend avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. V devedesetih letih bo ta trend ključnega pomena za konkurenčnost neke proizvodnje. Mnogi novi proizvodi zahtevajo izredno čisto okolje in to se lahko doseže samo z uporabo robotov. Področje uporabe robotov se širi na čišenje v industriji in odstranjevanje nevarnih odpadkov. Nova področja uporabe so kmetijstvo, vzdrževanje zgradb, zdravstvo, varnost in izobraževanje. Razvoj senzorjev je omogočil, da robote opremimo z vidom in občutkom tipanja, tako da so izboljšani sistemi računalniškega vida našli uporabo v avtomobilski industriji, pri pregledu steklenic, polprevodniški industriji in na drugih področjih. Strokovnjaki ocenjujejo, da Ijo raslo povpraševanje po robotih opre-meljenih s specialnimi senzorji kot so mikrovalovni, ultrazvočni, infrardeči, fpto-optični. Vse navedene signale človek ne more sprejemati, tako da bodo takšni roboti po svojih zmogljivostih močnejši od človeka. Podatki tudi kažejo, da v razvitem svetu raste uporaba robotov na področju proizvodnje električne energije. To je posebnega pomena v jedrskih elektrarnah zaradi nevarnosti sevanja. Podatki s trga pravijo, daje v ZDA v prvi polovici 1992 leta število naročil poraslo za 12,5% v primerjavi na predhodno obdobje, tako daje bilo naročeno okoli 2600 robotov. Največ naročil je bilo na področju točkastega varenja, manipulacije in montaže. V ZDA jc danes v tovarnah inštalirano okoli 44.000 robotov po podatkih Robotics Industry Association (RIA-Robotsko industrijsko združenje), vendar je to malo v primeru s 50.000 roboti, ki se na Japonskem inštalirajo vsako leto. Zaradi tega ni niti čudno, da so japonski proizvajalci tako uspešni na svetovnih trgih. Dolgoročno so se opredelili za robotizacijo in napredno avtomatizacijo in to daje rezultate. V Sloveniji je po nekaterih ocenah delujočih v industriji okoli 50 robotov. Če bi primerjali število prebivalcev Slovenije in ZDA bi morali imeti že okoli 400 robotov. Če pa se primerjamo z Japonsko se odnos še slabša, ker bi letno morali inštalirati okoli 800 robotov. To je groba primerjava, vendar potrebna premisleka. Še posebno, če vemo, daje bila v Gorenju svo-ječasno razvita cela družina robotov za površinsko zaščito in manipulacijo. Zadnji v družini, je členkasti robot za površinsko zaščito GORO 203, ki je nastal kot rezultat skupnega razvoja Inštituta Jožef Štefan in Gorenja Procesna oprema. Zanimivo bi bilo najti pravi odgovor zakaj ti proizvodi niso uspeli na trgu in zakaj je stopnja robotizacije v Sloveniji tako nizka. Mnenja so lahko različna, vendar ne smemo pozabiti na misel Druc-kera, ki je že pred leti povedal, da bo dežela, ki ne bo zmanjševala števila zaposlenih v neposredni proizvodnji na koncu ostala brez delovnih mest in brez proizvodnje. Edini način, da se to doseže je intenzivna avtomatizacija in robotizacija proizvodnje. Ker pa se kupci v razvitih deželah hitro menjajo, po nekaterih raziskavah ježe okoli 30% njihovih prebivalcev v kategoriji "innerorientedper-sons", ki imajo povsem druge zahteve kot smo bili doslej navajeni, bodo na svetovnem trgu uspela samo podjetja, ki so prilagodljiva in katerih proizvodi so visoke kakovosti. In zopet naletimo na problem avtomatizacije in robotizacije kot sredstvi za doseganje zgoraj navedenih ciljev. Na žalost se teh dejstev še vedno premalo zavedamo. IVA* MŽVNAlMŽtt MfcTNR gorenje point Žarova 10, Velenje tel.: 854 741, fax: 853 944 Nagradno vprašanje Nek moški je v pogovoru povedal, da ima enako število bratov in sester. Njegova sestra paje rekla, da ima dvakrat več bratov kot sester. Koliko bratov in koliko sester je v tej družini? Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje. Nagrajenec dobi paket računalniških disket. Pravilni odgovor iz prejšnje številke Stane odide od doma ob 7.15, v službo pa pride ob 8.15. Nagrado prejme Andreja Kos, Kardeljev trg 3,-63320 Velenje. Nagrado nagrajenka dobi v Gorenju Point pri g. Kamšku. Bodo tujim delavcem podaljšali delovna dovoljenja? »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»H »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»K Začasno gre h koncu Lani je bil v Sloveniji sprejet Zakon o zaposlovanju tujcev. Po 23. členu tega zakona so lahko vsi tisti tujci, ki so bili na dan 18. julij 1992, zaposleni v Sloveniji, pridobili delovno dovoljenje. Če so bili v Sloveniji zaposleni več kot deset let za nedoločen čas, so pridobili osebna delovna dovljenja za nedoločen čas. Drugi so dobili delovna dovoljenja za čas enega leta in ta čas se počasi izteka. Tem tujcem bodo osebna delovna dovoljenja počasi prenehala veljati. Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje ocenjujejo, da je takšnih tujcev v šestih občinah, kijih zavod s svojo dejavnostjo pokriva (poleg Velenja še Moziije, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje) okoli devetsto. Od tega je več kot polovico teh primerov v občini Velenje. Največ jih je na Vegradu, nekaj malega tudi v Gorenju in Rudniku lignita Velenje. Za dovoljenje zaprosi delovna organizacija Tujci bodo zdaj, da bodo dovoljenja za delo lahko podaljšali, naletih na dve oviri. Najprej pri delovni organizaciji, kjer delajo. Ta bo morala zanje podati vlogo na ustrezno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje, če se bo zanje odločila, seveda. Druga ovira jih čaka na Zavodu za zaposlovanje, ki bo odločal o tem, ali dovoljenje izda ali ne. Če bodo na Zavodu za zaposlovanje imeli na svojem seznamu brezposeleno osebo, ki bo ustrezala pogojem in bo pripravljena opravljati delo, potem dovoljenja tujcu ne bodo podaljšali. "Res je, če bodo delovne organizacije želele imeti te delavce še naprej v delovnem razmerju, bodo morale vložiti zanje prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja," pravi Nada Vidmar strokovni delavec za tujino na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje. Za to je predpisan poseben obrazec, de- lovne organizacije pa morajo k vlogi priložiti še vrsto dodatnih potrdil in podatkov o delavcu in delavnem mestu. O podaljšanju odločajo Zavodi za zaposlovanje Popolne prošnje naj bi delovne organizacije predložile zavodom za zaposlovanje vsaj 60 dni pred potekom osebnih delovnih dovoljenj. Le tako bodo lahko pravočasno zsgotovili izdajo vseh odločb. "Delovna dovoljenja bomo ponovno izdali za določen čas in sicer največ za eno leto," pravi Vidmarjeva. "Zavod bo izdal pozitivno odločbo le v primeru, da na seznamu iskalcev zaposlitve ne bo ustreznih brezposelnih oseb, državljanov Slovenije. Če bodo, in če bodo želeli ta dela opravljati, delovnih dovoljenj ne bomo izdali, oziroma bomo izdali negativne odločbe." Tujce z začasnim delovnim dovoljenjem v tej fazi in v tem času torej čaka kar nekaj pretresov. Zna se zgoditi, da delovne organ- izacije v položaju v kakršnem so, sploh ne bodo zaprosile za podaljšanje. Minimalna socialna varnost bo zagotovljena Vloge bo na enotah zavodov za zaposlovanje pretresala in obravnavala posebna komisija. Noben tujec, to pa je jasno, ne more biti zaposlen v Sloveniji, če nima delovnega dovoljenja. Za kršilce (podjetja in zasebnike) so predvidene visoke kazni. Tujci, ki jim bo prenehalo delovno razmeije zaradi poteka delovnega dovoljenja, ne bodo ostali brez vseh pravic. Neka minimalna socialna varnost jim bo v tem obdobju zagotovljena. Prenehanje delovnega razmerja se bo razumelo kot prenehanje brez krivde delavca. Pri Republiškem zavodu za zaposlovanje bodo imeli pravico do denarnega nadomestila in kasneje do denarne pomoči, če bodo izpolnjevali tudi ostale zakonske pogoje. "Ne bodo pa mogli biti prijavljeni na zavodu kot iskalci zaposlitve, seveda," k tej ugotovitvi dodaja Nada Vidmar. M Milena Krstič ■ Planine Zakon o gospodarskih družbah 88888888888888888888888888888888888888888 i 88 88 88 88 88 88K Kaj bo z družbami z omejeno odgovornostjo Zakon o gospodarskih družbah prinaša na področju gospodarskih pravnih subjektov novosti, ki bodo zahtevale tudi v že obstoječih pravnih subjektih.Zakon o gospodarskih družbah vnaša temeljno delitev družb na osebne in kapitalske družbe. Osebne družbe so: javna trgovinska družba (družba z neomejeno odgovornostjo), ko-manditna družba, tiha družba Kapitalske družbe so: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba Tudi v evropskem prostoru in njeni pravni ureditvi še vedno velja tradicionalna razvrstitev družb na osebne in kapitalske družbe. Temelj za takšno razvrstitev najdemo še v rimskem pravu, ko so bile različne oblike združevanja temelj rimskega osvajanja in oblikovanja rimske državne moči. Civilno pravne oblike pravnih oseb so se razvile iz družb posameznikov. Rimsko pravo je socie-teto opredeljevalo kot pogodbeno skupnost pravnih subjektov, katerih medsebojni odnosjebil določen po solastninskih deležih. Societet-na načela so temelj pravnega oblikovanja notranjih odnosov vseh današnjih oblik organiziranih kolektivnih pravnih subjektov. Kljub temu pa zaradi odsotnosti lastnega osebnostnega momenta take oblike ne morejo doseči kapitalskih družb. Premoženje družbenikov je vedno bolj pridobivalo samostojno pravno osebnost. Bolj je razvita oblika pravne osebe, večja je odtujenost do dejanskih nosilcev. V najbolj razviti obliki paje družbeno premoženje osamosvojena lastnina družbe, ki je pravna osebnost, ki v svojem imenu in za svoj račun vstopa v pravni promet in kjer pravica družbenikov ni več lastninska, ampak obligacijska (Pretnar, 1955: II) Pravna znanost navaja kot temeljni razlikovalni znak osebnih družb do kapitalskih osebno jamstvo družbenikov za obveznosti družbe. Osebno jamstvo je podrejeno organizaciji in trdnosti v družbi organiziranega premoženja in je kot tako funkcija varstva tega premoženja v poslovnem prometu. To jamstvo ima trdnost in varstvo v kapitalskih družbah organiziranega kapitala, ki mora biti v naprej jasnodoločen in tako trdno oblikovan, da lahko odpade osebno jamstvo članov družbe (Pretnar, 1955:41) V pravni literaturi se analizira razvrstitev osebnih in kapitalskih družb tudi iz vidika lastnine in upravljanja. Tako se kot značilnost osebnih družb navaja še, da v njih udeleženi lastniki, podjetniki, sami neposredno upravljajo, vodijo in nadzorujejo organizacijo. Pri kapitalskih družbah, ki so tipična oblika sodobnih velikih in naj- večjih podjetij, je to varstvo prepuščeno kvalificiranim in dobro plačanim komercialnim in tehničnim uslužbencem (Pretnar, 1955: 13) Za razliko od osebnih družb civilnega prava in kapitalskih družb, je pri družbenih pravnih osebah "organizacija združenega dela" oziroma "družbeno podjetje" izraz nelastnin-skega načina upravljanja sredstev v družbeni lastnini. Fenomen družbene pravne osebe zajema različne oblike asociacij delavcev in delovnih ljudi, ki združujejo delo na temelju pravice dela z zruženimi sredstvi z namenom uresničevanja skupnih in družbenih potreb. Pri upravljanju družbenih sredstev torej samoupravno združevanje nadomešča lastninski temelj. To pomeni, da nelastninske narave upravljanja v družbenih pravnih osebah ni mogoče utesniti zgolj na premoženjsko pravno problematiko sposobnosti pravnega delovanja. Samih združenih upravljalcev v družbeni pravni osebi ni mogoče ločiti od sredstev, ki naj bi imela pravno subjektiviteto, saj je pomen združevanja ravno sredstva upravljati; saj je to izraz odnosov samoupravljanja in temelj vsem pravicam upravljalcev. (Sajovic, 1985: 133) Lastninsko preoblikovanje podjetij pri nas trenutno poteka na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o podjetjih, ki družbe obravnava v II. poglavju. "Podjetje v mešani lastnini"._ piše Cvetka Tinauer Zakon o podjetjih je seveda služil kot osnova za preoblikovanje organizacij združenega dela v družbena podjetja, zato je v pregledu družb močno podnormiran in zarazlikood primerjalnih sistemov ločuje podjetja oziroma pravnoorga-nizacijske oblike glede na lastninski temelj, in sicer: - podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - podjetja v zasebni lastnini ki so lahko pod pogoji in na način, ki ga določa zakon, oblikovana v različne družbe. Lastninsko kategorizacijo podjetij oziroma družb kot pravnoorganizacijske oblike, odpravlja Zakona o gospodarskih družbah. Družbo z omejeno odgovornostjo bo lahko tudi v prihodnje ustanovila ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki, vendar pa bo lahko imela družba z omejeno odgovornostjo največ 50 družbenikov, razen če večje število odobri minister za gospodarstvo. Družbeniki za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo ne odgovarjajo. Družba se ustanovi z pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. _nadaljevanje prihodnjič REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje RAZPISUJE zbiranje pobud za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje v letu 1993 I. Razpisani pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/91). II. Razpisujemo zbiranje pobud za naslednja priznanja občine Velenje: 1. PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA 2. GRB OBČINE VELENJE 3. PLAKETA OBČINE VELENJE III. Kriteriji za podelitev priznanj iz Odloka o priznanjih so naslednji: 1. PROGLASITEV ČASTNEGA OBČANA Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi očanom za posebne vidne, družbeno priznane dosežke z vseh področij človekove ustvaijalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje za ži vljensko delo praviloma občanom starejšim od 50 let. 2. GRB OBČINE VELENJE Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje Grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi. 3. PLAKETA OBČINE VELENJE Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in daigim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja. IV. Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dejajo posamezni občani ali njihova združenja, organi in organizacije, morajo pa biti pisna in ustrezno utemeljena. V. Pobude za podelitev priznanj in nagrad za leto 1993 sprejema komisija do 1. junija 1993. Pobude naslovite na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje, Titov trg 1,63320 Velenje. _OBČINA MOZIRJE V nedeljo referendumi po KS občine Mozirje Zgornjesavinjčani in Zadrečani bodo odločali o napredku V maju seje izteklo že četrto petletno obdobje plačevanja občinskega samoprispevka v občini Mozirje, že pred meseci pa so se odločili, da referenduma za novo petletno obdobje ne bodo razpisali. Ob tem Je treba povedati, daje bila v iztekajočem se referendumskem obdobju večina sredstev že namenjena krajevnim skupnostim, saj so za skupni program namenili le petino zbranih sredstev. S samoprispevkom v minulih dvajsetih letih so v minulih dvajsetih letih veliko naredili, seveda zbran denar nekajkrat oplemenitili, samoprispevek je bil temelj zagotavljanja sredstev iz drugih virov, med drugim je (edini) omogočal tudi redno delo posameznih krajevnih skupnosti. Ob vseh dosežkih je bilo v vseh minulih letih tudi veliko pripomb (naveza ljudje In denar pač), veliko nalog je v tem trenutku še nedokončanih, še več je novih in nujnih potreb, stalnega vira sredstev pa nikjer. In ga brez samoprispevka bila je težka in tvegana. Žal je je torej odločilo za razpis referen- ovanje pravih in za večino pre tudi ne bo. Proračunska sredstva so komaj omembe vredna, o možnostih za druge vire v vse težjih časih skoraj ne kaže izgubljati besed. Zaradi vsega tega so se krajevne skupnosti znašle pred edino možno odločitvijo, ki pa je bila po drugi plati vse prej kot lahka; njena alternativa nič več in nič manj kot ustavitev vseh pričetih del v posameznih krajih, slovo od vseh načrtov za uresničevanje nujnih nalog za napredek in razvoj, za lepši jutri, v manjših krajevnih skupnostih bi lahko kar "zaprli vrata". Devet krajevnih skupnosti se dumov za lastne krajevne samoprispevke (deseta je krajevna skupnost Rečica ob Savinji, ki že ima svoj samoprispevek in se izteče konec tega leta). Pozimi in pomladi so se temeljito pripravljali na to zahtevno in odločilno nalogo. V ospredju vseh prizadevanj je bilo oblik- bivalcev privlačnih in sprejemljivih programov. Opravili so tudi to nalogo, prav tako ostala opravila pred referendumi, pri čemer jim je bila v pomoč občinska volilna komisija, tudi drugi strokovni organi. Po vsej Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini zadržano upajo, da bodo prebivalci potrdili svojo pripravljenost za napredek in razvoj svojih krajev, kar so v minulih dveh desetletjih znali že ničkolikokrat. Naj bodo časi še tako težki, to je edina možnost, da se po krajevnih skupnostih res ne bo ustavil čas. V osmih krajevnih skupnostih bodo tako referendumi to nedel- jo, 16. maja, na Ljubnem ob Savinji pa prihodnjo nedeljo, 23.maja. Kakšen je torej utrip od Soteske do Rinke, od Nazar-ij do Črnivca? Povprašali smo predsednike svetov vseh devetih krajevnih skupnosti. ■yp DAMJAN HAVDEJ, Solčava: "Za nas je to edini izhod" "Naša kraje vna skupnost je velika po površini, meda po številu prebivalcev in šibka po gospodarski moči. Drugih sredstev za reševanje vsakodnevnih nalog in problemov ter razvojnih načrtov preprosto ni. Samoprispevek je edini vir, edini pogoj, je nujnost, čeprav jc tudi to malo. Ne glede na to "majhnost" bodo ob neuspelem referendumu zastala vsa že pričeta dela, o novih sploh ne bo treba razmišljati, krajevna skupnost bo prenehala z delom in obstojem. Naj se torej naši odločijo s pametjo in strpno, naj se zavedajo pomena svoje odločitve. Vse kar bomo zbrali, bo naše, sami bomo odločali kani bomo denar vlagali, sami bomo odločali o sebi. " Svoj program so v Solčavi ovrednotili na 16 milijonov tolarjev, s samoprispevkom naj bi jih zbrali 7. Ob predvidenih prispevnih stopnjah za posamezne kategorije prebivalcev računajo tudi na prispevke podjetij, ki imajo sedež izven krajevne skupnosti. V programu ima prednost dokončna izgradnja mrliške vežice, kar naj bi opravili še letos. Precej sredstev bodo v naslednjih letih namenili komunalni infrastrukturi, urejanju kraja in krajevne skupnosti, vzdrževanju cest in drugih objektov, požarni varnosti, boljšemu TV signalu, seveda tudi rednemu delu krajevne skupnosti. IVAN PURNAT, Šmartno ob Dreti: S58ai8iS&85®S8jS8S)8SHS5SS!S8S!SI!SS8SSSS81S:®®SSSSiS»! "Podoba kraja je v naših rokah" "S pomočjo samoprispevka, ki se v maju izteka, je naša krajevna skupnost v sodelovanju 5 krajani zgradila vodovod na Brdo, asfaltirala krajevne ceste, urrejala pokopališče in javno razsvetljavo, pomagala gasilskemu društvu in drugim organizacijam, vzdrževala ceste, mostove, brvi... Življenje teče dalje, zato se v kraju vsak dan pojavljajo novi problemi, želje in potrebe. Nadaljnji razvoj krajevne skupnosti in naše počutje v njej je odvisno od nas samih, zato smo se odločili za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, oziroma o nadaljevanju sedanjega, s to razliko, da se vsa sredstva zbirajo v krajevni skupnosti Podoba kraja ter življenja in počutja v njem je bolj kot kdajkoli prej naših rokah. S treznimi in premišljenimi odločitvami bomo krojili takšno ali drugačno usodo ter kvaliteto življenja - ne le sebi, tudi vsem zanamcem. Ni neskromno, če povemo, da smo z dosedanjimi odločitvami in delom dovolj očitno dokazali visoko zavest odgovornosti za okolje v katerem živimo. Zato zagotovo ni razloga, da bi v bodoče razmišljali drugače ali se zanašali iui koga drugega. Torej - s skupnimi močmi za lepši in prijetnejši kraj!" Najpomembnejša naloga in obenem vrnitev dolga krajanom Rovtaje modernizacija ceste Šmartno - Lipa, ki ima tudi širši pomen, potem so v programu še razširitev PTT omrežja, izboljšanje električne energije, posodobitev mrliške vežice, izgradnja športnega igrišča, posodobitev in vzdrževanje krajevnih cest, obnova vodovodov, javna razsvetljava, pomoč društvom in organizacijam in delovanje same krajevne skupnosti. MARIJA KRIVEC, Nazarje: "Ne smemo ostati » brez prihodnosti" "Zavedamo se, da v času ko se odločimo za 5. samoprispevek, nobenemu izmed nas ni pri-zaneseno težko gospodarsko stanje. Denarja je čedalje manj, potrebe krajanov pa ostajajo in nastajajo nove. Zato si vsi želimo, da bi še naprej s skupnimi močmi urejali in reševali krajevne probleme. Vem, da ne bomo mogli postoriti vsega, kar si želimo, vsak izmed nas, ki živimo v KS Nazarje pa mora vedeti, da je član v verigi in čim več nas bo, tem močnejši in večji bomo. Samo to nam bo prineslo večje zadovoljstvo - tako posameznikom, kot vsem skupaj. Upam, dragi sokrajani, da se bo vsak izmed nas v nedeljo zavedal pomembnosti odločitve, ki pomeni razvoj vseh krajev v krajevni skupnosti Nazarje. Naša skupna odločitev bo povedala, ali želimo luidalje-vati z delom, ali želimo ostati brez sredstev in brez načrtov za prihodnost. Upam tudi, da je vsak krajan posameznih naselij in vasi našel mesto v programu. Odločimo se torej v korist vsakega posebej in vseh skupaj." S Samoprispevkom naj bi zbrali okoli 20 milijonov tolarjev, dokaj obširen preogram pa so ovrednostili na dobrih 25. Najpomembnejše naloge so sofinanciranje kanalizacije, javna razsvetljava v naseljih, obnova in vzdrževanje cest in mostov, pomoč pri obnovi poti do samostana, obnova ostrejša delavskega doma, nakup 5 zabojnikov za odvoz smeti ter delovanje društev in organov krajevne skupnosti. RADE RAKUN, Mozirje: "Skupno ZA boljši jutri" "Ob izteku 4.samoprispevka lahko v krajevni skupnosti Mozirje ugotovimo, da so rezultati vidni povsod in s tem ponovno dokazujemo, da s skupnimi močmi lahko marsikaj dosežemo in zgradimo, lep zdravstveni dom, prizidek h knjižnici, prizidek k osnovni šoli, preko 30 kilometrov novih ali posodobljenih krajevnih cest in še bi lahko naštevali. Vse to zgovorno dokazuje, da brez samoprispevka naš kraj ne more napredovati. Zato smo se odločili za nov samoprispevek, pripravili smo program in raz/risali referendum. V naslednjem obdobju bi tako zbrali okrog 60 milijonov tolarjev, sam program pa smo ovrednotili na 102 milijona. Manjkajoči del bi seveda zapolnili iz drugih virov. Še nekaj je zelo pomembno. Tokratni samoprispevek se bo zbiral samo v krajevni skupnosti, vsa zbrana sredstva bodo naša in jih bomo skupno z dodatnimi namenjali uresničevanju programa, za katerega bomo glasovali v nedeljo. Tudi ostale krajevne skupnosti so prišle do spoznanja, da brez samoprispevka ni razvoja. Zatorej, spoštovani krajani, pričakujem vas na voliščih z željo, da se tudi vi odločite ZA. Le s skupnimi močmi bomo močnejši in le na ta način bomo imeli lepši kraj. Glasovali bomo ZA lepši jutri!" V programu je na prvem mestu ureditev mozirskega trga, tu so obnove krajevnih cest, ureditev poti in stez, javna razsvetljava, sekundarna kanalizacija, kapelica v Savinjskem gaju, igrišče pri blokih, brvi, obnova kulturnih in sakralnih spomenikov, oprema studia kabelske TV, delovanje krajevne skupnosti in drugo. JURIJ FUNTEK, Luče ob Savinji: "Prepričan sem, da bomo uspeli" "Menim, da upravičeno delim skupno prepričanje, da smo v minulem obdobju iz teh sredstev veliko postorili za naš kraj. Prav zato smo se odločili za krajevni samoprispevek. Od krajanov pričakujem, da bodo na referendumu izrazili svoj DA, s tem tudi svojo pripravljenost prispevati svoj delež za nadaljnji skupni razvoj kraja in celotne krajevne skupnosti. Res živimo v času, ko je življenje izredno razburkano, tiuli v našem kraju. Vendar kljub temu ne sinemo pozabiti, da smo v zadnjem obdobju uspešno izpeljali pomembne akcije prav s pomočjo samoprispevka: TV pretvorniki, PTT omrežje, zdravstveni dom, pokopališče z mrliško vežico, kanalizacijo, javno razsvetljavo in drugo. Vsi li objekti pomenijo za nas, ki tu živimo, boljšo kakovost življenja. Prepričan sem, da bomo uspešni na referendumu, prav tako pozneje pri uresničevanju programa, s tem pa bomo samo potrdili, da je bila naša odločitev ZA samoprispevek pravilna." S samoprispevkom naj bi zbrali 18 milijonov tolarjev, program pa so ovrednotili na dvakratno vrednost tega. V programu imajo zapisano med drugim zimsko in redno vzdrževanje gozdnih in drugih cest, drenažo pokopališča, elektrifikacijo planinske postojanke na Loki, ureditev parka v Lučah, sofinanciranje pašnih skupnosti, komunalno dejavnost, prevoze pitne vode, prispevke društvom, obnovo gasilskega doma in vzdrževanje kabelske televizije. PAUL OREŠNIK, Ljubno ob Savinji: "ZA novo Ljubno, ZA novo občino" "Sedanji samoprispevek se torej izteka in znašli se bomo v času, ko za nas ne bo poskrbela ne občina in ne država. Odločili smo se za lasten, krajevni samoprispevek in zbrana sredstva bodo samo naša, ne bomo odvisni od drugih kol doslej. Seveda se to navezuje na obdobje do uveljavitve nove lokalne samouprave, ko se bomo odločili za lastno občino, saj Ljubno izpolnjuje vse pogoje. Do takrat se je seveda treba nekako prebili in prepričan sem. da je naš lastni samoprispevek pravšnja pot za to. Že v preteklosti smo dokazali, da znamo poprijeti za delo in smo tudi veliko naredili. Obnovili smo kulturni dom, asfaltirali precej krajevnih cest. razširili PTT omrežje, uredili mrliško vežico z novim delom /Ttkopališča, poskrbeli za dovolj pitne vode, gradimo kanalizacijo s čistilno napravo in podobno. Veliko smo imredili in veliko dela nas še čaka. Zato v odločilnem trenutku ne smemo reči NE in potisniti kraj za veliko let nazaj. Pozivam vse krajane, naj pridejo 23.maja na običajtui volišča, da s svojim ZA zagotovijo napredek, glasujejo ZA novo Ljubno, za Ljubno kot občino." S samoprispevkom naj bi zbrali 25 milijonov tolarjev, program pa so ovrednotili na slabih 40 milijonov. Prednostne naloge so posodabljanje krajevnih cest, javna razsvetljava, vodovodno omrežje, ureditev prireditvenega prostora ob Savinji, komunalno urejanje in vzdrževanje, sofinanciranje društev, kabelska TV in še marsikaj. RAFKO KRZNAR, Nova Štifta: ■........................ "ZA, sicer krajevne skupnosti ne bo več" "Kot bi trenil je minilo sedanje referendumsko obdobje. Pa vendar ni bito vse tako hitro. Še posebej ob spominu na katastrofalne poplave, katerih posledica so še danes žive rane. Poplavljena polja in hiše, porušeni mostovi, opustošene ceste, marsikje je i udi ozimnica "splavala po vodi." Z veliko voljo, udarniškim delom, i pomočjo krajevne skupnosti in drugih smo gradili in zgradili. Tiudi spomin na vojno še živi, a smo v tem obdobju vseeno veliko naredili: vodovod v Šmildavžu, asfaltirali 3 kilometre cest, uredili pokopališče, igrišče pri šoli, obnovili mostove. Žal nismo uspeli urediti pokopališče, igrišče /Tri šoli, obnovili mostove. Žal nismo uspeli s kalazacijo v Šmiklavžu, čaka nas še telefonska napel-ajava, pa postavitev avtobusnih postajališč. Ob tem so veliko naredili še izven programa samoprispevka. V nedeljo se bomo torej odločali za nov samoprispevek, ki bo samo naš. Prepričan sem, da prebivalcem ni vseeno kakšen je naš domači kraj in kakšen bo v prihodnje. Prav zato večino pričakujem na voliščih in upam, da se bo večina tudi odločita za boljši in lepši jutri naše krajevne skupnosti. Zavedati se moramo resnega dejstva, da ob neizglasovanem samoprispevku lahko zapremo vrata krajevne skupnosti, drugih sredstev ni in preprosto je ne bo več." Na dobro obiskanem zboru krajanov so sprejeli program, v katerem so prednostne naloge sofinanciranje PTT omrežja in posodobitev cest, izgradnja treh avtobusnih postajališčih, kanalizacija v Šmiklavžu, pomoč pri naravnih in drugih nesrečah, pomoč društvom in seveda sredstva za delo KS. DANI TRB0VŠEK, Bočna: "ZA naš domači kraj gre" Izteka se tudi četrto refern-dumsko obdobje, v katerem smo v krajevni skupnosti Bočna pridobili kar nekaj novih objektov. Ko smo se pred petimi leti kar 95-odstotno udeležili referenduma in se kar 70-odstotno odločili pozitivno, smo s tem izrazili svojo nedvoumno željo, da skušamo Življenski standard vseh nas dvigniti na višjo raven. Že res, da smo - kot tudi danes - ugovarjali, da samoprispevek verjetno ni najboljši način za pridobitev potrebnih dobrin. Toda dejstvo je, da državni sistem vse do danes ni ustvaril nobenega drugega mehanizma, preko katerega bi bilo mogoče loviti korak hitrega, vsestranskega razvoja krajevnih skupnosti. Zato smo se zdaj spet zjiašli pred povsem jasnim vprašanjem: ali z Že utečeno prakso samoprispevka vztrajati napoti razvoja ali pa - nasprotno temu - dopustiti zaostajanje kraja v vseh pogledih. Menim, da dvoma glede takšne odločitve ne more biti. Vsi se zavedamo, da nam časi niso bili, kot nam tudi sedaj niso, naklonjeni, zato nas vsakdanje življenje vodi k združevanju moči, k enotnemu pristopu reševanja težav in večji delovni vnemi. Zato bomo sleherni zbrani tolar namenili za našo, izključno našo krajevno skupnost. In nenazadnje: dobro pretehtajmo, koliko je vsak od nas do sedaj dal in koliko smo vsi skupaj pridobili. Konec koncev gre vendarle za naš domači kraj, zato glasujmo ZA." Program v Bočni so ovrednotili na 34 milijonov tolaijev, s samoprispevkom pa bodo zbrali tretjino te vrednosti. Dokončno želijo razrešiti problem telefonskega omrežja, ostale naloge v programu pa so namenili vodovodu, ojačanju elektrike, kanalizaciji, posodobitvi in vzdrževanju cest, vzdrževalnim delom na šoli, požarnemu sistemu in ostalim nalogam. TONI RIFELJ, Gornji Grad: "ZA kraj, turizem, podjetništvo" "Prepričan sem, da so prebivalci našega kraja in krajevne skupnosti v celoti videli in spoznali, da smo v preteklem obdobju veliko postorili, tudi s pomočjo samoprispevka. Vsi vemo, da želimo še več, da želimo in hočemo nadaljevati vsaj v enakem tempu. To mora biti naš cilj in naša skupna naloga, osnova za napredek pa je samoprispevek Že v januarju smo ocenili, da smo bili zares uspešni. Dokaz za to so številni kilometri posodobljenih cest, obnovljen prosvetni dom, spominska soba in še bi lahko naštevali. Res so nam ostale nekatere velike naloge, kipa niso v celoti odvisne od nas samih. To je bencinska črpalka, razširjeno PTT omrežje s centralo, športno igrišče, vseh teh nalog smo se zavzeto lotili in bodo letos sklenjene. Program smo temeljito pripravili, potrdili so ga krajani z nepričakovano veliko udeležbo na zboru krajanov. Na tem zboru so potrdili zanimanje in željo za sodelovanje, za napredek kraja in krajevne skupnosti. Zato pričakujem, da bodo v velikem številu prišli v nedeljo na volišča in se odločili ZA, za turizem, za podjetništvo, za vsestranski napredek." Ob že omenjenih nalogah, za katere so našli investitorje in rešitve, so v programu še nadaljnje urejanje in vzdrževanje cest, javna razsvetljava, komunalna urejenost kraja in okolice, urbanistični in drugi projekti, pomoč Gornjegrajskemu prazniku v novi podobi in začetek priprav na izgradnjo športnega in rekreacijskega centra s pokritim bazenom in še čem. ■ vp Škale 82 a pri Velenju Tel.: 893-701 in v stanovanjskih hišah, delavnicah in poslovnih prostorih. Elektroinstalacije vam opravimo z vašim ali našim materialom. Zahtevajte predračun in videli boste, da smo najcenejši! Elektro instalacije Arlič, pravi naslov za zaupanje! gostišče GI2AD VDBOVEC NAZADJE tel. 832 800 V izjemno lepo urejenem ambientu v starem gradu Vrbovec vas vabijo z Bogato izbiro f^ulinarif^e. in širo/(g ponudbo 5bvensfQA vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! DcC čas: vsakdan razen nedeCje od 10. - 22. ure Priporoča se tigCefeiv grada VrSovec. r—— — — — — — —— — — — — — — — — — — ■ Katarina in Ivan Pustoslemšek » » s m u m » m « m % m % » m s g m » $ m m m « Šest desetletij zvestobe in ljubezni "Živiva kot ptička, svobodna in zadovoljna," je vedro dejala Katarina Pustoslemšek, mož Ivan paje le pogledal ženo in zadovoljno prikimal. Bila bi to skoraj čisto navadna "izjava", če ne bi Katarina in Ivan, Zumbirtova iz Vologa pri Šmartnem ob Dreti, prejšnji petek slavila celih 60 let srečnega skupnega življenja in si v soboto na biserni poroki še enkrat ljubeče rekla DA. Žena Katarina je v 82. letu, mož Ivan v 89.in nihče nobenemu od njiju teh let niti v sanjah ne bi pripisal. In prav je tako, zato se "ptička" še toliko bolj priležeta ušesu, srcu in duši. Spomini na vsa desetletja nazaj so presenetljivo živi. To so spomini na desetletja zaupanja, zadovoljstva, skromnosti in vere, to so spomini na težke trenutke, ki sta jih doživljala in premagovala v ljubezni, zvestobi eden drugemu in Bogu. "Vera je nama vedno veliko pomenila, kdor je brez Boga je brez ljubezni," je dejala Katarina in dodala, da brez tega ne bi zdržala težkih trenutkov, ko je bil Ivan v partizanih, ko je ob požgani domačiji ostala sama z otroci. Tako sta vzgajala svojih šest otrok, živi jih še pet, saj se je njuna punčka že zgodaj ponesrečila, v veliko veselje in srečo jima je enajst vnukov in dvanajst pravnukov; čeprav živita sama v svoji hiši, sta vedno obkrožena s svojimi, kijih imata rada in oni njiju. "Včasih sva jim midva pomagala, danes oni nama, če je treba," med drugim hudomušno, malo za šalo in malo zares poudari mama Katarina, ata Ivan paje stopal mimo naju, odobravajoče pogledoval ženo in se - z vsem strinjal. Zdravja jima želimo, za vse drugo sta poskrbela sama in ni bojazni, da ne bosta še naprej. ■ /p Srečna in zadovoljna, res- kot ptička pred svojim domom Novo iz Elkroja Blagovna znamka Carier Prejšnji četrtek je modna konfekcija Elkroj tudi uradno, na gala modni reviji v avli Narodnega muzeja v Ljubljani, predstavila novost v njihovi kolekciji. To so hlače blagovne znamke Carier, ki se je rodila v Elkroju, kije že dosedaj slovel kot eden najboljših proizvajalcev modnih hlač v Sloveniji. Modna revija je bila zelo odmevna, udeležili pa so se je tudi mnogi vidni gostje. Pod imenom Carier so predstavili hlače, namenjene zahtevnejšim kupcem. Tistim ženskam in moškim, ki želijo biti urejeni, pa tudi sproščeni; oblečeni klasično, toda modno; biti daigačni, vendar ne vpadljivi. To so želje in zahteve, ki so na prvi pogled nezdružljive. Vendar so se v Elkroju potrudili in mislimo, dajim je uspelo s hlačami Carier združiti nezdružljivo. Znamka Carier je nastala tudi zato, ker z njo želijo zapolniti vrzel na domačem trgu. Potrošniki si želimo udobnih, modnih, odlično krojenih hlač, izdelanih iz kakovostnih materialov, po katere smo se po brezupnem iskanju po domačih trgovinah največkrat odpravili v tujino. Hlače Carier so namenjene uspešnim, samozavestnim in ambicioznim. Takim, ki se radi oblačijo v športno eleganco. So modne, kvalitetne in cenovno dosegljive. Izdelane so iz uvoženih materialov, ki so plod sodobne tehnologije in upoštevajo nove postopke tkanja. Hlače se ne mečkajo, lepo padejo, ohranjajo svojo barvo. Stil hlač lahko opredelimo kot modno klasiko. Modeli bodo upoštevali modne smernice, vendar se ne bodo podrejali zahtevam modnih muh. Ob rojstvu nove znamke se ustanavlja tudi klub Carier-istov. Prihaja skupaj z blagovno znamko in je pri nas doslej nepoznan način kontaktiranja s potrošnikom, z željo, da bi blagovna znamka Carier zaživela. Hlače Carier boste našli na izbranih prodajnih mestih, posebej označenih, priložen pa jim bo tudi anketni listič. Z izpolnitvijo tega boste postali član kluba Carier-istov in boste vključeni v nagradne igre, modne revije in ostale dejavnosti, ki bodo potekale pod okriljem blagovne znamke Carier. ■ pš RDEČI PAJEK Polzela, Prebold ===:= « $S. fi >i> M , V nedeljo referendum V KS Polzela in Prebold se bodo krajani v nedeljo, 16. maja, odločali v podaljšanju krajevnega samoprispevka. Preboldčani so se za svoj prvi krajevni samoprispevek odločili leta 1988 in z zbranim denarjem v teh letih izboljšali krajevno infrastrukturo, telefonijo, vodovodno omrežje, kanalizacijo, uredili na šoli dve učilnici, križišče in v Dolenji vasi most čez potok Bolsko. Če se bodo krajani tokrat odločili, da z lastnim denaijem pomagajo pri razvoju kraja, potem bodo lahko uresničili vrsto pomembnih stvari. Predvsem si želijo povečati mrliško vežo v Preboldu in zgraditi novo v Mariji reki. V vseh vaseh naj bi sofinancirali izgradnjo kanalizacije in obnovo cest, nekaj denaija pa naj bi ostalo za sofinanciranje večje šolske telovadnice in pomoč društvom. Zaposleni naj bi prispevali 0,95 odstotka od neto osebnega dohodka, upokojenci 0,50, obrtniki 1,50, kmetje 2 odstotka od katasterskega dohodka. medtem, ko ljudje, ki prejemajo razna nadomestila in upokojenci, kjer pokojnina ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo samoprispevka ne bi plačevali. Na referendumu se bodo odločali krajani še o poimenovanju ulic. Tudi v KS Polzela bodo krajani prav tako v nedeljo odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Če bo uspel, bodo zbrali 25 miljonov SIT in s tem denaijem financirali obnovo vodovoda, ureditev multimedijske knjižnice na OŠ Polzela, izgradnjo zidu pri cerkvi, dograditev gasilskega doma, sanacijo terena v celotni krajevni skupnosti po obnovi vodovoda in izgradnji kanalizacije. Za samoprispevek naj bi zaposleni plačevali 0,80 odstotka od neto OD, prav tako tudi upokojenci, kmetje 6 odstotkov od katasterskega dohodka, od obrtne dejavnosti pa naj bi plačevali 1,8 odstotka. Referendumska mesta bodo v obeh KS odprli ob 7. uri zjutraj. ■ -er Praznik krajevne skupnosti Gotovljc je uradno 22. junija, v spomin na prihod I. Celjske čete na to območje. Vendar so Gotovljani leta 1991 neuradno privzeli kot dan njihove KS 25. junij, sicer dan osamosvojitve Slovenije. Kot jc povedal Henrik Krajnc, član organizacijskega odbora in podpredsednik gasilskega društva Gotovlje, je program za letošnje praznovanje okvirno žc pripravljen. Začelo se bo v nedeljo, 20. junija, ko bo na Rinki tradicionalno lovsko - strelsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. 25. junija popoldne bodo v počasitev 90-let-nice gasilskega društva odprli novo Rekli so: LOJZE KAMPUŠ, vodja razvoja v mlekarni Arja vas: "Najnovejši izdelek iz naše mlekarne, ki smo ga dali na trg po prvem maju, je kislo mleko iz pasteriziranega in honiogeniziranega mleka z dodatki koščkov sadja. Nosi blagovno znamko Fru, izdelujemo pa ga v petih okusih in sicer jagodnem, inareličnem, marakujevem, okusu nuuiga z ananasom in hruške s karamelo. Je v prijetni embalaži, okus je svež in zelo prijeten. Posebno veseli ga bodo tisti, ki zaradi občutljivosti želodca ne jedo jogurtov, ker ima kislo mleko manj kisline. Naša iskanja gredo naprej in pravkar pripravljamo nov mlečni izdelek pod imenom Aci, ki bo diatetičen izdelek in bo spodbujal prebavo. Pripravljamo /xi tudi novo vrsto sira Rimljan." ■ Besedilo In slika: -er Zasedanje žalske občinske skupščine Burno nadaljevanje seje Žgečkljiva fotografija Prekinjeno 22. sejo SO Žalec so pričeli tokrat točno ob napovedanem. Žc v predverju je bilo slutiti zaplet, saj so predstavniki krajanov, ki so bili nezadovoljni z rešitvijo prometnega režima v 5. točki dnevnega reda. Predlog urbanistične zasnove naselja Žalec, delegatom razdeljevali svoja protestna pisma. Začeli so torej s peto točko, ki jo je obrazložil sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja Vinko Debelak, ki je takoj na začetku, zaradi določenih nesporazumov med prizadetimi krajani in mestno skupnostjo, predlagal, da omenjeno točko dnevnega reda preložijo. Poslanci e o tej pobudi niso odločali. Na oder je prišla še Manca Birsa, ki je podrobneje obrazložila predlog urbanistične zasnove Žalca in opozorila, daje sporen predvsem dosedanji promelni režim. Predlog paje pomemben dokument, ki ga skupščina mora sprejeti, če hočejo v Žalcu šc sploh kaj legalno graditi. Nalo so sc zvrstili predstavniki krajano/v (Kovačič, Gorjup), predstavnik mestne skupnosti (Kroflič) in začela se je debata za in proti. Danilo Gorjup, urbanist v pokoju, jc predlagal, da se zgolj preuči še druga varianta poleg spornega ringa, to je prometna rešitev priključitve na obstoječo obvoznico in se mirno zavzel za prestavitev razprave o predlogu. Tudi poslanec v zboru združenega dela Edi Kra-jnik (zaposlen v Agrini), je bil proti načrtovanem ringu. Tej približno cnourni debati so nasprotovali nekateri poslanci. Gospod Cilenšek iz družbeno političnega zbora je rekel, da ni prav, da skupščina zgublja čas zaradi nesporazumov med KS in krajani, A. Šporin predsednik DPZ in J. Šketa predsednik ZZD sta podprla Debelakov predlog, da se točka prestavi, istega mišljenja je bil tudi A. Šepec tudi iz DPZ. Na koncu so poslanci soglasno umaknili točko z dnevnega reda. Po odhodu krajanov in še nekaterih iz skupščinskega prostora seje razprava umirila. Nekaj napetosti je ekonomski razvoj in finance za čas od I. 5. pa do do imenovanja novega sekretarja. Ob 9. točki dnevnega reda. še bilo čutili pri 6. točki dnevnega reda v besednem pingpongu med županom in delegatom DPZ Božom Andoljškom. Slednji je trdil, da nekaj ni v redu s pripravljenim poročilom o realizaciji programa nalog in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč občine Žalec. Župan gaje poučil, da imajo nekateri premalo ur presedenih v šol in pač ne razumejo vsega na klopeh. Ko so se trudi ostali delegati vznemirili nad poročilom, je poslanec SDP Andoljšek vrnil žogico županu, s tem da mu je predlagal, da naj nekateri prebijejo več ur v šoli. Tudi to točko so vrnili nazaj v predfazo IS. Ob 8. točki dnevnega reda so delegati potrdili Slavko Košeninaza vršilca dolžnosti sekretarja občinskega sekretariata za družbeno Poročilu o delu Policijske postaje Žalec v letu 1992, seje oglasil delegat iz zbora KS Ajdič Anton (Prebold) in s precej sočnimi besedami povedal, kaj si misli glede reševanja zadeve Hotel Prebold o policiji in občinskem upravnem organu. Ostale točke so delegati sprejeli brez razprave. Tako ni bilo tehtnih pripomb na Poročilo o delu upravnih organov, niti ne na Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške in o delu in problematiki Občinskega inšpektorata. Pri poročilu o delu KS, se je znova oglasil B. Andoljšek in pripomnil, da so vse obrobne KS premalo vključene v integrirano mrežo turističnega razvoja občine. Skupščina je zaključila svoje delo ob 15.00 uri. ■ V.G., Foto: Ljubo Korbar Luka Semprimožnik, zadnji župan socializma: "Nobenega reda ni več. To, da lahko župana ali predsednika IS že vsak maii-novec zafrkava, nikamor več ne vodi!" ■ Tekst: vuf, Foto: Ljubo Korbar Gotovljani bodo praznovali gasilsko orodišče naJedrti, v veliki meri zgrajeno s prostovoljnim delom krajanov oziroma članov društva. Osrednja proslava bo na prostem prav tako v petek, 25. junija, pripravilo pa jo bo gotoveljsko kulturno - prosvetno društvo. Z njo bi radi oživili tako imenovane veselice pod stoletnimi lipami, ki so bile zadnjič organizirane v Gotovljah pred drugo svetovno vojno. V okvir praznovanja sodi tudi mednarodni konjeniški turnir od 25. do 27. junija,-l^atcrega' se bodo udeležili tekmovalci iz desetih držav, pričakujejo pa prav tako veliko gostov iz tujine. ■ rox Demokracija pesti Zadnje čase so tudi zaspane skupščinske seje postale bolj zanimive. V zadnjih nekaj letih seje le malo stvari zavrnilo, še manj prediskuti-ralo. V četrtek je urbanistična zasnova naselja Žalec, ki jc priromala na poslanske klopi dodobra vznemirila poslance in ostalo prisotno javnost. Župan Milan Dobnikjc kot gostom dovolil govoriti tudi nedel-egatom, to je ogorčenim krajanom mesta Žalec in predstavniku mestne skupnosti Janezu Krofiiču. Že v začetku skupščine so predstavniki krajnov razdeljevali svoja protestna pisma, za govorniškim odrom pa je gospod Edvard Kovačič ml. opozoril, daje potrebno prekinili z nasilnim poseganjem posameznikov v človekovo bivalno okolje. Po njegovem mnenju je posledica takšnega poseganja kopica revoltiranih krajanov, med drugimi tudi gospod župan, "ki sije moral svojo pravi- Igra mačke z miško co in prostor pod soncem iskati s pestmi." Medtem ko je župana v tej nelagodni situaciji oblila rdečica, je omenjena razprava zrevoltirala gospoda Janeza Krofliča, ki jc na govorniški oder prišel za gospodom Kovačičem. Opozoril je delegate, da ne verjame, da bo z novo, zaenkrat še s sporno prometno rešitvijo prometa v Žalcu, tisti, ki bo šel iz Šempetra v Celje, zapeljal ravno po Hausenbichlerjevi ulici, razen v primeru, ko se bo ustavil v Kovačičevi trgovini Elektroset v tej isti ulici. Poslanci so zadovoljni nad vznemirljivo tematiko sporno točko dnevnega reda ob strinjanju ustreznega sekretariata in IS Žalec prestavili na eno od naslednjih sej in pobarali zagrete krajane in z njimi nepo-botane predstavnike krajanov (mestno skupnost Žalec), naj se čimprej vsedejo skupaj in pokončajo nesporazume, kijih imajo med seboj. ■ Tea Rinček, Foto: OŠ Prebold Novice, ki odkrivajo tančice Nekateri krajani Žalca so ugotovili, da samovoljno delo mestne skupnosti pomeni, da lahko v Žalcu ločimo žalčane (z malo začetnico pisane) in Žalčane (z veliko začetnico pisane). **** Gregor Vovk, najstarejši in najtežji liberalec v Žalcu, je na zasedanju parlamenta ščuval poslance, naj ne potrdijo Slavka Košenino kot v.d. sekretarja za ekonomski razvoj in finance, ker noče dati denarja za ureditev KS Gotovlje ob krajevnem prazniku v juniju. **** Izvedeli smo, da bo naslednji teden ustanovitev Krajevnega odbora LDS V Taborju. Zadnja točka dnevnega reda je prižiganje kresa. Argumentacija: Naj se vidi po dolini, kdaj se je v Taboru ustanavljal LDS. **** Po kuloarjih v občini krožijo informacije, da bodo na Vranskem za kazen, ker nočejo imeti deponije komunalnih odpadkov, začeli uresničevati rušenje objektov črnih gradenj najprej. **** Janko Kos, poslanec SDP v DPZ je predlagal umik predloga urbanistične ureditve z dnevnega reda, ne da bi povedal, da je na seji mestne skupnosti, kjer je bil prisoten, glasoval za takšno ureditev. Kljub letom čila in zdrava Marija Kolšek, po domače Janova Micika iz Sevčnika v Andražu, je prejšnji teden praznovala devetdeseti rojstni dan. Navada v tej krajevni skupnosti žalske občine je, da krajane ob tako visokih jubilejih obiščejo tudi predstavniki Krajevne skupnosti. Janovo Miciko sta obiskala predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič in predstavnik vaške skupnosti Milan Ožir ter ji v imenu KS in sokrajanov izročila šopek cvetja in darilo. Ob našem obisku nas jc presenetila drobna, a še zelo žilava ženica, ki še v vsem sama skrbi zase. Povedala nam je, da gre še celo peš v Velenje in tudi na Polzelo, ki sta od njenega doma oddaljena več kot uro peš hoda. Njeno življenje ni bilo nič kaj rožnato, bilo je predvsem polno dela, saj seje preživljala z dnino pri bližnjih kmetih. Sedaj ima majhno penzijo po drugem možu, ki ji je umrl že pred devetnajstimi leti. V veliko pomoč soji dobri sosedje, ki marsikatero pot opravijo namesto nje. ■ Besedilo in slika: -er OS Šalek Velenje Srečanje mladih gledaliških ustvarjalcev Zgodilo se je... 13. velikega travna Na osnovni šoli Šalek v Velenju bo danes nadvse živahno. Kako tudi ne bi bilo, ko pa so se učenci in učitelji omenjene šole odločili, da bodo pozdravili pomlad z igrivo otroško ustvarjalnostjo. Košček mladostne razigranosti bodo skupaj z organizatorjem v naš kraj prinesli tudi mladi gledališki ustvarjalci iz ostalih slovenskih krajev. Tako bo ob 10.30 uri v kulturnem domu v Velenju nastopila otroška gledališka skupina Odprta marela iz Radovljice, naslov dela je Kralj Matjaž. Zaigrala ga bodo še enkrat, in sicer ob 12- tih. Ujemi nevihto je delo, s katerim se bodo uro kasneje, prav tako v kulturnem domu v Velenju, predstavili mladi gledališčniki skupine Raglje iz Kranja. V prostorih kulturnega doma na Konovem bo otroška gledališča skupina Modra vrtnica Trbonje zaigrala "Mož ima vedno prav". V Šoštanju, v tamkajšnjem kulturnem domu, bodo nastopili mladi gledališčniki iz Radovljice. Čuki se bodo predstavili z delom Pozor, črna marela. Za prijetno razpoloženje vseh gostujočih skupin bo ob 16. uri poskrbel organizator oziroma otroška gledališka skupina šole Šalek Frkolin. Ogledali pa si Žalec - Savinov likovni salon »*S««»K*»*«B*M**»«M»«» Razstava del Andreja Grošlja Jutri, v petek, bodo v Savi-novem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo del akademskega likovnega umetnika Andreja Grošlja. Njegov umetniški opus jc izredno raznovrsten, bogat. Njegova največja izrazna moč je v kiparstvu, čeprav sc pogostokrat izraža tudi s slikarstvom. Najbrž pa veliko pove podatek, daje leta 1970 dobil štu- dentsko Prešernovo nagrado. Organizator razstave del Andreja Grošlja je Zavod za kulturo Žalec, odprli pajo bodo ob 19. uri. Krajši kulturni program bo ob tej priložnosti pripravil godalni trio Glasbene šole Ravne na Koroškem. Razstava bo odprta do 28. maja, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. tp Kavčnikova dimnica v Zavodnjah Muzej Evrope za leto 1994? Na predlog strokovnjaka, dr. Janeza Bogataja iz Ljubljane je republiško ministrstvo za zunanje zadeve v London poslalo predlog za uvrstitev Kavčnikove dimnice v Zavodnjah za muzej Evrope za prihodnje leto. Prejšnjo sredo so delavci Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje iz Londona že prejeli potrjeno kandidaturo. Če bo ta kulturno zgodovinska znamenitost Šaleške doline izbrana, pomeni to vsaj od 10 do 20 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Delavci velenjskega muzeja, ki so v ureditev Kavčnikove dimnice vložili precej truda, sedaj delajo s polno paro. Uradno otvoritev namreč načrtujejo za 19. junij letos (nanjo so povabili tudi predsednika Republike Slovenije Milana Kučana), do takrat pa je treba pripraviti še mnogo promocijskega gradiva. ■ tp 22. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Se o uspehih velenjskih predstavnikov Čeprav smo že v prejšnji številki našega tednika pisali o uspehih nadarjenih mladih glasbenikov iz velenjske občine, seznam dobitnikov priznanj še vedno ni bil popoln. V Ljubljani, kjer je potekal drugi del tekmovanja, sta namreč Nataša Zevart in Nika Leudero v skupini klavirski duo II.a za svoj nastop dobili priznanje, prav tako Vojka Podkrižnik, ki je nastopila v I.b kategoriji. ■ tp LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Nedelja, 9. maja, je prinesla zmago ansamblu Simona LEGNAR-JA iz Vinske gore, ki se bo v kratkem predstavil z novimi posnetki na Radiu Velenje. Glasovali pa ste takole: I .ANS. SIMONA LEGNARJA: "Materi" 7 glasov 2.ANS. NAGELJ: "Planinski krst" 4 glasovi 3.ANS. VINKA CVERLETA: "Veselo na rajanje" 3 glasovi 4.ANS. MIRA KL1NCA: "Dober nasvet" 1 glas 5.ANS. V1LIJA PETRIČA: "Že tri večere" 0 glasov Spodaj pa so po abecednem redu zapisani ansambli, za katere boste glasovali v nedeljo 16. maja: 1.Ans. Maksa KUMRA: "Dvojčici" 2.PODKRAJSK1 FANTJE: "Tebi mama" 3.Ans. SLOVENIJA: "En liter za muz'ko" 4.SLOVENSKI FANTJE: "Sejem na Jesenicah" 5.ZADOVOLJNI KRANJCI: "Ta šmentana reč" ■ Vili Grabner bodo lahko Zgode in prigode v kartonskem mestu. Srečanje bodo mladi gledališki ustvarjalci iz Radovljice, Kranja, Trbonj in Saleka sklenili z žurom. Njim in vsem, ki si bodo predstave ogledali, se obeta res nepozaben dan. ■ tp Cerkev sv. Mihaela Šoštanj SfSSSSBSSiBSfSSSiSiSgiSSSSsSSSi Dobrodelni koncert Učenci orgelskega oddelka glasbene šole Frana Ko-runa Koželjskega Velenja bodo jutri (v petek) pripravili dobrodelni koncert. Denar od vstopnine bodo namenili za delo sekcije žena po operaciji dojke Društva onkoloških bolnikov Slovenije Velenje. Dobrodelni koncert v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bodo začeli ob 19. uri. ■ tp l LETA 1890 Pri objavljanju vesti iz Šaleške doline je bil ■ konec prejšnjega stoletja med vsemi slovenskimi ■ časopisi najdoslednejši Slovenski gospodar. B Skoraj v vsaki številki je namreč mogoče najti ■ krajšo ali daljšo novico iz naše doline. Tudi tokrat m iz Slovenskega gospodarja povzemamo dve nov- ■ ici, ki poročata o dogajanjih v naših krajih pred J stotimi leti: ■ "(Pri občinski volitvi) okolice Šoštanj dne 26. ■ sušcat.l.jebiloenoglasnoizvoljenih l8odborni- ■ kov, vsi so odločno narodni in značajni možje. ■ Živeli! Odbor sestavil seje potem tako-le: Jakob a Falko, posestnik v Družmirji, je župan; Franc ■ Goričnik, posestnik v Lokovici, Miha Tajnik, " posestnik v Družmiiji, Valentin Medved, posest- ■ nik v Ravneh in Miha Melanšek, posestnik v J Gaberku, so svetovalci." a Danes, ko nas različni mediji "bombardira- ■ jo" s številnimi, dnevno svežimi novicami in in-m formacijami, si težko predstavljamo, da bi ■ lahko časopis, ki izhaja vsak dan, objavil J skoraj dva meseca staro novico. Leta 1890 pa ■ je bilo tudi to mogoče. Druga novica je precej bolj ažurna kot prva: ■ "(Podružnica sv. Cirila in Metoda) Šaleške do- ■ line v Šoštanji ima dne 15. t.m. popoludne ob 4. a uri v prostorih gosp. Franca Rajšteija v Šoštanji ■ redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Po a dokončanem zboru navadna zabava s sodelovan- ■ jem čitalničnega pevskega zbora. K obilni * udeležbi vabi uljudno Načelništvo." Občni zbori različnih slovenskih društev so bili pomemben sestavni del družabnega življenja ljudi takratnega časa. LETA 1959 Tudi v današnji rubriki bomo naredili precejšen časovni preskok pri povzemanju novic o naših krajih in ljudeh iz slovenskih časopisov, saj je bila naslednja novica objavljena v ljubljanskem Delu skoraj sedemdeset let kasneje kot zgornji dve: "Zadnjo nedeljo so v Šmartnem ob Paki proslavili svoj krajevni praznik, kije bil združen tudi s proslavo 40 - letnice ustanovitve KPJ. Ob tej priložnosti so na šoli odkrili spominsko ploščo." Upam, da v Sloveniji nikoli več ne bomo praznovali ustanovitve katerekoli in kakršnekoli politične stranke. Vsaj na državni ravni ne! LETA 1968 Zadnja današnja novica je bila objavljena v mariborskem Večeru: "Trgovsko podjetje Vino iz Šmartnega ob Paki je pripravilo novo vrsto namiznega vina, ki naj bi še posebej ustrezalo okusu pivcev Savinjske in Šaleške doline. Imenovali so ga Veseli Martin." 1 Vino z blagovno znamko Veseli Martin se J je obdržalo vse do danes. Ali je temu botovala i ugodna cena ali dober okus, pa naj presodijo j kar pivci sami. i ■ Damijan Kljajič 1 GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Mesec maj, čeprav, po vremenu sodeč, bolj aprilski kot sam april, je tisti mesec, ki nas nekako uvaja v najbolj vroč in za marsikoga tudi najbolj prijeten del leta - poletje. Hkrati je to tudi čas v katerem na področju glasbene, oziroma dis-kografske produkcije vlada precejšnje zatišje. Ne gre za to, da bi se glasbeni ustvarjalci v tem času polenih (čeprav se prav tako kot vsi navadni smrtniki v veliki vročini raje zleknejo v prijetno senco košate drevesne krošnje, kot pa zapro v kak slabo klimatiziran snemalni studio) in razmišljali predvsem o dopustu, ki ga imajo resnici na ljubo kar precej, ampak predvsem za to, daje to pač čas, ko je koncertna sezona na višku. Prijetno toplo vreme je namreč kot nalašč za prirejanje velikih open air festivalov in koncertov, torej prireditev na prostem, ki, kot je znano, pravim ljubiteljem ročk (pa tudi ostale zabavne in malo manj zabavne) glasbe predstavljajo prav posebno doživetje. Če vam je torej všeč večdnevno (če potu jete na štop, ali s kakšnim bolj avanturo obljubljajočim vozilom) ali vsaj večurno potovanje (če nimate radi nepredvidljivih situacij in si lahko privoščite potovanje s kakšno bolj ali manj slavno turistično agencijo), če vam je všeč barvitost vsemogočih imidžev, ki jih na takih prireditvah ne manjka in če radi poležavate po travi (ponavadi) nogometnih igrišč in ste ljubitelj piva iz pločevink, potem z ogledom to-sortne prireditve nikar ne odlašajte. Priložnosti za to je dovolj. Seveda ne smete biti prevelik optimist in upati, da za ogled česa podobnega ne boste potrebovali lepega, modrega potnega lista. Takšnih prireditev je namreč pri nas sila malo, pravzaprav nič. Vzroki za to so znani in jih nima smisla ponovno naštevati. Skupni imenovalec vsegaje namreč denar, čudežna reč in beseda, ki pa jo začuda vsi, ne glede na to odkod prihajajo, prav dobro razumejo. In če tega ni, tudi vsega ostalega ni in koncerti pri tem niso prav nobena izjema. Nasprotno, pregovor: "Za malo denarja, malo muzike", je verjetno nastal prav v takih razmerah. Časi, ko seje dalo celo tako zvezdo, kot je Elton John odpraviti kar z nekaj tovornjaki butelj"k domačega (takrat še jugoslovanskega) vina, so na žalost ostali le še lep spomin. Spomniti se bo pač potrebno nekaj novega, kar bi našo državo naredilo zanimivo za znane ročk skupine, ki se je sedaj, pri načrtovanju turnej, izogibajo v velikem loku. Morda pa vse le ni v denarju, saj je težko verjeti, da so Romuni bolj premožni od nas, uspelo pa jim je v njihovo glavno mesto privleči samega Michaela Jacksona (ki seje tam, resnici na ljubo, okužil in zbolel). Da pa vse le ne bi izgledalo tako črno, moramo povedati, da se nekaj vendarle premika in, da se nam v septembru v Ljubljani obeta nstop skupine Faith no more, ki bodo kot gostje nastopili na letošnjem Novem rocku. Za kaj več pa nam še vedno ostaja meja (oziroma njena druga stran), ki na srečo ni tako zelo daleč. Kal pcčneJc, acvcriJc, 14. junija naj bi po skoraj treh letih zatišja izšel nov LP nekdaj zelo popularne norveške skupine A-HA. Morten Harket (33), Paul Waaktaar (31) in Mags Furuhal-men (30) so skupaj s producentom Davidom Z tri mesece snemali material za ploščo v Princeovem studiu v Mineapolisu (ZDA). Naslov novega izdelka bo "Memorial Beach", naslov singla, ki bo utiral pot na lestvice novemu albumu pa "Dark is the night for ali" (ta bo ugledal luč sveta 24. maja). Poleg tega naj bi A-HA napisali tudi pesem, ki bo postala himna zimske olimpiade v Lillehammerju. *** Angleški duo THE BELOVED, ki je po vsem svetu zaslovel s super-hitom "Sweet harmony", sestavljata zakonca Helena (25) in Jon Marsh (28). Duet sta ustanovila leta 1989, ko sta prvič opozorila s skladbo "The sun rising". Odkar sta se spoznala, seje njuno življenje popolnoma spremenilo. Drogo, katere sužnja sta bila, je zamenjala ljubezen, pravita mlada.zakonca, ki sicer živita v Londonu. Njun najnovejši single "You've got me thinking" pa že postaja hit v Veliki Britaniji. *** MICKA JAG-GERJA je neprimerno vedenje in preklinjanje doslej stalo že 19000 dolarjev. Njegova žena Jerry Hali mu namreč za vsak verbalni izpad take vrste zaračuna po 500 dolarjev kazni, ki se potem znajdejo v posebni, posebej za te namene lažeJo, obljubljale, ihiiii j DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Čeprav boste vložili veliko napora v to, da bi nekomu od svojih bližnjih stali ob strani v krizni situaciji, lahko naredite več škode kot koristi. Včasih človek preprosto potrebuje le malo samote in časa za premislek, kar dobro veste tudi vi. Če je vaše početje povežano s slabo vestjo, seje kar hitro otresite, saj sploh ni vzrokov za njo! G TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Tehtali boste in bolj malo odtehtali, saj se situacija kljub vsem vašim naporom ne bo spremenila. Preženite strah pred težavami tudi tako, da se posvetite sebi in svojemu zdravju, ki ga že dolgo zanemarjate. Saj ne, da bi šlo za kakšno resnejšo stvar, le iz mnogih malih se lahko ta hitro razvije. Popustljivi boste, ko vam bo partner razložil svoje plane, kar ni ravno v vaši naravi! 111 ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Če bi se znali brzdati in ne pokazati vsega, kar čutite, do težav, ki jih boste s svojim ravnanjem nekomu povzročili, prav gotovo sploh nebi prišlo. Čeprav gre za obojestransko "krivdo" vam bo ta oseba to zelo zamerila, vam pa nikakor ne bo moglo biti vseeno. Naj bo to šola za vas. Za nekaj časa se raje oprimite resnih poslov in pozabite na ljubezen. * STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Ob neprijetnem in bolečem dogodku ste spoznali, da nima nobenega smisla, če svoje najbližje morite s slabo voljo in svojo zaprtostjo vase. Močno se boste spremenili, na bolje seveda, kar bodo opazili mnogi okoli vas. Kar nekaj stvari, ki jih že dolgo želite p»vedati partnerju, boste v enem izmed naslednjih večerov, v čisto posebnem vzdušju, izdali. In kmalu ugotovili, da ste s tem ubrali pravo potezo. \ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Le redko komu se odprete in poveste več, kot so ljudje, ki vas poznajo, vajeni. V naslednjih dneh se kaj takega ne bo zgodilo. Že dolgo niste bili tako molčeči in razmišljajoči, kot boste sedaj. Skrbi sicer včasih potencirate, vendar imate sedaj prav gotovo veliko razlogov, ki vas ne morejo pomiriti. Partnerju se le zaupajte, razumel bo! ™ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Vedeli ste, vsaj približno, da bodo vaša dejanja in reakcije povzročili govorice. Zato se sedaj ne čudite, če se boste morali tu in tam zagovarjati za stvari, ki jih niste zagrešili. Samota vam bo odgovarjala le kratek čas, potem pa se boste zagnali v delo. Tokrat spodrsljajev skorajda ne bo. Še naprej se bosta s partnerjem krasno razumela. M RIBI od 20. februarja do 20. marca Čeprav je bila žrtev zelo velika, je cilj dosežen. Energijo boste nabirali z dvojno močjo, hkrati vas bo delo prav zabavalo, čeprav ste se ga že vnaprej bali. Kar verjeti ne boste mogli, kako vam že skoraj pozabljene stvari gredo dobro od rok. Žal pa boste izgubili na ljubezenskem področju, saj vas partner tokrat v vsej vaši delovni vnemi ne bo podpiral. Poskrbite, da si ne bo stvari razlagal povsem narobe! "Da" v belem Poroka je prav gotovo ena od tistih prelomnic v življenju, kiji tudi v modi pripada posebno mesto. Zato, ker prav gotovo vsaka predstavnica ženskega spola na to misli že dolgo pred dogodkom, zato, ker je izbira garderobe takrat še posebej pozorna in pazljiva in zato, ker je to tisti dan, ki dolgo ostane v spominu, na slikah...In za take priložnosti si vsaka želi biti lepa, drugačna. Čeprav je sinonim za nevesto že od nekdaj bela barva, nežna in nedolžna, je ta nekako izgubila svoje čare, k čemur je pripomogla tudi moda. Letos je spet močno na površju, sicer pa jo bomo v vročem poletju srečevali povsod, saj je belo letos skoraj zapoved. Dobro, odločili se boste za belo barvo, kaj pa model? Če tudi sicer prisegate na grange stil, ga ni treba spreminjati niti ob poroki. Pletena bela tunika preko elegantne dolge bele obleke, tesno oprijemajoče, z visokim precepom spredaj ali zadaj in brez. rokavov - to je to. Če prisegate na hlače, se lahko tudi ob poroki odločite za elegantno romantičen hlačni kostim Dobro je vedeti Doma pripravljene osvežilne pijače Osvežilne pijače, ki bodo drugačne kot osvežilne pijače, ki sre jih sicer vajeni: -V posodico za sokove vašega mešalnika naribajte večje korenje in dodajte večji zrel paradižnik. Ko je sok pripravljen, ga ponudite s kockico ledu. -Sadni sok, ki je v steklenički pod pritiskom, in pivo v enakih delih bo zelo osvežilna pijača, zalsti če jo ponudite hladno, to je, če ste tako sok kot pivo prej ohladili v hladilniku. -V 1,5 litra vode skuhajte 40 dkg sladkorja; ko se voda zgosti, dodajte pol kilograma jagod in vse skupaj kuhajte pet minut Ohlajen sirup vlijte v steklenice samo še hermetično zaprite. •Rumenjak in žlico medu zmešamo (najbolje z mešalnikom) v kozarcu mleka, po okusu dodamo še nekaj kapljic limoninega soka ali žličko kakava. Utrujene vas bo ta napitek osvežil. Novo na vašem jedilniku Topli prigrizki Potrebujemo: 1/2 kg hrenovk, 2 sesekljani čebuli, 3 žlice olja: 30 dkg graha iz konzer\>e, 25 dkg paradižnikov, zelen peteršilj; sol, poper, paprika, 8-10 jajc. Narezane hrenovke in sesekljano čebulo prepražimo na olju, dodamo grah, narezan olupljen paradižnik in sesekljan zelen peteršilj. Solimo, popopramo in pariciramo po okusu. Dušimo tako dolgo, da se sok skoraj posuši, tedaj polijemo z razžvrkljanimi jajci, ki smo jih začinili z istimi začimbami kot hrenovke z zelenjavo (soljo, poprom in pariko). Počakamo, da jajca zakrknejo in nato ponudimo. Jed je primerna kot topla začetna jed, samostojni prigrizek z dobrim črnim kruhom, za večerjo ali tudi za hitro kosilo s solato. Hrenovka v testu Potrebujemo: 5parov hrenovk. Krhko skutno testo: 1/4 kg ostre moke, 13 dkg margarine, 12 dkg dobro odcejene skute, malo soli; maščoba za pekač, 1 jajce za mazanje. V moko zdrobimo z nožem trdno margarino, dodamo pretlačeno skuto. Solimo in naredimo gladko testo, ki naj pokrito počiva pol ure. Spočitega razvaljamo na nožev rob debelo in zrežemo na prst široke trakove. Z njimi ovijemo polovičke hrenovk tako, daje rob na robu. Naložimo jih v pomaščen pekač, premažemo s stepenim jajcem in svetlo rumeno spečemo v precej vroči pečici. Ponudimo kot toplo samostojno jed ali samostojni prigrizek. C23 Vremenska £0 prorokovanja v obliki pregovorov Veliki traven Če Pankraca (12.) solnce peče, sladko vince v klet poteče. Po svetem Servati (13.) ni mraza se bati. Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Veliktravna če pogosto-ma grmi, kmet se dobri letini veseli. Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet tisto leto bo žejen in lačen. Zgodnje pomladno grmenje, pozne lakote tuljenje. Imenski koledar 6.5. Irenej, Vilma, Celes-tin (Stine) 7.5. Herman, Donat, Jo-hanca (Hana) -8.5. Valti (Valter), Bertl, Tevl 9.5. Marinka, Truda, Črtomir, Ljubo 10.5. Jelko, Alenka, Polona, Feliks 11.5. Filip, Stanko. Biser-ka, Domen 12.5. Julij, Lacko (Lazar), Zeno O Lunine mene 13.5. ob 14.20h zadnji krajec ••••••••••••• z bogatim ovratnikom, ki ponazarja listke in cvetove (vse izdelano iz blaga), elegantno krojenimi hlačami in inpozantnim pasom. Hlačni komplet je lahko sešit tudi iz bele čipke, sako in ozke hlače z raznimi modnimi dodatki, bo lep poročni komplet. Tudi za partnerje bo letos bela obleka zadetek v polno. Cvetje in Vrt Tudi za grobove poskrbimo! Kako naj uredimo grobove, da nam bodo v ponos, razmišlja naš sodelavec, strokovnjak Stane Vanovšek! "V mesecu maju prav bogato cveti vso cvetje, ki smo ga posadili v jeseni, a mnogo je grobov, kijih moramo urediti na novo ali pa obnoviti. To delo je primerno opraviti sedaj. Zemlja na pokopališčih je običajno slaba, zato jo bomo saj v zgornjem sloju nadomestili z boljšo, bolj rodno prstjo. Ta sloj naj bo debel vsaj 15 cm za letno cvetje ali 20 cm za trajne rastline, ki pa jim moramo samo rastno mesto še dodatno oplemenititi. Vemo, da cvetje raste v bogatih tleh zato ne pozabimo dodati zemlji tudi hranil. V ta namen uporabimo gnojila v zgoščeni obliki kot so biopost, agrouit, prgano ali kar humos ki je nastal na našem vrtu ali v obliki biorasti oziroma obogatene šotne mešanice. Za grmovnice priporočam tudi plantela tablete, ki nudijo rastlini zalogo hrane vsaj za tri leta. V dobr pripravljenih tleh, bodo rastline uspevale tako, da naš trud ne bo zaman. Izbira rastlin za obsaditev je velika. Pri trajnih rastlinah se največkrat odločimo za zimzelene rastline. To so predvsem brini vseh oblik, pa ciprese, tuje tise, bori in listnate rastline kot češmin, penešplja, medvejka, petoprstnik ali tudi rododendron. Vse naštete grmovnice ali tudi drevesa naj bodo nizke, pritlehne ali šibke rasti, saj je prostor na grobu omejen. Tudi pri izbiri letnega cvetja so možnosti oblike od jesenskih mačeh, knofekov, tulipanov, žefranov, na splošno čebulnic, do poleti cvetočih begonij, ageratuma in vseh ostalih enoletnic. Barvne kombinacije so možne v nešteto variantah, avseeno po vsaki zasaditvi le-to dobro zalijemo med letom pa jo okopavamo, ple-jemo, primerno paje tudi dognojevanje v tekoči ali trdi obliki. Mnogim težavam pri urejevanju grobov, pa se boste izognili, če me obiščete v cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama, saj vam poleg vencev in drugih žalnih aranžmajev nudimo tudi ureditev ali obnovitev grobov od osnutka do končnice zasaditve, če paje vaša želja, ga urejujemo tudi skozi vse leto. In ob koncu, po opravljenem delu počistimo za znak spoštovanja pa prižgemo svečko." V soboto v KSC v Velenju '&J& tC»S*ilt«ill Ze 8. slaščičarska razstava Gostinstvo Paka bo v prostorih Kavarne slaščičarne Center v Velenju pripravilo to soboto (15.maja) že tradicionalno slaščičarsko razstavo. To bo že osma po vrsti. Sladice, kijih bodo pripravili slaščičarski mojstri iz celjske regije, bodo na ogled od 9. ure dalje. ■ tp Velenje »«»«** Srečanje zbiralcev starin V soboto in nedeljo se vsem ljubiteljem in zbiralcem starin obeta zanimivo srečanje, ki ga pripravlja Društvo zbiralcev znamk, starin, etnografskih stvari in značk Velenje. V prostorih Hotela Paka bo namreč v teh dveh dneh od 9.00 do 15.00 ure potekalo srečanje zbiralcev starin iz Slovenije in sosednjih držav, nanj pa še posebej vabijo Velenjčane. Namen srečanja je, da se zbiralci bolje spoznajo in se dogovorijo za večje medsebojno sodelovanje, hkrati pa bo možna prodaja in nakup raznih starin. Obiskali smo KS Gorenje So težave? Tako smo se vprašali v članku, objavljenem pod enakim naslovom, v prejšnji številki našega tednika. Pri razjasnjevanju stvari (minuli petek) pa so nam predsednik sveta KS Gorenje Franc Štefančič ter člani sveta KS Silva Verdev, Franc Sevčnikar in Miran Dobrave povedali: težave so, vendar ne takšne kot jih omenja članek. Pojdimo po vrsti: pri razširitvi telefonskega omrežja v omenjeni KS so - po besedah sogovornikov - stvari kristalno jasne, čiste, poslovanje korektno. Pregledala ga je služba družbenega knjigovodstva in ni ugotovila nepravilnosti. Akcijo izgradnje je vseskozi budno spremljal štiričlanski gradbeni odbor. Zbran denar novih naročnikov telefona pa so (na osnovi pogodbe) "naložili" na žiro račun Hranilno kreditne službe Šoštanj. In ne na hranilno knjigo. To tako zato, ker v KS niso vedeli, kdaj bodo pogodbo s celjskim PTT - jem podpisali. "Na novembrski seji, leta 1991, pa smo člani sveta krajevne skupnosti Gorenje odločili, da se obresti v višini 71.211,50 tolarjev porabi- jo za nakup telefonskih aparatov za 100 naročnikov, in sicer od 20 tisoč tolarjev dalje (krajani so plačali za priključek 20 tisoč tolarjev, ostale stroške pa je krila KS). Tisti novi naročniki, ki se sedaj čutijo ogoljufane, naj le pridejo na sejo sveta KS, da bomo enkrat za vselej te stvari razjasnili in jih spravili z dnevnega reda," so poudarili sogovorniki. Tudi očitek, da je vodstvo KS pozabilo na kraj Gorenje, naj ne bi držal. V svetu KS sta dva člana iz kraja Gorenje," Paška vas pa sodi v našo krajevno skupnost prav tako kot Gavce, Veliki vrh, Slatine, Skorno, Gorenje. Samo mimogrede lani v Paški vasi nismo ničesar naredili, v Gorenju pa smo dokončali mrliško vežico, asfaltirali okolico zadružnega doma, uredili okolico cerkve in še in še. Dejstvo je, daje kar nekaj krajanov Gorenja ob akcijah stalo ob strani. Krajani Paške vasi so doslej veliko pomagali, kjerkoli smo to pomoč potrebovali. Tisti krajani, ki so sodelovali v akcijah, znajo pridobitve ceniti. Drugi bi radi še vedno "izkoriščali" KS." Ob koncu pogovora - v prosto-rih gasilskega doma v Paški vasi - so nam vsi v en glas zatrdili: najbrž ni krajana, ki stvari, zaradi katerih seje obrnil na krajevno skupnost, ne bi mogel urediti. Ne glede na dan, uro, četudi so bila vrata pisarne zaprta. ■ tp r* ? Marinka Obu Težave pri oskrbi s pitno vodo so zlasti krajanom v vaških krajevnih skupnostih Šaleške doline že zagrenile marsikatero uro, dan,... Ponekod se trudijo rešiti jih z izgradnjo novih vodovodnih poti, v delu krajevne skupnosti Gorenje pa si - po besedah Marinke Obu - že dalj časa zaman prizadevajo, da bi v njihovih gospodinjstvih pritekla zdrava pitna voda. "Prvi znak, ki govori o oporečnosti sedanjega vira, je smrad iz pipe. Le odpreš in... Drugi je to, da je voda kar najprej klorirana, včasih imam občutek, da je celo mastna. Sicer pa, kako naj bi bila drugačna, če je vod- "Podtalnica iz Pake - naš vodovod" njak, iz katerega se "napaja" del gospodinjstev v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in vsaj polovica hiš v KS Gorenje le 100 metrov od struge reke Pake. Zemeljski filter ni dovolj za prečiščenje reke, ki sodi v četrti razred glede onesnaženosti, v pitno vodo." Šaleško ekološko društvo je na Marinkino pobudo že zahtevalo od velenjskega Komunalnega podjetja analizo vode za zadnja štiri leta. Ta trdi, daje neoporečna. Marinka nasprotno. Povezala seje namreč z Zdravstveno raziskovalnim zavodom v Mariboru, kjer so prišli do drugačnih ugotovitev kot v Komunalnem podjetju Velenje. Po besedah sogovornice, vode iz vodovoda ne pijejo več, ker se bojijo bolezni. Lani in predlani je "razsajala" zlatenica. Najbrž bi povezavo z onesnaženo pitno vodo pokazala šc analiza kakšne druge bolezni. "Krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje bi morali prvi poskrbeti za to, da bi krajani dobili zdravo pitno vodo. Več kot le kritiko si zasluži tudi zdravstvo." In zakaj kljub večkratnim opozorilom nista ničesar pokrenili krajevni skupnosti? "Ker ni bilo interesa," je prepričana Marinka. "Težava je tudi ta, da pravzaprav krajevne skupnosti Gorenje nimamo več. Nimamo urada, kjer bi dobili kakšno informacijo, prav tako ne vemo, h kateri zasebni hiši moramo po kakšno potrdilo. Na tako nizki ravni kot je danes, naša KS še ni bila." Rešitev tega vprašanja je na obzorju. Po pogovorih na velenjskem Komunalnem podjetju bi menda zaradi nizke porabe lahko priključili ta gospodinjstva na velenjski vodovod. Spet bi morali biti KS tisti, ki bi akcijo začeli, plačnik stroškov onesnaževalci. "Preprosto ne morem verjeti, da ugotovitve glede onesnaženosti reke Pake v lani izdanem priročniku Poteptana priroda niso nikogar zganile. In dokler se bodo vodilni možje v KS "brigali" bolj za politiko kot za zdravo življenje krajanov, tako dolgo bomo najbrž mi morali piti vodo iz kanala! "je sklenila pogovor Marinka Obu. ■ tp Treba je čimbolje s curkom "zadeti" v tarčo. Lokoviški pionirji to dobro znajo GD Lokovica Spet živahno pred domom Poleg društva prijateljev mladine, prosvetnega društva so v Lokovici nadvse vestni tudi tamkajšnji gasilci. Zc nekaj let zapored namenjajo izobraževanju članov ter dejavnosti in vzgoji podmladka preccj pozornosti. Tudi letos jc tako. Skoraj vsako popoldne jc pred lokoviškim gasilskim domom nadvse živahno. Priprav na najrazličnejša tekmovanja so se namreč lotile vse desetine, kar je skoraj polovica vseh članov gasilskega društva. Tako preverjajo svoje gasilske sposobnosti, se urijo v disciplinah, da bi bili kar najbolje pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar "zavejejo" ognjeni zublji. Doslej so bili tako na preventivnem kot požarno -varstvenem področju dokaj uspešni. Navsezadnje pa je zanje pomembno tudi druženje. Prav v ta namen pripravljajo v bljižnji prihodnosti za marljive člane izlet. Skupaj s pobratenim društvom Ribno pri Bledu se bodo podali na Golico. ■ tp GD Šentilj Vračajo se stari običaji Le še starejši ljudje se spominjajo, da se je pred drugo svetovno vojno praznovala Florjanova nedelja, oziroma, da so takrat imeli gasilci svoj praznik saj je sveti florjan njihov zavetnik. Največkrat jc upodobljen stoječ nad gorečo hišo z golido v rokah in gasilsko čelado na glavi. Na Floijanovo nedeljo so gasilci odšli v cerkev v svečanih uniformah saj jc bila maša namenjena prav njim. V večini takratnih gasilskih domovih oziroma na njihovih pročeljih pa so imeli kip tega svetnika. V petdesetih letih, paje iz znanih razlogov ta običaj povsem izginil in je živel samo še v spominih starejših ljudi. Za šentiljske gasilce, ki so lani praznovali 60 letnico obstoja, je bi la prav nedelja v maju precej drugačna od ostalih. V svečanem sprevodu so se odpravili proti domači cerkvi in s sabo popeljali obe gasilski vozili z namenom, da jih po stari slovenski navadi blagoslovijo. Poseben pečat temu slovesnemu sprevodu paje prav gotovo napravil srednje velik kip svetega Florjana katerega so gasilci ponesli s sabo z ms i jp istim namenom kot vozili. Več kot sedemsto let stara farna cerkev svetega Tilna že dolgo ni bila tako polna, in temu primerno je bilo v njej tudi vzdušje kot to nedeljo. Marsikomu od navzočih, zlasti starejšim seje orisilo oko ko je med svečanim mašnim obredom domači župnik blagoslovil ta kip in se potem v nagovoru zahvalil gasilcem za stor- jeno plemenito delo. Občutek, da se je v domači kraj zopet povrnil že pozabljen običaj, lepa sončna nedelja, prijetno pritrkavanje zvonov, in živahni zvok, kmečke pihalne godbe iz Šentilja pri Mislinji - vse to je pripomoglo, da se bodo prebivalci šentiljske doline še dolgo spomnili tega dne. ■ M Hrusti Še letos ureditev križišča Jenkova - Tomšičeva v Veleniu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Da bo črno manj črno V krajevni skupnosti Desni breg si bodo lahko še letos, če bo šlo po predvidenih načrtih, oddahnili vsaj zaradi ene stvari: uredili naj bi nesrečno križišče med Jenkovo in Tomšičevo cesto. V zadnjem času se ga je prijelo neslavno ime: črna točka. O njem je bilo napisanega že veliko. Precejkrat pa so bila o njem postavljena tudi delagtska vprašanja in pobude. V tem križišču seje med tem, v vseh teh letih, zgodilo veliko prometnih nezgod. Zdaj se bo denar /.a ureditev križišča našel. V osnutku občinskega proračuna za letos, je 10 milijonov tolaijev predvidenih za "se-maforizacijo" križišča Jenkova -Tomšičeva. Ni pa nujno, da bo prav semafor za to križišče najpri-mernjša rešitev. Stvar bo treba prepustiti stroki. Peter Kosi, svetovalec za promet v sekretariatu za Javne gospodarske zadeve v Velenju pravi, da bodo iskali vsekakor najboljšo, predvsem pa najvarnejšo rešitev. "Ko bo proračun tudi sprejet, bomo razpisali natečaj za ureditev tega križišča in potem videli, kaj bi bilo najprimerneje." Ta čas paje najbolj važno, da je sestavljalec osnutka v njem predvidel sredstva za to križišče in ga končno, čeprav le še v osnutku. uvrstil tudi med naloge za letos. Bilo je več kot nujno. O tem govorijo podatki, ki so nam jih zbrali na velenjski Policijski postaji o tem, koliko nezgod se v njem zgodi. Stane Brglez, pomočnik komandiija je statistično obdelal lansko in letošnje leto. Ugotovil je, da se je leta 1992 v njem Sveti Florjan Spet je prišlo leto naokoli in v Gaberkah smo po starem običaju, na predvečer svetega Florjana pobirali kokošja jajca. Pa jih nismo samo tu. Vemo, da so jih tudi v Florjanu, Razborju in še kje. To je stara šega, ki se je ohranila v naših krajih in je naloga "lejdičnih pobov." Ker se zavedamo pomena ljudskega izročila, hočemo ohraniti ta običaj in ga še naprej prenašati iz roda v rod. Zaenkrat delamo v Gaberkah to dokaj uspešno. Zadnja leta pa imamo v Gaberkah posebne probleme glede jajc. Se najdejo ljudje, ki so jim jajca všeč, ampak ne zato, da bi obdržali tradicijo, ampak zato, da se z njimi okoristijo. Upamo, da v drugih vaseh ni tako. Fantje sicer vemo, kako se sveti Florjan nepoklicanim pobiralcem maščuje. Prav lahko se zgodi, da skrivnostne sile takšnim nepridipravom premažejo avto s pokradenimi jajci! Vendar pa gre samo za jajca. Marsikatera gospodinja namesto jajčk nastavi pobiralcem kar denar, ker pri vsaki hiši pač ni več kokoši! Zraven si mislijo, da bomo mi prišli iskati jajčka in zraven katero zapeli. Končno gre za spoštovanje običajev. Ampak ti koristoljubneži poberejo jajca, denar in seveda popijejo tudi naše vino. Zapeti se seveda ne upajo, saj tudi ne znajo, kajti kdor poje, zlo ne misli. Ko pa pridemo mi, ki so nam darovi namenjeni, le-teh ne najdemo pa tudi ne pojemo. Gospodinje se zjutraj zbudijo, vidijo, da so bili darovi odnešeni in postanejo nejevoljne, ker mislijo, da smo mi kar po francosko prišli in odšli! In tako naj nam ljudje potem še verjamejo. Zato drage Gaberčanke in Gaberčani in še posebej gaberška dekleta, poskušajmo obdržati tradicijo naprej. Mi bomo prihodnje leto bolj organizirano nadaljevali pobiranje jajčk, pri vsaki hiši bomo zapeli, vi pa tudi veste, kaj vam je storiti! Če smo pa letos slučajno kje kakšne jajčke pozabili, ali pa ste jih nam preveč skrili, se opravičujemo, kajti naši tatinski prijatelji so nas marsikje prehiteli in nismo več vedeli, kje so bili, kje pa ne! Drugo leto za svetega Florjana pa na svidenje in že letos vam obljubljamo, da bomo v prihodnje bolj organizirano in nadaljevali tradicijo tako, kot je bilo vsa leta doslej! ■ S spoštovanjem, Gaberški fantje pripetilo enajst prometnih nezgod, od tega osem z materialno škodo, tri prometne ne/gode pa so se končale s poškodbami, v katerih so se tri osebe lažje telesno poškodovale, ena pa huje. Letos, samo do I. maja. seje v križišču Jenkova - Tomšičeva zgodilo že pet prometnih nezgod, k sreči le z materialno škodo. Najpogostejši vzrok vseh nesreč je izsiljevanje prednosti. V prejšnjih letih pa seje vtem križišču zgodilo poprečno osem ali devet nezgod vsako leto z materialno škodo in tri do pet nezgod v katerih so.bili udeleženci tudi telesno poškodovani. ■ Milena Krstič - Planine Rekli so: Aleksander Drev, poveljnik GD Lokovica: "Na velenjski gasilski zvezi je denarna kriza letos še večja kot lani. Oblke, tekmovalna in druga orodja in tudi ostala dela smo gasilci pripravljeni opraviti prostovoljno. Brez denarja pa kljub temu ne gre. Je GD v občini Velenje preveč ali premalo? Ni jih preveč, kajti pri reševanju premoženja in morebiti tudi življenj nas ni nikoli preveč. Sploh v vaških krajevnih skupnostih so potrebna. Poleg vzgoja opravljamo še človekoljubno poslanstvo. Vso zahvalo smo dolžni našim krajanom, ki so nam pripravljeni pomagati z denarnimi prispevki ali kako drugače." ©©©©© Uspavanka Očka uspava svojega edinčka:"Srcek moj, če boš ponoči kaj potreboval, pokliči očeta in mamica bo takoj prišla." Prava mera -En modrček za mojo ženo, prosim. -Katero številko? -52 -Hudiča, kakšna številka pa je to? -Ja, veste, sem meril kar s klobukom. Ljubezen "Kako je pa to z ljubeznijo?" sprašuje Meta Francija. "To je kot avtoradio. Ko izvlečeš anteno, lahko sprejemaš!" Matematik Matematik se pogovarja s prijateljico noči. "Štirideset jurjev," zahteva ona. Miha ji počasi odšteva denar na roko in pravi:" V mojem primeru to pomeni štiri jurje in štiristo-štirideset na centimeter..." Le kaj je hotel? V kavarni se pogovarjata prijateljici. "Nekaj smešnega se mi je pripetilo prejšnji teden. Pozvoni moški, vpraša, če je mož doma, mu povem, da ga ni, me pograbi, odvleče v spalnico, in ko me je že štirikrat, se se začela spraševati, kaj neki hoče od mojega moža!" Nor na televizijo "Moj mož je na televizijo naravnost nor." "Pa se sploh kaj pogovarjata med seboj?" "Seveda se, dogovorila sva se celo za šifre. Če ga kaj vprašam med prenosom nogometne tekme ali nadaljevanke in če zarenči enkrat, pomeni to "da", če zarenči dvakrat, pa to pomeni "Da, draga". Naj postanem invalid? " Gospod, dajte mi vsaj en tolar." "Zdravemu gizdalinu, kot si ti, ne dam čisto nič!" "Kaj pa naj? Naj si zaradi nekaj vaših tolarjev polomim noge in roke in postanem invalid? V soboto 38. Pesem Evrovizije Nekaj smešnega Franc pokliče svojo ženo v kuhinjo: "Ivica, pridi sem, boš videla nekaj smešnega. Steklenica vinjaka je prazna, naša hišna pomočnica pa hoče iz makaronov sples-ti jopico." Slaba akustika Po obilni večerji sta šla Peteršilčkova v gledališče. Čez nekaj minut se ona obrne k njemu in zašepeče: -Akustika je pa v tem teatru kaj slaba! On nekaj časa molči, potem pa ji zašepeče nazaj: •Aha, zdaj sem jo pa tudi jaz zavohal. Red v uredništvu •Kakšen red pa imate v vašem uredništvu? Še do danes nisem prejel avtorskega izvoda! -Urednik kasneje: "No, tokrat nas je obiskal enkraten prijeten tepec! Za honorar sploh ne vpraša!" Bo "Tih deževen dan" preplavil Evropo? V soboto, 15. maja, si bo neposredni prenos Pesmi Evrovizije ogledalo blizu milijardo gledalcev, med njimi se boste triurnemu spek-taklu morda pridružili tudi vi. Televizija Slovenija nam bo dogodek neposredno prenašala ob 20.00, mi pa smo malo pobrskali po letošnjih podatkih. V letu 1993 je Slovpija, ki je postala članica EBU junija lani, prvič vstopila v tekmovanje za nastop na Pesmi Evrovizije. Kot že veste, je prav na pobudo Razvedrilnega programa TV Slovenija lani med EBU in njenimi novimi članicami prišlo do dogovora o predtekmovanju, katerega gostitelj je bila TV Slovenija. V Ljubljani so se "naprej", torej na letošnjo pesem Evrovizije, uvrstile slovenska, bosanska in hrvaška predstavnica. Letošnji že 38. festival Pesmi Evrovizije bo v Irskem mestecu Millstreet. Tojc majhno mestccc z nekaj več kot tisoč prebivalci, približno 35 kilometrov od Killar-neya (in približno 250 km od Dubli-na, tako daje najbližje letališče Corc), enega izmed najbolj znanih letovišč na jugozahodu Irske, kjer bodo nameščeni tudi vsi gostje. Razlog. da so se gostitelji odločili za Miistrcet, se imenuje Greenlands Arena in je največja dvorana za konjske skoke na Irskem. Dvorano že od začetka marca pripravljajo za Pesem Evrovizije - med drugim morajo izkopati zemljo in zamenjati tla dvorane. Pred prireditvijo bosta dve generalni vaji, odprti za občinstvo, v soboto pa še zadnja generalka. Prireditelji morajo v petih dneh pred prireditvijo posneti še 25 napovednih filmov za vsako pesem posebej, ki so jih poimenovali Razglednice za Millstreet; snemali jih bodo širom po Irski, zaradi česar bodo izvajalce vozili na mesta snemanja tudi s helikopterji- Vrstni red vseh 25. sodelujočih držav so izžrebali že 10. decembra lani v Dublinu, prav tako so že prej določili mesta za snemanje kratkih filmov. Slovenski predstavniki so imeli pri tem najmanj sreče. Nastopili bodo šestnajsti po vrsti, snemali pa bodo kar na letališču Cork, drugem mednarodnem letališču Irske, ki bo za marsikoga od udeležencev prvi pogled na to deželo. Drugouvrščeni v Ljubljani, predstavniki BIH, bodo nastopili osemnajsti, svojo "razglednico"pabodo snemali v prelepi dolini Glendalough, kjer bodo člani skupine imeli možnost videti eno najlepših pokrajin, imenovano tudi "Vrt Irske". Hrvaški predstavniki sojo tu najbolje odnesli, saj bodo snemali v destileriji irskega wiskyja v Middletonu, okušali najstarejši in najboljši wisky in si ogledali tudi muzej irskega wiskyja. So pa hrvaški predstavniki imeli nekaj težav z besedilom svoje pesmi "Don'tevercry". Delež angleščine v besedilu hrvaške tekmovalne pesmi, bilo je je več kot pol, je namreč sprožil pomisleke glede na pravilnik Pesmi Evrovizije. Prizadete strani so se dogovorile, da besedilo priredijo tako, da bo skupina Put refren pela tudi v hrvaščini. Nastopili bodo enaindvajseti. Pravilnik za Pesem Evrovizije je precej strOg. Pesmi ne smejo biti prej javno predvajane ali objavljene kot notni material ali na nosilcih zvoka, dolge so lahko največ 3 minute, na odru je lahko največ 6 izvajalcev. ki morajo dopolniti najmanj 16 let... i v Slovenija nam je v dveh delih že predvajala vseh 25. tekmovalnih pesmi. Kot že nekaj let doslej, dobrega popa ne bomo slišali, saj seje večina izvajalcev odločila za resne, težke balade. Nekaj jih izstopa, med njimi tudi naš IX band, ki ima po videnem in slišanem verjetno veliko možnosti. Pa morda šc španska, danska, islandska in angleška tekmovalna pesem. Za "Tih deževen dan" (On a Rainy day) bomo prav gotovo držali pesti. Zaradi omejitve števila nastopajočih se bodo Coletu Morettiju in še dvema članoma skupine pridružile vse tri spremljevalke, ki smo jih videli že na predtekmovanju, kostume za sobotni nastop pa jim je kreiral Leo Kulaš. ■ bs Padajo iz strahu Keramične ploščine na straniščih v upravni stavbi Skupščine občine Velenje odpadajo. Kot vse kaže. to ne bo nič presenetljivega tudi vsaj do konca tega leta. V letošnjem občinskem proračunu namreč za investicijsko vzdrževanje ni predvidenega niti dinarja, pa čeprav večkrat občani poudarjajo, da je prav skupščinska stavba merilo ali je občina bogata ali revna. Težava pa menda ni samo denar. Na delu je, po mnenju nekaterih, tudi strah. Spomin je še živ V nekaterih slovenskih občinah poudarjajo, da denacionalizacija uspešno teče. Optometru je uspelo izvedeti, zakaj. V marsikateri občini so namreč predsedniki komisij za denacionalizacijo ljudje, ki so sodelovali pri nacionalizaciji. Zakaj je Skorno demografsko ogroženo področje? Zato, pravijo Skorlani, ker se zaradi dogajanj v razvitejšem jedru KS Gorenje, kamor sodijo, v tem koncu nične dogaja. Pred leti je bila v tem kraju šola. Ta stoji sicer še danes, vendar pod drugačnim imenom. Čez noč je postala lovski dom. Ker se politika in gospodarstvo danes ne oblikujeta več v tolikšni meri na slovenskih loviščih, ampak v teniških halah, bi bil že čas - menijo nekateri Skorlani, dajim lovci vrnejo šolo. Tako se bodo lahko namesto na vo-dni iasi -brali v niiliovi šoli. KOŠI NAMESTO... Na križišču Jenkove in Tomšičeve v Velenju (še) ni semaforjev, so pa koši za smeti. Menda predvsem za pospravljanje tega, kar ostane od razbitih avtomobilov. Zgodba Pameten človek misli naprej "Si čisto prepričan, Ephraim? Je to res vabilo na večerjo?" "Ja, kolikor vem,..." Žc stokrat sem bil to pojasnil ženi - ona pa ne neha spraševati. Sam sem bil pri telefonu, ko je poklicala gospa Spieglova in naju povabila za sredo ob pol devetih. Zahvalil sem se za povabilo in spet odložil slušalko. To je bilo vse. Človek bi mislil, da to ni vredno besede. Napak! Odslej sva komaj govorila še o čem drugem. Vedno znova sva začela razčlenjevati ta kratki telefonski pogovor. Gospa Spieglova ni bila ničesar rekla, daje to povabilo na večerjo. Ni bila pa tudi rekla, da to ni povabilo na večerjo. "Za točno ob pol devetih ne povabiš gostov, če jim ne nameravaš ponuditi hrane," seje glasila razlaga, o kateri je bila žena nazadnje prepričana. "To je povabilo na večerjo." Tudi jaz sem bil tega mnenja. Če nimaš namena ponuditi svojim gostom večerje, potem rečeš naprimer: "Pridite, toda ne pred osmo", ali "Pridite med osmo in deveto", v nobenem primeru pa ne rečeš: "Točno ob pol devetih!" Ne spominjam se natanko, ali je gospa Spieglova rekla "točno", toda "okoli" je rekla. To je celo razločno povdarila, in v njenem galsu je bilo nekaj, kar je očitno zvenelo po hrani. "Precej gotov sem, daje to povabilo na večetjo," sem v večini primerov zaključil svoje prcmišljevane. Da bi pregnal vse dvome, sem celo hotel poklicati gospo Spieglovo in ji natvesti nekaj o nekakšnih dietnih predpisih, ki se jih moram držati, in da naj ne bo huda, če jo prosim, da to upošteva pri sestavi jedilnika. Potem bi morala priti z barvo na dan. Potem bi se zelo hitro pokazalo, ali sploh namerava sestaviti kak jedilnik. Čeprav je bil načrt prav pretkano izmišljen - pa seje žena upirala, da ga izvedem. Trdila je, da ne naredi dobrega vtisa, če postaviš hišno gospodinjo pred izvršno dejstvo, da se želiš pri njej najesti. Poleg tega pa to ni prav nič potrebno. "Poznam Spieglova," je rekla. "Kadar imata goste, se pri njiju miza kar upogiba..." Po naključju sva bila v sredo okoli poldneva tako zaposlena, da sva se morala na hiotro zadovoljiti s prigrizkom, ki je vseboval samo nekaj kruhkov. Ko sva se zvečer odpravila k Spieglovim, sva bila resnično sestradana. Pred najinimi duhovnimi očmi seje prikazoval biife z obilico hladne perutnine, s kokošjo in puranom, gosjo in raco, z omakami in zelenjavo in solato... Upala sva, da Spieglova ne bosta začela kakšnega pogovora, da bosta s tem počakala do konca večerje... Takoj po prihodu v Spieglovo stanovanje so se spet začeli pojavljati stari dvomi: bila sva prva gosta in Spieglova sta se še oblačila. Najina zaskrbljena pogleda sta obkrožila salon, a nista odkrila nobene trdne opore. Nudil se namaje za take primere običajen pogled: klubska garnitura, fotelji in stoli okoli nizke steklene mize, na kateri je stala velika skleda z mandeljni, arašidi in rozinami, v precej manjši skledici nekaj oliv, v nekaj večji na kocke razrezan sir s plastičnimi zobotrebci in nazadnje plemenito oblikovana steklena posoda, polna tankih slanih paličic. Nenadoma meje prešinila misel, daje gospa Spieglova morda menda vendarle rekla ob osmih in petinštirideset in ne ob osmih trideset,da, morda sploh ni omenila točne ure, ampak sva se pogovarjala le o Fellinijevem "Ob polosmih". "Kaj bi pila?" Hišni gospodar, ki si je še zavezoval karvato, namaje zmešal John Collinsa, izredno osvežujočo pijačo, sestavljeno iz tretjine brandyja, tretjine sode in tretjine Collinsa. Druge krati ga pijeva zelo rada. Tokrat pa so bili najini želočni živci bolj naravnani na purana, vsekakor na nekaj bolj zgoščenega. Medtem ko sva dvignila kozarec, sva jih le s težavo pomirila. Hišni gospodarje trčil z nama in hotel vedeti, kaj misliva o Sartru. Vzel sem polno pest arašidov in poiskusil razčleniti eksistencializem, kolikor zadeva nas, a sem moral kmalu ugotoviti, da mi je pošla snov. Kaj pa je skleda arašidov in mandeljnov za odraslega človeka? Podobno seje gosilo ženi. V hipu je pospravila črne olive in močno opustošila skledo s sirom. Ko smo začeli govoriti o Vietnamu, je ostalo na mizi samo še nekaj osamljenih rezin kumare. "Trenutek," je rekla gospa Spieglova, pri čemer se ji je posrečilo hkrati smehljati se in dvigniti obrvi. "Grem še po kaj." In je odšla iz sobe s praznimi skledami v rokah. Pokukala sva skozi odprta vrata v kuhinjo, da bi videla, če je tam še kaj za pod zaob. Uspeh je bil uničujoč. Kuhinja je bila bolj podobna sobi v bolnišnici, tako je bila bela in steril-ana... Medtem - šlo je proti deveti - je prišlo še nekaj gostov. Moj želodec je vsakega posebej pozdravil z glasnim kruljenjem. Že po drugi skledi arašidov sem imel težave z?elodcem. Saj nimam nič proti arašidom. Arašidi so okusna, vitaminov bogata grana. Niso pa nadomestek za purana ali ribjo solato z majonezo. Ozrl sem se okoli sebe. Nasproti mi je sedela žena z obrazom, bledim kot zid, in seje ravno v tem hipu prijela za grlo, očitno zato, da bi potlačila nekaj John Collinsa, ki seje v njenem želodcu upiral kumaram in rozinam. Pokimal sem ji, se vrgel na novo pošilko sira v kockah in v naglici pogoltnil plastični zobotrebec. Gospa Spieglova seje začudena spogledala z možem, mu na uho pošepnila pripombo, ki je brez dvoma zadevala naju, in se dvignila, da bi prinesla novo zalogo. Nekdo je med pogovorom omenil, da število brezposelnih spet kaže tendenco naraščanja. "Nič čudnega," sem pripomnil. "Vse ljudstvo strada." Govoril sem le s težavo, ker sem imel polna usta slanih paličic. Toda bil sem zares ogorčen, da moram poslušati neumno gobezdanje o baje naraščujoči brezposelnosti, medtem ko v dobro opremljeni sobi sede ljud- je, ki si ničesar bolj ne želijo kot kos kruha. Žena je pospravila tretjo pošiljko rozin in na obrazih najinih gostiov so se pokazali jasni znaki panike. Gospod Spiegel je zapolnil luknje, ki so nastale v skledi, s karamelami, toda kmalu so se tam spet pojavile luknje. Ne smete pozabiti, da od zgodnjega jutra nisva bila dejansko nič jedla. Soljene paličice so mi v ustih škrtale in pokale, tako da skoraj nisem slišal pogovora. Medtem ko so se zgoščevale v kašnato gmoto, sen si zagotovil novo zalogo mandeljnov.»Arašidov je zmanjkalo le olive so še bile. Jedel sem in jedel. Izginili so zadnji ostanki mojega sicer vzornega samoobvladanja. Stoka-je in vzdihovaje sem ■stlačil v usta vse, kar sem dosegel. Žena seje cedila od karamel in me z zalepljenimi očmi gledala navzkriž. Vse sklede na nizki stekleni mizi so bile do kraja prazne. Tudi jaz sem bil pri kraju. Nisem mogel več naprej. Ko seje gospod Spiegel vrnil iz sosednjega stanovanja in postavil predme krožnik s slanimi paličicami, sem se moral obrniti. Misliil sem, da bom počil. Že ob sami misli na hrano mi je šlo na bruhanje. Samo ne gledati več hrane. Za božjo voljo, samo nobene hrane več... "Stopite, gospoda!" Gospa Spieglova je odprla vrata v sosednjo sobo. Prikazala sta se belo pogrnjena miza in bife z obilico mrzle perutnine, s kuro in puranom, gosjo in raco, z omakami in zelenjavo in solatami. ■ Ephraim Kishon lilllllllllii: WKmm Nogomet Točka v gosteh Nogometaši Rudarja so že v soboto odigrali prvenstveno srečanje z Mavrico v Ljubljani. Srečanje seje končalo brez zadetkov 0:0, točka pa "rudarjem" precej pomeni. V prvem polčasu so imeli nekaj več od igre in nekaj več priložnosti gostitelji, ki pa na srečo niso bili dovolj učinkoviti. Takoj na začetku drugega polčasa je bila tekma prekinjena, razlog paje bila huda nevihta. Razmočeno igrišče je seveda naredilo svoje, vseeno pa v nadaljevanju priložnosti ni manjkalo na obeh straneh. Nekajkrat seje izkazal velenjski vratar, premalo sreče paje imel mladi velenjski napadalec Mešanovič, ki seje kar dvakrat sam znašel pred domačiom vratarjem, na nesrečo gostov pa obakrat ni bil uspešen. Nasprotnik Velenjčanov v naslednjem kolu bo četrtouvrščeni Cosmos iz Ljubljane, tekmo bodo v Šmartnem ob Paki pričeli v soboto ob 16-30. a ' '* S takšno igro točk ne bo Nogometaši ERE Šmartnega so pomembno srečanje z Loko v Medvodah začeli izredno slabo in po hudi napaki obrambe so domačini povedli že v 1.minuti. Tudi v nadaljevanju so igrali slabo in le Kostrež je imel lepo priliko za izenačenje, vendar je streljal čez gol. Sicer je bilo srečanje obojestransko slabo in čeprav so bili Šmarčani več pri žogi si še kakšne priložnosti niso pripravili. V drugem polčasu je hudo napako napravil Ir-man in gostitelji so dosegli še drugi zadetek in končni izid 2:0. Igralci ERE Šmartno s takšno igro nc bodo osvajali točk na gostovanjih in tudi ne doma, točke pa zelo potrebujejo, če želijo ostati v ligi. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Dravinje. ■ Janko Goričnik Neučinkoviti Ljubenci Nogometaši Ljubnega v medobčinski ligi še naprej igrajo vse preveč neučinkovito. V soboto so bili že drugič zapored gostitelji, a so po zmagi v prejšnjem kolu proti Hrastniku tokrat srečanje s Šentjurjem izgubili z 1:2. Imeli so veliko priložnosti, rezultat je bil tik pred koncem 1:1, kazen paje prišla v zadnji minuti, ko so gostje s prostega strela zadeli in zmagali. V soboto bodo Ljubenci gostovali v Zrečah. Nogometni klub Usnjar V minulem kolu so mlajši pionirji Usnjarja doma izgubiliz Rudarjem z 1:9, starejši pionirji prav tako v vrstniki Rudarja z 0:2, mladinci pa so v Žalcu igrali z domačim Hmezadom 3:3. V soboto bodo mlajši pionbirji gostili vrstnike Ljubnega (14.oo), starejši pionirji Elkroj (15.30), kadeti Steklar (17.00), mladinci pa v nedeljo vrstnike ERE Šmartno (10.00). Kegljanje Na kegljišču v Šoštanju je bil v soboto celodnevni turnir v spomin na pred leti umrlega člana HerbertaZakeljška- "Zaki 93". Na turnirju vsako leto nastopijo štiri£kipe. Letos so to bile Fužinar z Raven (član AS lige), Šoštanj (medregijska liga), Metka iz Celja in Ljubno (oba 1 .medobčinska liga). Zmagal je Fužinar (4.844), drugi je bil Šoštanj (4.726), tretja Metka 4.614) in četrto Ljubno (4.584). Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal in pokal v trajno last. Najboljši trije pri posameznikih so bili Mlakar (Fuž) 852, Kramar (Lj) 841 in Petek (Metka) 830, ki so dobili praktična darila pokrovitelja turnirja Mesnice in trgovine Poznič. Kegljači bodo letošnjo sklenili z 2.športnim plesom, ki bo 22.maja v jedilnici TEŠ-a. Pripravili bodo bogat srečolov in med drugim tudi nagradno kegljanje (moški za oetojka, ženske za purana). Omenimo šc, da se ženska ekipa vneto pripravlja za nastop v 2.državni ligi. Tako je v petek v prijateljskem srečanjuv Slovenskih Konjicah premagale domačinke za 75 kegljev. ■ L. F. RK Gorenje »aessssssssttiss®® Zahtevajo zaščito zakonitosti Znanje drugi finalist končnice državnega rokometnega prvenstva, to je ekipa Andor Jadrana iz Kozine, ki v povratni tekmi z Omnikum Rudijem ni dovolila presenečenja, kot pred njo igralci Gorenja in je Trboveljčane visoko premagala. Drugi finalist je po pričakovanju celjsa Pivovarna Laško, ki paje slovenjegraško Novo opremo izločila šele po hudem boju v obeh polfinalnih srečanjih. Velenjčani pa se še vedno niso sprijaznili z nejasnimi in površno napisanimi propozicijami. Po zavrnitvi njihovih pritožb na prvo in drugostopenjskem organu so na Rokometno zvezo Slovenije v Ljubljano poslali zahtevo, da komisija za varstvo zakonitosti odpravi nezakonite sklepe in sproži pobudo za spremembo tekmovalnih pravil, da bi se vsaj v bodoče, kot poudarjajo, izognili takšnim zapletom. Spomnimo se. Obe četrtfinalni tekmi med RK Gorenje in Omnikum iz Trbovlj sta se končali z enako gol razliko (18:16, 21:19). Trbovljčani so bili učinkovitejši v gosteh, zato je delegat odločil, da so polfinalisti igralci Omnikuma. Velenjčani pa so se pritožili, češ da v pravilih nista omenjeni "gol v gosteh", zato bi po njihovem morale odločiti sedemmetrovke. ■ vos Atletske novice Tekmovanja v polnem razmahu Atletska tekmovalna sezona je v polnem razmaku. Vrstijo se atletski mitingi, zaključila pa so se tudi kvalifikacijska tekmovanja za atletski pokal Slovenije. Kvalifikacije so potekale v dveh atletskih centrih - Celju in Ljubljani. Najboljših 12 tekmovalcev (v šprintih in tekih na ovirah 16) pa se bo srečalo na finalu 22. in 23. tega meseca. Mladi velenjski atleti so oba dneva kvalifikacij dosegli vrsto dobrih uvrstitev in tako lahko v finalu pričakujemo večje število najboljših posameznikov. Ženske - 100 m ovire: Steinbacher 3. mesto; 1500 m: Steblovnik 1. mesto, Mraz 2. mesto, Pugelj 4. mesto, Poznič 5. mesto; disk: Koča 2. mesto,Tabakovič 7. mesto; 200 m: Steinbacher 6. mesto; 800 m: Steblovnik 1. mesto, Mraz 3. mesto; 3000 m: Poznič 1. mesto, Djedovič 3. mesto; Krogla (4 kg): Koča 3. mesto; 4 x 400 m: Pugelj, Pražnikar V., Pražnikar L., Steinbacher 3. mesto. Moški - 100 m: Štor 3. mesto, Šalamon 4. mesto, Janžovnik, Slemenšek; Daljina: Šalamon 4. mesto; 1500 m: Bahtiri 1. mesto, Hrapič 2. mesto, Brajer; 4 x 100 m: Janžovnik, Šalamon, Štrancar, Štor 2. mesto; Marinovič, SLemenšek, Resnik, Krajnc 5. mesto; 200 m: Štbr 2. mesto, Janžovnik, Slemenšek; 400 ovire: Šalamon 4. mesto; Tros-k^>k: Poles 6. mesto; 800 m: Brajer 7. mesto; 4 x 400 m: Janžovnik, Pohar, Štor, Šalamon 5. mesto; Krajnc, Brajer, Ternik, Poles 8. mesto. _ ■ B. Šalamon _ . ... ** * Tek prijate sljstva Skupaj z Našim časom izbiram NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. KUPON ^ ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: Ime in Priimek:.............. Točen naslov:................. Bahtiri boljši od Zorka Osrednji športni dogodek množičnih prireditev v Ljubljani je bil mednarodni "Tek prijateljstva" po ulicah Ljubljane. Za prvovrstno presenečenje je poskrbel velenjski atlet Bekim Bahtiri, kije brez večjih težav zmagal in pri tem premagal tudi Branka Zorka s Hrvaške, sicer lanskega zmagovalca tega tega in nosilca bronaste medalje v teku na 1.500 metrov z letošnjega svetovnega dvoranskega prvenstva. Zorko je ob tem dejal, daje dobil v Bahtiriju resnega konkurenta, na katerega bo moral računati tudi v prihodnje. Drugi član velenjske ekipe Hrapič ni izpolnil pričakovanj, zanj skromno 11.mesto pa je vendarle zadostovalo za ekipno zmago Velenjčanov. Ženska ekipa atletskega kluba Velenje je v teku na 14 kilometrov osvojila drugo mesto za ekipo Ljubljanskih mlekarn, za katero so tekle atletinje različnih slovenskih klubov. Z gotovostjo lahko trdimo, da so bile ob prvo mesto samo zaradi tega, ker si organizatorji izmišljajo povsem svoja pravila, vsekakor pa so znova potrdile, da so v Velenju doma dobre tekačice. 37. Pohod v Ljubljani Tekaška sekcija je na letošnjem 37. Pohodu v Ljubljani sodelovala kar s 15 ekipami v tekmovalnem delu prireditev. Skupaj je v teku trojk nastopilo še vedno nad 100 ekip, med katerimi so bile zelo uspešne vse ekipe iz Gorenjeve tekaške sekcije, ki so se jim pridružili nekateri najboljši tekači - veterani iz vse Slovenije. V zmagovalni ekipi veteranov nad 50 let je za TS Gorenje tekel avstrijski državni prvak v tekih na dolge proge Franc Monaco, skupaj z Vinkom Fortuno in Ivanom Bartolom pa so premagali prvo Gorenjevo ekipo starejših veteranov v sestavi Rok Stros, Edo Gregorič in Janez Sitar. Tudi tretje mesto je pripadlo ekipi SKEI Gorenje, uspeh veteranov pa sta dopolnili še ženski vrsti članic in veterank, saj sta bili obe ekipi četrti. Dobro so tekli tudi mlajši člani in mlajši veterani in ponovno so pokazali, da lahko dosegajo tako dobre uspehe le z vztrajnim treningom tudi na tako težavnih tekih, kot je ljubljanski tek trojk na 28 km za moške in 14 km za ženske ekipe. Na teku trojk za ženske ekipe so bile odlične druge predstavnice velenjske ERE v sestavi Poznič, Mraz in Djedovič. V Velenje paje šla tudi posamezna in ekipna zmaga Teka prijateljstva na 5,1 km mestnem teku po Ljubljani. ■ H.Jerčič Tekmovalci TS Gorenje po prihodu v Ljubljano. I .........................................-.................................................. Športno plezanje iss^s ® % m % % M % % ® % Šeliga in Bračič nepremagljiva! Šaleški alpinistični odsek je organiziral in izvedel prvo letošnjo tekmovanje športnih plezalcev srednjih kategorij (mladinci) za pokal republike Slovenije, ki se gaje udeležilo 50 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih plezalnih klubov. Tekmovanja na umetni steni v Rdeči dvorani v Velenju so si ogledali tudi številni gledalci, ki so uživali v zanimivih nastopih starejših deklic in dečkov ter kadet-inj ter kadetov. Tudi velenjski športni plezalci, so si dali duška, saj je pri kadetih Gregor Šeliga zmagal, Damjan Maher, paje bil sedmi. Prvo in drugo mesto pa sta tudi pri starejših dečkih zasedla Peter Gregor Šeliga Bračič in Tomaž Jevšnik, pri starejših deklicah sta bili Urška Sermek in Veronika Dolar osma in deveta. Ob tem velja zapisati tudi, da sta med prvomajskimi prazniki na mednarodnem mladinskem prvenstvu v Italiji Gregor Šeliga in Peter Bračič vsak v svoji kategoriji zasedla prvi mesti, s tem pa tudi Slovenija. Veseli nas, saj ob Mateju Mejovšku rastejo nadarjeni prosti plezalci, ki pa za sabo vlečejo tudi številne druge mlade ljudi, ki jih je žal vse preveč prepušenih velenjskim ulicam. Še posebej se zahvaljujemo tudi vsem, ki nam pomagajo in so nam pomagali tudi pri organizaciji tega tekmovanja, in to še predvsem: RLV, GOST, STELL, Skupščina občine Velenje, RTC Golte, ERA Velenje, EPSI Nazarje, Rdeča dvorana in drugi. S Planinskimi pozdravi! ■ Ivč Kotnik, foto: Vos Peter Bračič na steni Pikado Odprto prvenstvo Gorenja V soboto, 15.maja, bodo ob 9.uri na balkonu Rdeče dvorane pričeli s 1.odprtim prvenstvom Gorenja v super pikadu. Tekmovanje bo po izločilnem sistemu in po mednarodnih pravilih. Število tekmovalcev je neomejeno, tekmovali bodo moški in ženske ne glede na starost, prijavni-na bo 200 tolarjev; prijave bodo sprejemali od 8.30 do 8.50. nato bo žrebanje, tekmovanje se bo pričelo ob 9.00, ob 12.30 pa bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. """"' ŠPORT, REKREACIJA II. družinski in gorski tek na Graški gori V okviru pestrega programa na prvomajskem srečanju delavcev in občanov Velenja in Mozirja na Graški gori so člani Tekaške sekcije Društva za športno rekreacijo Gorenja pripravili drugi družinski štafetni tek in gorski tek na Graški gori. Oba teka sta ponovno privabila ljubitelje tekov v naravi ne le iz Šaleške doline, temveč so prišli celo z Jesenic, Metlike, Celja, Ljubljane in Mislinjske doline. V drugem družinskem teku na Graški gori po izvirni formuli 600 + 600 + 1200 so na skupno 2400 m dolgi progi zmagali člani družine Klemen iz Celja z odličnim časom 7:27,18 (Maks, Luka, Urška) pred družinami Gregorič 8:27,25, Oce-pek (8:39,36, Lozič 8:51,68, Kopitar 9:25,31 - vse družine iz Velenja, Jagodic 9:35,61 Jesenice, Novkovič 9:55,53 Šmartno ob Paki, Hriberšek 10:07,85 Velenje itd. Družine so prejele praktične nagrade, ki so jih podarili sindikata Gorenje d.o.o. in Rudnika lignita Velenje ter Območna organizacija svobodnih sindikatov Velenje. V 2. gorskem teku na 8,5 km dolgi progi sta si prvi mesti pritekla Branko Krajnc in Anka Pugelj, oba člana Tekaške sekcije Gorenje, ki so bili tudi najštevilnejši na tem gorskem teku. ■ Hinko Jerčič, foto: vos Rekreacijska liga v Mozirju TVD Partizan Mozirje je med prvomajskimi prazniki organiziral turnir v košarki. Vsaka z vsako so se pomerile štiri ekipe, vrstni red paje bil naslednji: TVD Partizan Mozirje 6, Mozirje mladi 5, Gornji Grad 4 in Bočna 3 točke. Prav tako bo TVD Partizan tudi letos organiziral letni ligo v košarki za rekreativce. Ligo bodo pričeli 29.nia ja in bo predvidoma trajala do 21.avgusta. Vse tekme bodo igrali na asfaltnem igrišču v Mozirju, vsako soboto eno (popolno) kolo. Nastopajo lahko samo neregistrirani igralci, predvidoma bo nastopalo 11 ekip iz Savinjske in Šaleške doline, prijavnina pa bo 10.000 SIT. Žrebanje bo 22.maja zvečer na košarkarskem igrišču, vse informacije pa dobite na telefon 776-102 dopoldne in 831-646 popoldne (Janez Janko). Šahovske novice V sredo, 5. maja, so odigrali še zadnji del občinske šahovske lige za leto 1993. Med sedmimi ekipami sta se za prvo mesto borili ekipi RLV in ŠD Gorenje. ŠD Gorenje je sicer premagalo ekipo RLV z rezultatom 3:1, vendar kljub temu zaostalo za eno točko, saj so proti ostalim ekipam zmagali z manjšo razliko kot ekipa RLV. Vrstni red: 1. RLV 19.5 točk, 2. ŠD Gorenje 18.5, 3. ŠD TEŠ 13 itd. V četrtek, 6. maja, se je na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal zbralo 21 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Tokrat je tesno zmagal Peter Voglar pred Milanom Matkom, ki je zbral prav tako 11 točk, vendar je imel slabši bucholz koeficient. Ostali so močno zaostali za njima, saj je tretji Aleš Kopač zbral 2 točki manj, torej 9, četrti Milan Gor.šek 8.5, peti Ivan Dražnik 8 itd. ■ Andrej Novak *** ?0 HRIBIH IN DOLINAH Dvajsetič množično na Paski Kozjak Minulo nedeljo so zopet oživele nekatere poti, ki vodijo proti koči na Paškem Kozjaku. Velenjski planinci s propagandno komisijo na čelu so pripravili že dvajsetič trim pohod. Letošnjega se je kljub nekoliko aprilskemu vremenu udeležilo več kot 350 pohodnikov vseh starosti. Kot je že običajno, jih je pot vodila po trasi ŠPP, od gasilskega doma v Šaleku, mimo dveh kontrolnih točk, Gonžar in Jurko, od planinskega doma na Paškem Kozjaku, kjer je bil cilj, in srečanje, ki so ga udeleženci pohoda popestrili z raznimi družabnimi igrami. O pohodu so povedali: Nejc Miklavžina: "Star sem sedem let in sem letos prvič na tem pohodu. Prišel sem skupaj z očetom in mamo. Kljub temu, da nas je med potjo nekoliko namočil dež, sem zadovoljen. Tukaj je veliko majih vrstnikov tako, da se lahko po svoje zabavamo. Verjetno se bom tega pohoda udeležil tudi naslednje leto." Julka Škorjanc: "Trim pohodov se udeležujem že od vsega začetka, saj vseskozi pomagam pri organizaciji. Seveda so mi všeč takšna planinska srečanja, drugače verjetno ne bi vztrajala vsa ta leta. Ko vidim toliko zadovoljnih obrazov okrog mene, mi ni žal ne truda ne časa, ki ga od vsakega posameznika zahteva organizacija takšne prireditve." Irena Brložnik, predsednica: "Vesela sem, daje tudi letošnji trim pohod dobro uspel. Tudi z udeležbo smo kar zadovoljni. Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem tistim našim planincem, ki so sodelovali pri pripravah, in sami izpeljavi letošnjega in vseh dosedanjih trim pohodov, ki zahtevajo veliko časa in truda. Posebej velja ta zahvala Turističnemu društvu Velenje in njegovemu pedsedniku Jožetu Kandolfu, saj bi brez njihove pomoči težko izpeljali to prireditev.Povedati moram, da nem letos Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje ni podeliv koncesije za prijavljene množične akcije oziroma akcije za mladino. Tako bi bil pohod skorajda padel v vodo, če ne bi bila prevzela pokroviteljstvo nad njim TZ Velenje. Tudi sedanja oskrbnica našega doma Olga Ramšak si zasluži pohvalo saj seje zares potrudila, daje bilo vse kot je treba, za vse udeležence pohoda paje pripravila čaj. Seveda brezplačno. Ne smem pozabiti tudi naših pridnih muzikantov, Štajerskega trija iz Šoštanja, ki so poskrbeli za veselo razpoloženje. Tudi ti so igrali brezplačno, kar se ne zgodi vsak dan. Še nekaj moram omeniti. Tudi planinsko dejavnost bo treba komercial-izirati in za množične pohode uvesti vsaj dimbolično vsebino ob nekoliko boljši ponudbi." ■ M. Hrusti Nejc Miklavžina Julka Škorjanc Irena Brložnik SOS Šolski vrtiljak Na sredini gozda stoji staro drevo. V to globino gozda še ni zašel človek. Koje preteklo 10.000 let od začetka tega gozda, je začel v njega prodirati človek. Gozd seje zavaroval z ostrim bodičevjem, vendar ni nič pomagalo. V bližini so zaačeli graditi sprva majhne dimnike, potlej pa zmeraj večje. Tako se začne naša zgodba v 20. stoletju našega štetja. Staro drevo sem jaz. Dolgo živim tukaj, zdaj je že kar lep gozd. Sicer ne vidim več kot 100 m v dolžino. Priletela je majhna ptička in mi zači vkala žalostno novico, da bo človek čez tri leta prišel do mene. Razjezil sem se, ker sem bil 10.000 let kralj gozda. Vendar ni nič pomagalo. Preteklo je leto, pretekli sta dve leti in tako je bilo tu že 1999. Komaj sem še dihalo. Veliko korenin mi je že strohnelo zaradi kisle vode. Listi so mi sredi poletja porjaveli, komaj sem še vršilo fotosintezo. Videlo sem človeka, ki je bil od mene oddaljen le še 100 m. Videlo sem drevesa, mogočna takšna kot jaz, ki so padala drugo za drugim. Naslednji dan so do mene prrišli ljudje. Izmerilo so me v dolžino, v širino, vse mogoče stvari so počeli z mano. Nato so vzeli čudne sekire. Čul seje ropot. Bolečine, ki sem jih čutilo v spodnjem delu telesa, so mi jemale moč. Padlo sem. Odvlekli so me v mesto in razrez-ali na deske. Kako je bilo mesto zadušljivo! Videlo sem ljudi, ki so bivali na pločnikih in si mislilo: "Zdaj bi potrebovali odrešenika!" Naredili so me v omaro in prodali stari gospe. Zdaj živim v Sloveniji v Kajuhovi 2. Stanovanje Jagrič, prostor predsoba. To je bil konec z menoj in uničevanje 10.000 let čistega zraka in gozda. Boštjan Jagrič, 6.c OŠ MPT, Velenje Strah v gozdu Bilo je poletje. Na travniku seje sušila trava. Ljudje so grabili seno. Prihajala je noč. Ljudi, ki so grabili, je stric odpeljal domov. Doma smo ostali sami. Tukaj je bila teta, pa Dani in jaz, medtem ko sta Rok in Sandi že spala. Sedeli smo na balkonu,-kar nekaj zatuli. Menili smo, daje srna. A tulilo je kar naprej. Zato nas je teta povabila, da bi šli pogledati. Zajel nas je strah. Hodimo proti gozdu. Dobil sem kurjo polt. Tuljenje je postajalo vse glasnejše. Drevesa so bila velika, gozd temen in luna je plavala nad črnim nebom. Po tleh je šumelo listje. Tuleči glasovi so bili naenkrat pred nami in zagledali smo pava. Tedaj gaje soseda udarila po glavi. Odnesli smo ga v hišo in si oddahnili. Sedaj seje vrnil tudi stric. Pavje ostal živ in še sedaj živi. Ko smo si ga naslednji dan ogledali, smo bili srečni, da se je vse dobro končalo. Simon Kodrun S.b, OŠ MPT, Velenje Mino mene Mimo mene hitiš, pa ne veš, da te rada imam. Mimo mene hitiš, pa ne veš, da samo tvoje ime poznam. Mimo mene hitiš, pa ne vidiš, solze v mojih očeh. Mimo mene hitiš, pa ne veš, da te oči jočejo v nočeh, mimo mene hitišr pa ne veš, da moja prva misel si in da le tebe moje si srce želi. Urša Špindler 7.b OŠ MPT Velenje Kako sem iskal pomlad Urarstvo - obrt s tisoč orodji Bil je pust in siv zimski dan. Zunaj seje igralo nekaj otrok. Ura je bila približno 8 zjutraj. Vstal sem iz postelje in skočilpred TV ekran. Gledal sem risanke, filme, drame... Program sem prestavil na slovensko televizijo. Pokazal seje smešen možic s kosmatim nosom, zelenimi očmi in rožičastimi lasmi. Poklical meje po imenu in mi rekel, naj stopim v TV ekran. Šel sem, a previdno, ker sem mislil, da se bom zaletel v steklo. Znašel sem se v TV. Okrog mene je bilo vse zeleno, rožnato, cvetoče.....kot prava pomlad. Vprašal sem čudnega možica, kako mu je ime. Odgovoril mi je, da mu je ime Pomladni škrat. Nato sva stekla po zeleneči travi. Tekla sva in tekla... Postajalo je vse bolj vroče. Pomladni škrat seje ustavil. Vprašal sem ga, kaj mu je. Rekel je, daje od tod naprej ozemlje Poletnega moža. Obrnila sva se in hodila po pomladi. Med tem sva si pravila skrivnosti. Pomladni škrat mi je zaupal, da se bo naslednji dan preselil na Zemljo in da bo na Zemlji napočil pomladni čas. Jaz pa sem mu govoril o raznih lepih dekletih, v katera sem bil zaljubljen. Bila jih je cela vojska. Tako sva prišla do TV vrat, ki so vodila na Zemljo. Poslovila sva se in domenila, da se prihodnje leto zopet srečava. Stopil sem iz ekrana. Zopet je bila noč in zato sem utrujen od hoje legel v posteljo. Zjutraj sem se zbudil in skočil pred okno. Zunaj sem videl kup otrok, ki so rajali po cvetočem travniku. Vse je cvetelo, se igralo pod soncem. Spoznal sem, da mi Pomladni škrat ni lagal. Hitro sem se oblekel in se pridružil rajajočim otrokom. Boštjan Jagrič, 6.c OŠ MPT, Velenje Na OŠ bratov Mravljakov v Velenju smo sedmošolci raziskovali MERE. Delovali smo v desetih interesnih dejavnostih. Naša skupina je proučevala čas in njegovo merjenje od antike do danes. Da bi svoja znanja še poglobili, smo za zakluček obiskali urarja Eriha Tamšeta in z njim opravili naslednji razgovor. Kako so nekoč merili čas? Najstarejši časomeri so sončne, vodne in peščene ure. Najbolj natančne so bile sončne ure, vendar so z njimi lahko merili čas le čez dan in ob lepem vremenu. Ohranile so se vse do dvajstega stoletja. Kdaj so se pojavile prve mahanske ure? Sistem kolesje pognal v 13. stoletju neznani menih. Kakšne vrste ur poznamo? Mehanske ure deliimo na klasične z nihalom in klasične ročne-ure. Tek ure uravnava pri stenskih urah nihalo, pri prenosnih pa nemirka; to je nihajoče kolesce, ki ga poganja spiralna vzmet. Poznamo tudi električne in kvarc ure. Električne poganja električni tok, pri kvarc urah pa uravanava čas kristal. Kvarc ure delimo na analogne-s kazalci in digitalne-čas kaže število. Katera ura se vam zdi še posebej zanimiva? Zelo točna je radijska ura. To je ročna ura, ki je vodena preko radijskih valov, s pomočjo satelita, iz Franfurta. V pasu ima anteno. Vsakih nekaj minut dobi impulz, ki uro naravna na točen čas. S katerimi pripomočki opravljate svoj poklic? Pravimo, daje urarstvo poklic s tisoč orodji. Pri svojem delu uporabljam različne lupe, pincete, klešče, brusilne kamne, krtače, mazila, razne merilne naprave in podobno. Napake pri mehanskih urah odkrivam z vibrografom, pri električnih pa z voltmetrom in osciloskopom. Kje nabavljate potrebni material V Švici ali Avstriji Kakšne lastnosti so potrebne za opravljanje tega poklica? Urar mora imeti dober vid in sluh, razvite ročne spretnosti in ne sme se preveč potiti. Še bi se lahko pogovarjali, vendar se nam je mudilo k pouku. Gospodu Tamšetu smo se prrisrčno zahvalili za zanimive odgovore. Za zgodovinsko-etnološko skupino: Mateja, Polonca, Ajda in Damir; učenci 7. razreda. Love me L ep je bil dan, ko se spomnim tvojega obraza, ko prišel si. O bmil se je svetm kakor v sanjah je bilo. Bilo je prvič, ko rekel si mi. V erjemi, da ljubim te. Ta beseda hidila je za mano, kot da bi prilepljena bila. Ampak. E nkrat vsega konec je bilo, kako pozabim naj, M isiim, da je samo on in nihče drug. Vse, kar bilo je, bilo je lepo. Ampak še. E nkrat in zadnjič ti rekla bi: "LJUBI in ljubljen boš!" šifra: "FOR - za ljubezen in mir" Pomlad Jutro se je prebudilo, s polnim žarkom sončne svetlobe, narava pa je v svoji globini, vabila ljudi na sprehode. Na sprehod sem odšla v gozdove, ki so bili še z rosno odejo pokrili. Ptički so peli kvartet, kot ga še slišal ni svet! Narava se je košatila s svojo lepoto, ki me je prevzela, srce mi je zaigralo, jaz pa sem zapela. Bojana Tamše 7.c OŠ MPT Velenje mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmi^ IOBO-BELA KRONIKA ■ ■ iifcf^P jL. m m Policijska postaja Velenje iiiaiiiiiiiiin Nezaklenjen prtljažnik V noči na 3. maj je prišel pred stanovanjsko hišo v Arnačah neznanec, ki je pogruntal, da prtljažnik osebnega avtomobila Citroen AX, ni zaklenjen. Izkoristil je "priložnost" in lastniku Miroslavu T., 25 let, iz Arnač iz vozila odtujil moško jakno in tri tisoč tolarjev. Lastnika je oškodoval za okoli 10 tisočakov. Neznanec vlomil v vrtni uti Noč ima svojo moč, pravi pregovor. Izkoristil jo je neznanec, ki je iz 4. na 5. maj vlomil v dve vrtni uti ob potoku Trebuša, v bližini ceste Celje -Velenje. Kaj natanko je mislil, da bo našel v njih, ni znano. Znano paje, da plen, ki gaje odnesel, ni bil tako velik kot je bila velika škoda, ki jo je z vlamljanjem povzročil. Odnesel je namreč le dva stola, na vrtnih utah paje lastnikoma Miranu K., 29 let, iz Velenja in Martini O., 50 let, prav tako iz Velenja, povzročil za skupaj okoli 30 tisočakov škode. S silo v stanovanje V četrtek, 6. maja, so morali policisti posredovati v Šoštanju. Okoli pol enajste ure zvečer, je hotel na silo v stanovanje Bronislave H., 41-letni Štefan S. iz Šoštanja, kot so ugotovili, ko so prišli na kraj dogajanja. Pred tem je Štefan že razbil ključavnico in na silo vstopil v stanovanje. Policisti ga bodo zdaj prijavili sodniku za prekrške in ovadili tožilstvu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. No, še to je treba povedati, tisto noč je Štefan S. preživel v prostoru za pridržanje, ker so policisti ocenili, da bo tako najbolje. S kladivom po glavi V soboto, 8. maja, okoli 19. ure, je prišel v stanovanje, k svoji bivši ženi, 29 letni Janez J. iz Velenja. Nič kaj ni bil zadovoljen, ker je bil v stanovanju tudi prijatelj bivše žene. To gaje tako razjezilo, daje odšel na balkon in tam vzel kladivo, ki gaje med prepirom tudi uporabil. Z njim je udaril po glavi Milana V., 30 let, iz Velenja in mu povzročil lažje telesne poškodbe. Policisti so sicer naredili red, Janeza J. pa bodo vseeno ovadili tožilstvu. Po nekaj minutah so ga dobili Nič kaj srečen verjetno ni bil videti 7. maja, okoli 22. ure zvečer, 18 letni Hajrudin M., ki začasno živi v Velenju, sicer pa je državljan BiH. S kolesom z motorjem so ga namreč na Rudarski cesti ustavili policisti in pri preverjanju lastništva vozila kaj hitro ugotovili, daje Hajrudin to vozilo samo nekaj minut prej odtujil pred velenjskim Kulturnim domom. Tam gaje nezaklenjenega pustil lastnik, 25-letni Miran Č.. Vozilo so vrnili lastniku, za Hajrudina pa bodo napisali ovadbo, s katero ga bodo bremenili kaznivega dejanja odvzema motornega vozila. Perilo pa še kar kradejo Večkrat smo v tej rubriki že pisali o perilu, ki ponoči, ko se suši, izginja. V noči iz 2. na 3. maj, je bil neznanec spet na delu. Z vrvi za obešanje perila je v Kavčah odtujil več otroškega in ženskega perila. Zdenko R., 29 let, kije perilo oprala in sušila, je oškodoval za okoli 10 tisoč tolatjev. Popoldne prebil v prostoru za pridržanje 5. maja, nekaj po 14. uri, so morali velenjski policisti posredovati v stanovanju Vere F., na Jenkovi cesti v Velenju. V njem je njen bivši mož razbijal in tepel sina. Zvonka K., 40 let, iz Velenja, ki se kljub nasvetu policistov ni pomiril, so odpeljali s seboj in ga v posebnem prostoru pridržali do iztreznitve. Policijska postaja Žalec S««M*K**MKS*«W Prijeti vlomilci Ko seje v četrtek, 6. maja, ob pol dveh zjutraj žalski policist vračal z dela domov, je pri poskusu vloma v avtomobil zalo-til mladoletnika iz Trbovelj. Kmalu potem so prijeli še dva njegova sodelavca, oba stara 24 let in stanujoča v Trbovljah. Kot seje izkazalo, je trojica to noč že vlomila v tri osebne avtomobile v Slovenski Bistrici, prav tako v Slovenskih Konjicah, v Žalcu pa že v pet avtomobilov. Iskali so predvsem avtoradie. Zoper njih bo podana kazenska ovadba. Hudo ranjena sopotnica Na magistralni cesti Ljubljana - Celje se je v četrtek, 6. maja, v Ločici pri Vranskem zgodila prometna nezgoda, v kateri so bila udeležena tri vozila. Voznik osebnega avtomobila 50-letni Albin Gregorič je vozil proti Celju in začel v blagem levem ovinku prehitevati manjši tovornjak. V tistem Policija svetuje SS R 8 8 8 Preprečite krajo kolesa! V prejšnji številki Našega časa smo že pisali o kolesih in mopedih, ki v tem času pridejo vse bolj prav. Danes vam bomo nanizali nekaj opozoril in nasvetov, kijih je dobro poznati. Starši naj preverijo znanje predpisov in usposobljenost otrok za vožnjo s kolesom. Najboljši način je, da vzamete otroka na krajši izlet s kolesom, pri tem pa ga opozarjate na prometne znake in nevarnosti, ki prežijo na cesti. Ne pozabite pa, da vas opazujejo otroci, in da bodo ti vozili tako kot vi. Upoštevajte predpise in z dobrim zgledom pokažite otrokom, kako naj se obnašajo v prometu. Kolo naj bo opremljeno in brezhibno, predvsem zaradi lastne varnosti v prometu. Poskrbite pa tudi za ključavnico na kolesu, ki bo odvrnila tatu od njegovih namenov. Vemo, da tudi zaklenjena kolesa kradejo, vendar je zaklenjeno kolp vseeno ovira za tistega, ki bi ga hotel takoj uporabiti za vožnjo. Pred trgovinami, gostinskimi lokali, vhodi v stanovanjske objekte... lahko vidimo nezaklenjena kolesa. Nekatera stojijo celo na pločnikih in vozišču, tako da ovirajo pešce in voznike. Stojala za kolesa so namenjena "parkiranju" koles, zato puščajte kolesa na mestih, kjer ne bodo nikogar ovirala. Puščanje nezaklenjenga kolesa pred stanovanjskim blokom, kjer stanujete, je idealna priložnost za tistega, ki bi se s kolesom rad peljal, pa ga nima. Prav tako kot tudi za tistega, ki bi potreboval dele za svoje kolo, pa nima namena, da bi jih nabavil v trgovini. Kolesa raje hranite v kolesarnicah ali kletnih prostorih. Dobro je, da ob nakupu kolesa v trgovini zahtevate račun in garancijski list, na katerega zapišete tovarniško številko kolesa ter opis. V primeru tatvine je to izjemno pomembno, saj nam boste s tem bistveno olajšali delo pri iskanju in pozneje tudi pri dokazovanju lastništva kolesa. ■ Adil Huselja Pogin rib v Savinji Na področju žalske občine deluje Ribiška družina Šempeter, ki že dolgo opozarja na hudo onesnaženost naših voda, zlasti Savinje. Prejšnjo sredo proti večeru pa so ribiči opazili večje število mrtvih rib v Savinji od izliva Pake do Podvinskega mosta in o tem obvestili žalske policiste. Na kraj pogina seje odpravila komisija UNZ Celje s preiskovalnim sodnikom, zaradi suma kaznivega dejanja. Ogleda se je udeležil tudi občinski vodnogospodarski inšpektor Gorazd Pul-ko, ki je na onesnaženje še pravočasno opozoril ribogojnico v Vrbju. Povedal je, da je nekdo očitno izkoristil čas po nevihti in v Pako, sicer mrtvo reko, spustil večjo količino odpadnih sno- vi kot sicer ali pa kakšno drugo strupeno snov. To bodo ugotovili z analizo vode v Ljubljani, očitno paje ta snov delovala bolj pri dnu reke, saj so poginile predvsem mrene, medtem ko je nekaj mladic preživelo. Tokratni pogin je ponovno opozoril na izredno neurejenost vodotoka Savinje. Ne le, daje reka umazana in smrdi, da so njeni bregovi zanemarjeni in zasmeteni, da se ob njih pojavljajo črne gradnje in da reka ob vsakem večjem deževju poplavlja. Opozoril je, da se teh težev ne da reševati samo v okviru ene občine in da bo za čistejšo Savinjo treba poskrbeti tudi za oživitev Pake. ■ K. Rozman trenutku se je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak, ki gaje vozil 36-letni Janez Mlakar s Ptuja. Ta je močno zaviral in pri umikanju v desno zapeljal na travnik. Tudi Gregorič se je umikal na levo v smeri vožnje, zato je prišlo med voziloma do čelnega trčenja. V zadnji del tovornjaka seje nato zaletel še voznik osebnega avtomobila 35-letni Igor Podpečan iz Slovenj Gradca. V nezgodi se je hudo poškodovala sopotnica v Gregoričevem avtomobilu 53-let-na Safija Adembegovic iz BIH, medtem ko so bili vozniki nepoškodovani. Materialne škode je za milijon tolarjev. Po trčenju pobegnil V petek, 7. maja, je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti Žalec - Vrbje Branko Zagoričnik iz Bevkove v Žalcu. Pri nepravilnem prehitevanju je trčil v kolo z motorjem, ki gaje v nasprotni smeri vozil Jure Šemrov iz Žalca. Pri tem se je hudo telesno poškodoval Boštjan Pongračič iz Vrbja, ki seje prav tako peljal na kolesu z motorjem. Zagoričnik je po nezgodi pobegnil, vendar so ga kmalu izsledili. Policijska postaja Mozirje Bo "čist" vse življenje? s & m ss % s m V času od 29. aprila pa so 5. maja letos je neznani storilec iz skladišča trgovine Vtis v Spodnji Rečici, odtujil nekaj čez tri tisoč kilogramov pralnega praška Ari-el. S tem je podjetje Vtis oškodoval za več kot 1 milijon 200 tisoč tolatjev. Prepir v gostilni 5. maja okoli 23. ure so se sprli in stepli v gostilni Majer-hold v Mozirju. Andrej H., 30 let, iz Nove Loke je pri tem udaril Zlatka D., 25 let, iz Ljubije in ga lažje telesno poškodoval. Zdaj ga čaka (Andreja) sodnik za prekrške. VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA V naši prodajalni pri železniški postaji vŠEMPETRU, telefon: 063/701-685 dobite aprila po zelo ugodnih cenah zemeljske, energetske in druge kable ter ostali elektro, vodovodni materijal in materijal za centralno ogrevanje. Zemeljski kabli že za: PP0U 4X6 192SIT/m PP00 4X10 289 SIT/m PPUU 4X16X2,5 249SIT/m RADIATORJI DE L0NGHI 600X600 8260SIT/kos 600x1080 12000 SIT/kos Nakup v trgovini Vošnjak pomeni PRIHRANEK. VRTEC ŠOŠTANJ VPIS OTROK za dnevno varstvo za šolsko leto 1993/94 bo v torek, 18. in v sredo 19. maja od 7. do 16. ure v enotah: - Brina v Šoštanju za Šoštanj in okolico, - Maja v Šmartnem ob Paki za Šm/Paki z okolico, - Urška vTopolšici zaTopolšico. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje KAJ STORITI V PRIMERU IZGUBE OZIROMA TATVINE ČEKOVNIH BLANKETOVAU ČEKOVNE KARTICE? Živimo v času, ko je vse več tatvin čekovnih blanketov, čekovnih kartic, in drugih dokumentov. K temu v veliki meri propomoremo s svojim neprevidnim vedenjem. Torbice z dokumenti puščamo v avtomobilih, denarnice spravljamo v žepe na vidnih in hitro dosegljivih mestih, dokumente pa kljub nasvetom, naj tega ne počnemo, nosimo skupaj. Pri tem se ne zavedamo skrbi in težav, ki nas doletijo, če smo ukradeni, naši dokumenti pa zlorabljeni. V primeru izgube oziroma tatvine čekovnih blanketov, čekovne kartice morate le-to takoj prijaviti enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun. Banka bo prijavo evidentirala in s tem uvedla zaporo izgubljenih ali ukradenih čekov. Z narejeno zaporo bo banka preprečila vnovčevanje čekov v enotah banke in izločitev čekov, ki bi bili morebiti vnovčenizunaj banke. Tako bo banka tudi pripravila vso dokumentacijo za nadaljni postopek in omogočila takojšnje ukrepanje proti neznancu, ki bi skušal zlorabiti tuje čeke. Po prijavi izgube čekovne kartice izda banka imetniku novo kartico za isti tekoči račun. In še naš nasvet: čekovne blankete osite vedno ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice. čekov nikoli ne izpolnjujte in podpisujte vnaprej. Hmezad Braslovče Kovinooprema Parižlje tel./fax: 721-455 Motorji YAMAHA od 50 do 125 ccm cena: že od 139.000,00 SIT dalje! SPREJEMAMO NAROČILA TUDI ZA MOČNEJŠE MOTORJE! Nudimo še motorje TOMOS in kolesa (ROG in iz uvoza) moško gorsko kolo že za 27.400,00 SIT Gradbeni material ugodno: cement 499,00, opeka MODUL 38,20 talne plošče 139,00 13. maja 1993 V | * ff j | 6 \ ;-..-.> ^ ,,,. <-4 C-- - a tfi v» j jllU SAŠ ČAS 151 ČETRTEK, ■ 13. MAJA | PETEK, 1 14. MAJA | I SOBOTA, 1 | 15. MAJA | 1 NEDELJA, 1 | 16. MAJA | 1 PONEDELJEK, ■ 1 17. MAJA | TOREK, 18. MAJA ■ SREDA, 1 ■ 19. MAJA \ TV SLOVENIJA 1 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda 12.00 Analitična mehanika, amer. izob. serija, 14/52 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 14.50 PRO & CONTRA 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevniki 17.10 Oscarjunlor, prenos 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 TV igrica: štiri v vrsto 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Glasba, show in cirkus: arena klovnov 21.35 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 TV jutri 22.45 SOVA: 22.45 ON IN ONA, 9/13 23.10 Jezdeci zore, 3/5 00.10 Videostrani TV SLOVENIJA 2 15.30 17.20 17.20 17.50 18.45 19.15 19.17 19.30 20.00 20.10 20.35 21.25 Rim tedna: Dnevnik za mojega očeta in mamo, madžarski film SOVA, ponovitev V športnem duhu, 6/15 Jezdeci zore, 2/5 Že veste TV nocoj Risanka TV dnevnik 2 Poslovna borza Znanost, 18. oddaja Dokumentarec meseca: Zgodba o belem konju Umetniški večer Videostrani HTV 1 10.00 10.05 10.05 10.30 11.00 11.30 12.00 12.05 13.30 14.00 14.05 14.50 15.40 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.35 19.18 19.30 20.05 20.50 21.35 22.35 23.00 23.45 23.50 00.00 HTV 2 17.30 17.35 17.45 19.10 19.30 20.05 21.00 21.50 22.25 23.15 00.15 00.20 Sobota, 15. maja_ TVS 2 GOSPA IZ PEŠČIN, franc. film, 1985 Igrajo: Anna Karina. Sophie Bar- jac, Maxime Mansion Režija: Joyce Bunuel Mlada žena nenadoma izve, da mož prodaja hišo ob morju, za katero komajda ve, da obstaja. S sinčkom se ob moževi odsotnostji poda tjakaj, da bi se naužiia morja in ugotovila, če ne bi bilo dobro hišo vendarle obdržati. V odročnem kraju, kjer stoji hiša, pa se začenjajo dogajati nenavadne stvari. Čeprav je mlada žena nadvse uravnovešena in samozavestna, jo začenja grabiti panika. Prihod ženske, ki se ji je v nevihti pokvaril avto, jo potolaži in zdi se ji, da je naletela na prijateljico, a TV SLOVENIJA 1 09.20 Batman, 9. del 09.45 Armada senc, franc. film 12.05 Že veste 12.35 Znanost, 18. del 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Poslovna borza 13.15 Dokumentarec meseca: Zgodba o belem konju 14.05 Umetniški večer 15.05 Videostrani 16.00 Osmi dan, ponovitev 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 TV igrica: štiri v vrsto 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Forum 20.30 Ubijte Charleya VVarricka! amer. film 22.20 TV dnevnik 3 22.44 Šport 22.48 TV jutri 22.50 SOVA: 22.50 ljubezen da, ljubezen ne, 1. del 23.30 Jezdeci zore, 4/5 00.30 Plezalec, 2/3 01.30 Videostrani TV SLOVENIJA 2 16.00 Videostrani 16.20 Glasba, shovv in cirkus: Arena klovnov 17.20 SOVA, ponovitev 17.20 ON & ONA, 9/13 17.50 Jezdeci zore, 3/5 18.45 Znanje za znanje 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Reka, poljudnozn. oddaja 21.10 Večerni gost 22.10 Alica v čudežni deželi, gledal.predstava Video strani TV SLOVENIJA 1 08.50 RadovedniTaček 09.10 Oscar Junior: 09.15 Klub klobuk 10.55 Pet prijateljev, 7/13 11.20 TOK TOK 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Večerni gost 15.05 Ubijte Charleya Warricka!, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet odkritij, 7/11 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Utrip 20.30 Sanjska potovanja, nem. dok. serija 21.00 Eurosong '93, prenos 00.00 Poročila 00.10 Videostrani TV SLOVENIJA 2 10.55 11.50 11.50 12.35 13.35 18.45 19.15 19.30 20.10 21.10 22.00 23.15 TV SLOVENIJA 1 Človek in glasba SOVA, ponovitev Ljubezen da, ljubezen ne, 1. del Jezdeci zore, 4/5 Naš avto, slovenski film (ČB) Divji svet živali, 4/25 TV nocoj TV dnevnik 2 Studio city Berlinska gospa, 1/4 SOVA: Gospa iz peščin, franc. film SP v boksu, posnetek Video strani HTV 1 23.00 HTV 1 Poročila TVšola Akropola na Donavi Zemljepis Srednjeveško gledališče Naj bo igra Poročila Svet gre naprej, (124) Monofon Poročila Slika na sliko, ponovitev Notranji glasovi, 3/4 Afternoon Report Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška in ljudje Poročila Znanstveno ozračje Santa Barbara, 402. del Risanka TV dnevnik 1 Spektar Zaradi tvojega imena Ekran brez okvirja TV dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemškem jeziku Poročila Sanje brez meja TV spored za petek 13.40 _ 13.45 TV spored 13.55 TV koledar Drevo za obešanje, amer. 17.15 film 17.55 Jv dnevniki 20.00 Zvonili ste, milorde, 2/6 jo 35 Notranji glasovi. 4. zadnji del 21 35 Marlboro Music Shovv, 1/6 22 20 Nebo mora čakati, dok. film 23 05 1/2 PEPSI DJ MAG Horoskop TV spored za petek Videostrani 03.00 10.00 10.05 10.30 11.00 11.15 11.30 12.00 12.05 13.30 14.00 14.05 14.50 15.40 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.10 18.40 19.18 19.30 20.05 21.35 23.00 23.25 23.25 00.15 00.25 Poročila Pixel Prvi koraki grafike Religijski TV leksikon Nemški jezik, 19. del Pripovedke: Baš Čelik Poročila Svet gre naprej, (125) Mikser M Poročila Slika na sliko, ponovitev Notranji glasovi, 4. zad. del Afternoon Report Poročila Angleški jezik, 2. del Malavizija Hrvaška in ljudje Poročila Duhovni klic Morje Santa Barbara, 403. del Risanka TV dnevnik 1 Dan televizije Ženska v rdečem, am. film TV dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleškem jeziku 10.30 11.30 12.00 12.05 12.35 13.05 13.50 14.20 14.25 14.30 15.10 16.00 16.05 16.30 18.00 18.05 18.20 19.05 19.15 19.30 20.00 20.30 20.55 00.15 00.35 01.10 01.15 01.25 Kaj se mi to dogaja? Fant iz Andromeda, 2/6 Poročila Smisel življenja, 3/6 Družina Addams, 8/16 Zaradi tvojega imena Pozdravi iz domovine Glasba Poročila Multinacionalni magazin Pozdravljeni Poročila Televizija o televiziji Turbo-limach shovv Poročila TV izložba Santa Barbara (404) Na začetku je bila beseda Risanka TV dnevnik 1 TV tednik Glasbeni program Eurosong '93, prenos TV dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemškem jeziku Poročila Sanje brez meja TV spored za nedeljo HTV 2 08.15 09.05 09.35 10.00 10.30 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 15.05 16.05 17.00 17.10 19.05 19.17 19.30 20.10 20.30 21.30 22.05 22.30 23.50 Oscar junior Čarobna piščal, 2/3 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji 19. mednarodni mladinski pevski festival Celje '92: mladinski zbori Televizijska konferenca Obzoija duha Slovenci v zamejstvu Ansambel Vrtnica Poročila Ameriški film Reka, ponovitev Ognjeno drevje Thike, 3/7 TV dnevnik 1 Rumeni rol!s-royce, amer. film Risanka Slovenski LOTO TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Na poti z dr. Stinglom, 4/12 TV dnevnik 3 SOVA: Hal Roach predstavlja: Naj bo mož doma, 10/29; Jezdeci zore, 5. zadnji del Video strani HTV 1 Poročila Sanje brez meja 14.55 CRO POP ROČK TV spored za soboto ..... Šport 15.30 Polfinale SP v boksu, po- HTV 2__snetek TV spored 16.00 Finale SP v boksu TV koledar 17.55 Kvalifikacije za EP v odbojki Polfinale SP v boksu, pre- (M) Hrvaška:Švedska, prenos nos Glasba 19.30 TV dnevniki Polfinale SP v boksu, pre- 19.55 Prvenstvo Hrvaške v roko-nos metu (M), Badel 1862 Za-Meteorova izložba greb:Coning Medveščak Singles, humor, serija 1/6 21.15 ČRN0-BEL0 V BARVI Clive James, 1/4 ..... Feather o jazzu, 10/26 CRO POP ROČK ..... Svet v sredini dvajsetega stolet- Stil življenja, 1/14 ja, 12/13 Nočna smena: ..... V avtobusu, 36. del Lovejoy, 9/12 ..... TOP lista Družina Addams, 8/16 ..... Film Carrottov reklamni zlom, 2/2 00.00 Hitdepo Omen II, amer. film 02.30 Horoskop Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo 09.30 Minikins, 6/12 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Klovni, oddaja za otroke 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Pustolovščine gozdne družbe, 4/13 13.55 Oskar med detektivi 14.40 Risanka 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Rimi Buda Spencerja: Can- nonball 18.50 Zajčkove zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Parnell, serijski film, 3/4 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 Nedeljsko športno popoldne 12.00 SP v motociklizmu, prenos 14.30 Jadranje: ACV akademija, posnetek 15.10 Tenis: ATP magazin 15.40 SP v motociklizmu 16.00 Finale SP v boksu 18.15 Kvalifikacije za EP v odbojki (Ž), Hrvaška:Poljska 19.30 TV dnevniki 20.05 Z jadri okrog sveta, dok. oddaja 5/12 20.35 Mačke, zadnji del 21.10 Nadaljevanka, 2/6 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Jazz okrog polnoči 00.10 Horoskop izkaže se prav nasprotno... HTV 2 CABARET, amer. film, 1972 Igrajo: Liza Minelli, Michael York, Joel Gray Režija: Bob Fosse Dogajanje filma se odvija v Berlinu sredi tridesetih let. Med pevkami in plesalkami kabareta "C/ca mica" je romantično dekle, ki ima neurejeno ljubezensko življenje in sanja o tem, da postane nekoč zvezda... Nedelja, 16. maja_ TVS 1 POMOČ IZ ONOSTRANSTVA, amer. film, 1991 Igrajo: Joshua Miller. Edan Gross, Susan Gibney Režija: Tony Cookson Film govori o odraščajočima sino- voma, ki stopata po očetovih stopinjah, dosegata lepe uspehe na različnih tekmovanjih, kjer se mladi tekmovalci predstavljajo s svojimi izumi. Toda po očetovi smrti si zastavita skoraj pretrd oreh. Rada bi dokončala robota, s katerim se je dolga leta ukvarjal njun pokojni oče, priznan znanstvenik. Nado-budneža se zagnano vržeta na delo, vendar se zdi naloga v resnici pretežka zanju. Ko robot, nad katerim že obupujeta, nekega dne spregovori z očetovim glasom, da bi jima pomagal, fantoma odleže. Zdaj verjameta, da bosta na naslednjem tekmovanju lahko pokazala imeniten dosežek. Toda po mestu se začne šušljati, da se za zaprtimi vrati družine brez očeta dogaja nekaj nenavadnega in v hišo pričnejo vdirati nepovabljeni gosti... HTV 1 CANNONBALL, ital.amer. film Igrajo: Bud Spencer, Philip Michael Thomas Režija: Enzo G. Castellari Mladi črne, zvezda ragbya, je najden drogiran in mrtev. Njegova mati čvrsto verjame, da on ni nikdar jemal drog in zato odide k detektivu Jacku Costellu, poznanem po vzdevku Extralarge in od njega zahteva, da najde osebo, ki ga je umorila... Ponedeljek, 17. nuja TVS 1 VRTINEC, južnoafriška nadaljevanka Igrajo: Michael McGovern, Todd Jensen, Jana Cilliers Režija: Ken Leach V ospredju dogajanja te nadalje- TV SLOVENIJA 1 Batman, 10. del Tedenski izbor Divji svet živali, 4/25 Znanje za znanje, učite se z nami Svet odkritij, 7/11 Poročila Slovenski rnagazin Športni pregled Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček ........ * Regionalni studio Maribor TV igrica: besede, besede, besede Risanka TV dnevnik 2 Gospodarska oddaja 10.000 obratov Omizje TV dnevnik 3 Šport TV jutri SOVA: Samci in samke. 5/7 Vrtinec, južnoafriška nadalj. 1/13 00.05 Videostrani TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 10.45 11.10 11.15 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 16.25 17.00 17.10 17.20 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.55 22.15 22.40 22.45 22.50 22.50 TV SLOVENIJA 2 14.40 Vrnitev na otok zakladov, 6/10 14.45 Športna nedelja 15.30 Kasači 16.00 SP v boksu, finale 17.55 KF za EP v košarki (Ž): Slove- nija:Gruzija 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Slovenski magazin 20.35 Sofija, danski film 23.00 Športni pregled 23.45 Videostrani 00.40 Atletski miting, posnetek 00.55 Plavalni miting 14.00 15.00 15.15 15.30 15.45 16.00 17.00 17.30 17.30 17.50 18.45 19.20 19.30 20.10 20.30 21.30 22.00 22.40 23.10 23.55 HTV 1 Televizijska konferenca Forum TV mernik Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Obzorja duha SOVA, ponovitev Naj bo mož doma, 10/29 Jezdeci zore, 5. zadnji del Podjetniški klub TV nocoj TV dnevnik 2 Sedma steza Pravi pekel, ang. drama, 2. zadnji del R & R Videošpon Orion Brane Rončel izza odra Videostrani 10.30 10.35 11.00 11.30 12.00 13.00 16.05 16.25 17.00 17.10 17.35 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.50 21.45 22.15 22.45 Pamet je boljša kot žamet Krava v cirkusu Podjetniški klub R & R Pravi pekel, 2. zadnji del drame Poročila Sedma steza, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Hučkleberry Finn in njegovi prijatelji Oskar Junior Regionalni studio Koper TV igrica: besede, besede, besede Risanka TV dnevnik 2 Žarišče Gore in ljudje Kronika, 5/12 TV dnevnik 3 SOVA: Alo, alo, 11/18 Vrtinec, 2/13 Video strani 00.05 TV SLOVENIJA 2 16.50 17.30 18.45 19.15 19.30 20.00 20.10 21.10 22.00 22.35 Gospodarska oddaja 10.000 obratov SOVA. ponovitev Samci in samke, 5/7 Vrtinec, 1/13 Iz življenja za življenje TV nocoj TV dnevnik 2 Poslovna borza Clarissa, 4. zadnji del Osmi dan Svet poroča Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Darling Buds of May, ponovitev 2/6 15.45 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Privatno življenje Henrya VIII., brit. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 16.50 TV spored 16.55 TV koledar 17.05 Šuani, franc. film 19.30 TV dnevniki 20.00 Meteorova izložba 20.05 2,4 otroka, humoristična oddaja 3/6 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Finalna tekma, serijski film 1/4 22.25 Smisel življenja, dokumentarna serija, 4/6 23.00 Vox 23.30 Horoskop vanke, ki spomina na ameriške "žajfaste" opere, je družina Armstrongovih; njen vodja je večkratni milijonar Richard, o katerem naj bi svetovno znani novinar Be-netiet Mathews napisal biografijo; le-ta ima lahko usodne posledice za Armstrongovo dinastijo, saj bi odkrila tudi vrsto dogodkov in dejstev, ki utegnejo vplivati na življenja mnogih ljudi. Ko Benedict pripravlja gradivo za biografijo, je priča številnih intrig, izsiljevanj, obračunavanj, obračunavanj in korupcije... HTV 1 PRIVATNO ŽIVLJENJE HEN-RYA VIII., brit. film Igrajo: Charles Laughton, Merle Oberon, Robert Donat Režija: Alexander Korda Pripoveduje o porokah slavnega 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Mali veliki svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Finalna tekma, 1/4 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.05 CIA, dok. oddaja 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.45 TV spored 17.50 TV koledar 18.00 Ženska v rdečem, amer. film 19.30 TV dnevniki 20.05 Detektiv Buntz, 6/13 20.35 Vi in vaš video 21.10 Finalna tekma, 2/4 22.00 Nikdar ni bilo tako, da ne bi nekako bilo 23.05 Izven toka 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za sredo angleškega kralja Henrika VIII., ki je vladat v prvi polovici 16. solet-ja. Film se prične pripoved z drugo Henrikovo poroko z Ano Boleyn, katero je dal ubiti in opisuje kasnejše njegove poročne veze... Sreda, 19. maja_ TVS 1 KO ZAPREM OČI, slovenski film Igrajo: Petra Govc, Mario Šelih, Mira Sardoč Režija: Franci Slak V filmu se sestavine psihološke kriminalke prepletajo z ljubezensko dramo. Glavna junakinja, poštna uslužbenka Ana, doživi rop. Sodelovanje s policijo, ki si prizadeva izslediti roparja, prikliče na dan travmatično zgodbo Anine družine. Anin oče je kot poštni 10.35 Batman, 11. del 11.00 Videošpon 11.40 Iz življenja, za življenje 12.05 Kronika, 5/12 12.30 Na poti z dr. Stinglom, 4/12 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.15 Videostrani 15.25 Clarissa. 4. zadnji del 16.20 Svet poroča 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.45 TV igrica: besede, besede, besede 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Ko zaprem oči, izvirna TV drama 22.15 TV dnevnik 3 22.40 Šport 22.45 SOVA: 22.45 V športnem duhu, 7/J.5 Vrtinec, 3/13 00.05 Videostrani « TV SLOVENIJA 2 14.30 15.30 16.45 17.30 18.45 19.15 19.30 20.10 20.25 22.05 22.30 Gore in ljudje Omizje j Beverly Hills ; SOVA, ponovitev Alo alo, 11/18 Vrtinec, 2/13 Analitična mehanika, 15/52 TV nocoj TV dnevnik 2 Športna sreda 2. tekma pokala UEFA - Ju- ventus:Borussia KF za EP v odbojki (Ž)-Slo- venija:Hrvaška Obiski Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Tom in Jerry kot otroka 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Finalna tekma, 2/4 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja Indiga o džungli, 17/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Freud Leaving Home, švedski film 21.45 Diplomatski Zagreb, dok. oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.35 T V spored 17.40 TV koledar 17.50 Cannonball, amer. film 19.30 TV dnevniki 20.05 Duhoviti dvorec, 3/6 20.40 Mednarodni zemljepis. 2/6 21.35 Finalna tekma, 3/4 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop 00.00 TV spored za četrtek uslužbenec odklonil sodelovanje z UDBO, zato tog) likvidirali. Ana, takrat še deklica, je med otroško igro odkrila očetovo truplo... HTV 1 FREUD FLYTTAR HEMIFRA-AN, švedski film • Igrajo: Gunilla Roor, Ghita Norby, Jessica Zanden Režija: Susanne Bier V središču zgodbe je židovska družina Cohen, mama Rosha, oče Ruben in hči Freud; njena sestra je poročena v Izraelu, brat pa živi na Floridi. Sestanejo se na mamin 60. rojstni dan. Matije hudo bolana in v družini nastane panika... avto moto društvo šaleška dolina prireja 16.5.1993 ob 14. uri DIRKO V STADION MOTOKROSU DRŽAVNO PRVENSTVO za razred 80, 125 in 250 ccm SKY MOVIES PLUS 15.00 Lightning. the white stallion 17.00 Joe dancer 19.00 Lies before kisses 21.00 Thepackage 23.00 Doublecrossed 00.45 An innocent man SKY MOVIES PLUS 15.00 Disasteronthecoastliner 17.00 Hour of the gun 19.00 Sugarland express 21.00 Conan the destroyer 23.00 Daughter of the streets 00.35 American kickboxer THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 15.00 Harvey Middleman fireman d 17.00 The emperor's new clothes | 19.00 Sideout . 21.00 Heat wave f 23.00 Fright night II 00.45 Bullseye! EUROSPORT_ 14.00 NBA košarka, končnica 16.00 Rokoborba EP 17.00 Karate EP 18.00 Borilni športi 19.00 Evrofun 20.00 NHL hokej, končnica 22.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 24.00 Tajski boks SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zab. igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nadaljev. 18.30 Svet igre - akc. nadaljev. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev - nadaljevanka 20.30 Družinske vezi, nadaljev. 21.00 Melrose - nadaljevanka 22.00 Priložnosti • nadaljevanka 23.00 VV.K.R.P. v Cincinnatiju 23.30 Vesoljske steze, nadaljev. 00.30 Žrebički - zabavna igra PRO 7___ 15.30 Trd. toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Sunset Limousine, am. komedija 22.00 T.J. Hooker 23.10 Madingov sin, am. krim. 00.00 Jake in McCabe RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Na pomoč, moji družini se blede 22.15 Dr. Marcus Welby 23.15 Gottschalkov shovv 24.00 Zakon 01.05 Grozljivo prijetna družina SATI 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in ... 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Zarotniki 22.15 Mad Max, avstr. fant. film 00.15 Junaki se ne rodijo, amer. vojni film SAT 3 16.00 Pomnik 17.10 Resnično živalsko 17.35 Pustolovski kviz 18.00 Športna oddaja 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Sporni primer - v živo iz Duesseldorfa 20.00 Stari: Samomor 21.00 Mala sreča 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.30 Barbarska poroka, belg. franc. film 00.00 10 pred 10. RTL 2 17.05 B.J. in medved, ponovitev 18.00 Poročila 18.05 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Bogat in reven 20.00 Poročila 20.15 Poznavalec: Glavni kandidat 21.05 Wrestling 22.00 Vroče ustnice, franc. film 23.40 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 1 15.05 Tao Tao. risanka 15.30 Am dam des 15.50 Alfred J.Kvak, risanka 16.15 Artefix 16.30 Heureka, mini leksikon 17.10 Spored po željah 18.05 Številna družina 18.30 Baywatch, reševalni plavalci 19.30 Čas v sliki 20.15 Rododendron in pršič, serija 21.10 Amboterno 21.20 Pogledi s strani 21.30 Zlomljena puščica, amer. vestem 22.55 Nanou, ang. franc. film 15.00 The guys 17.00 The pied piper of hamelin 18.00 Brer rabbit 19.00 The big picture 21.00 The antagonlsts 23.00 Mortal thoughts 00.45 The thing EUROSPORT_ 09.00 NHL hokej, končnica 11.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 13.00 Tenis, Berlin-četrtfinale, prenos 19.00 Moto dirke 20.00 Mednarodni moto šport 21.00 NHL hokej 22.00 NBA košarka 22.30 Boks 24.00 Tenis SKY ONE PRO 7 13.55 Mattlock: Hotel mrtvih 15.25 Trd. toda prisrčen 16.10 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.35 Bili Cosbyshow 19.05 Booker '20.00 Poročila 20.15 Moving, amer. komedija 22.05 Mancuso FBI. amer. krim. nadaljevanka 22.55 Alien Killer, amer. fant. film 00.45 T.J.Hocker RTL TELEVISION _ 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivna oddaja 20.15 Domovinske melodije 22.15 Kako, prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Mlada dekleta Imajo rada vroče, erot. film SATI 12.40 Zarotniki 13.30 Sence strasti 14.20 Sosedje 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.20 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Imela je otroke, amer. film 22.15 Nogomet, nemška liga 23.15 Če dekleta čutijo pomlad, erot. film 00.25 Z dežnikom, šarmom in cilindrom SAT 3 15.35 Mož kot drevo 16.25 Telemotor. odd. o prometu 17.10 A.J.Kvvak 17.35 Komisija za umore 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dopisniki poročajo 20.00 Dežela gora 20.45 Pogled s strani 21.15 Otvoritev dunajskih prazničnih tednov On. mehiški film 23.00 RTL 2 17.05 B.J. in medved 18.00 Poročila 18.05 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Bogat in reven 20.00 Poročila 20.15 Ko je prišel Jim Dolan, amer. vestem 22.00 Zadnja Kristusova preizkušnja, amer. film AVSTRIJA 1 15.05 Heidi, risanka 15.30 Ketchup vampirji, risanka 16.15 Cool 16.30 Vif-Zack 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 19.30 Čas v sliki 20.15 Nerešeni akti XY 21.25 Pogledi s strani 21.35 Pizza pizza, amer. komedija 23.15 Smrt v rdečem jaguarju SKY MOVIES PLUS 15.00 Caddie woodlawn 17.00 Tornapart 19.00 Therocketeer 21.00 Narrovv Margi 23.00 The godfather part III 01.50 Dangerous obsession THE MOVIE CHANNEL 15.00 Return to paradise 17.00 Victimof innocence 19.00 If the shoe fits 21.00 Men at work 23.00 Pointbreak EUROSPORTS_ 10.30 NBA košarka 11.00 NHL hokej 12.00 Boks 13.00 Gimnastika EMP sledi tenis, Berlin - polfinale 20.00 Rokoborba EP 21.00 Karate 22.00 Boks 24.00 Tenis SKY ONE 13.30 E cesta 14.00 Drugi svet - nadaljevanka 14.45 Santa Barbara 15.45 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nadaljev. 18.30 Svet igre, akc. nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev - nadaljevanka 20.30 Družinske vezi, nadaljev. 21.00 "V", nadaljevanka 22.00 VVrestling 23.00 Koda 3, dok. serija 23.30 Vesoljske steze, nadaljev. 00.30 Žrebički 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 24.00 Družina Addams Življenska dejstva Risanke Vojvode hazarda Wrestling Beverly Hills Razred '96 Nerešene skrivnosti Policaji VVresling Zabava ta teden PRO 7 3 SAT 14.10 Zgodbe 14.40 Cirkus mojega življanje 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Šport - formula 3 17.10 Hanna Amon, nemški film 19.00 Danes 19.30 S pestjo nad nož 21.35 lnter-City: Zagreb 22.05 Pisatelji 23.00 Oddaja o slikovnih medijih 00.30 Šport DSF 12.00 12.30 14.00 15.30 18.05 19.05 20.05 23.05 Vse O.K. Šport z vsega sveta Motorji in legende Šport z vsega sveta Prosim, nasmeh Drsanje in balet Šport z vsega sveta Ringje prost RTL 2 15.40 Dovolite, ime mi je Cox, nemški film 17.20 Kolesa 18.10 Poročila 18.15 Specialisti na poti 20.00 Poročila 20.15 Tisti, ki tvegajo glavo, amer. film 22.05 Dvojica odpadnikov, franc. ital. grozljivka 23.45 VVrestling 00.00 The Beat, amer. film AVSTRIJA 1 15.05 Dežela ob Orinocu, dok. oddaja 15.30 Blundersi, risanka 15.35 Duck Tale, risanka 16.00 Otroški spored po željah 17.10 Velikih deset 18.05 Podoba Avstrije 18.30 Baywatch reševalni plavalci 20.15 Jutrišnji cirkus 21.00 Grand Prix Eurovision 1993 00.05 Critters, tukaj so, amer. film SKY MOVIES PLUS 15.00 Body S lam 16.50 Kruli 19.00 Mr. Destiny 21.00 Dogfight 22.30 Xposure 23.00 Midnight fear 00.30 Catchfire THE MOVIE CHANNEL 15.00 Guilty by suspicion 17.00 Beauty and the beast 19.00 Stella 21.00 Bird on a wire 23.00 Thelma & Louise 01.15 Cold Justice EUROSPORT_ 09.00 Tenis 11.00 Boks 12.00 Moto dirke sledi Gimnastika EMP sledi Tenis 20.00 Rokoborba 21.00 Avto dirke 22.00 Moto dirke 24.00 Tenis SKY ONE SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS 15.00 16.00 16.30 17.00 18.00 19.00 20.00 23.00 24.00 Traper John Xposure Oddaja o modi Britanskih 40 VVrestling Simpsonovi Mini nadaljevanka Pametni dečko Hill Street Blues PRO 7 15.15 Vročica sobotne noči, amer. glas. film 17.35 Blagoslovljena ekipa 18.15 Doc Savage, človek iz brona, amer. film 20.00 Poročila 20.15 Prevaranti, ang. film 22.15 Malone, amer. kriminalka 00.00 Neizprosna peterica RTL TELEVISION 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 V deželi raketnih črvov, amer. grozljivka 23.50 Smrtna boginja, nemški erot. film 01.00 Moški magazin SATI_ 16.45 Tvegaj! 17.20 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Lesketajoča se smrt, amer. film 22.00 Igrani shovv 23.00 Alice, divja in nenasitna, frac. erot. film 14.00 VVorld Safari 14.55 Super tip. ital. komedija 16.35 Angelika, franc. film 18.40 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Človek iz Laramyja, amer. vestem 22.20 Detektivova ljubezen, amer. krim. 00.05 Jeklena peterica RTL TELEVISION _ 15.50 Rdeči blisk 16.55 Čarobni lok, amer. film 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Rudi Carrell shovv 21.55 Spieglov TV magazin 23.00 Playboyev ljubezenski in spolni test 24.00 Kanal 4 SATI 15.40 Plameni nad srebrnimjeze- rom, amer. film 17.00 Počez čez galaksijo in potem levo 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Dotik meduze, ang. grozljivka 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 Posnetek iz teniškega turnirja v Rimu 3 SAT 14.45 Šport ekstra 17.30 Halo, Rolf... 18.15 Politika in gospodarstvo s švicarskega vidika 19.00 Danes 19.10 Žensko omizje 20.15 Zabavna oddaja 21.00 Potovanje na Švedsko 22.00 Film 23.00 Komisar 00.00 Lirika za vse DSF_ 17.00 Drsanje in balet 18.05 Zgodovina svet. nogom. prvenstev 19.00 Brez živcev 20.00 Komični amaterski video 21.05 Mednarodni nogomet: ital. liga 22.05 Mednarodni nogomet: španska liga 23.05 Ringje prost RTL 2 14.45 Povabilo na ples, amer. film 16.20 Tisti, ki tvegajo, amer. film 18.25 Poročila 18.30 Metaluna IV ne odgovarja, amer. film 20.00 Poročila 20.15 Lutkar, franc. film 21.50 Cheech in Chong's. amer. film 23.20 0 ti moški AVSTRIJA 1 14.00 Športno popoldne 17.15 Klub seniorjev 18.00 Številna družina 18.25 TV danes 18.30 Podoba Avstrije 20.15 Columbo 22.15 Očka nas užene vse, nadaljevanka 22.40 Baby it's you, amer. film 00.20 Henrik IV., ital. film 15.00 The hostage tovver 15.00 Echoes of a summer 15.00 The greatest 17.00 Oh godi 16.50 Oh god! 17.00 Joe Dancer 19.00 The tirne guardian 18.25 Pancho Barnes 19.00 Teli me no lies 21.00 Captive 21.00 Harley Davidson 21.00 Vearofthegun 23.00 Nico 23.00 Shovvdovvn in little Tokyo 23.00 Neon city 00.40 American ninja 4 00.20 Schizoid 00.55 Angel eyes THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 15.00 Impromptu 17.00 Hansel and gretel 15.00 After the shock 17.00 Rumpelstiltskin 19.00 Ghost dad 17.00 Frank Einstein 18.30 Xposure 21.00 Memories of midnight 17.55 The new adventures of Ro- 19.00 Waiting for the light 21.00 Crazy people 23.00 Fires vvithin 00.30 Pariš trout EUROSPORT 14.00 Tenis 17.00 Moto dirke 18.00 Košarka 19.00 Evrofun 20.00 Tenis, Berlin - finale 22.00 Boks 23.00 Nogomet 24.00 Oddaja o golfu SKY ONE 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zab. igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre, akc. nadaljev. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Mini nadaljevanka 23.00 Seinfeld, humor, nadalj. 23.30 Vesoljske steze 00.30 Žrebički PRO 7 15.25 Trd toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš glasni dom 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Cocoon, amer. film 22.30 Investigator, kanad. kriminalka 00.00 Jeklena peterica RTL TELEVISION 14.00 Klic v sili Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno- 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 22.10 Quincy 23.35 Gong shovv 00.15 Teyuilla - Bonetti 01.50 Grozljivo prijetna družina SATI 14.20 Sosedje 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in ... 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zgodbe navihancev, nemška komedija 23.00 Novice, zgodbe 00.20 Z dežnikom, šarmom in ... SAT 3 14.15 14.45 16.15 17.10 17.35 18.00 19.00 19.20 19.30 20.00 21.51 22.25 22.50 23.40 DSF Evropski glasbeni festival Mladinski gala koncert '91 Klub seniorjev A.J.Kvvak Komisija za umore Slike iz Avstrije Danes 3 sat studio Kviz Mladinska oddaja Športna poročila Graffiti, amer. film Na koncertu Kaos 14.00 Drsanje 15.00 športne zvrsti luks. razreda 16.00 Ringje prost za dedka 17.00 Šport z vsega sveta 18.00 Letenje z zmajem v Tibet 19.05 Kdo, kje, kaj? 20.05 Šport z vsega sveta 21.00 Nemška nogometna liga 22.00 Angleška nogometna liga 23.05 Ringje prost RTL 2 17.05 18.00 18.05 19.05 20.00 20.15 21.05 22.00 23.30 00.15 Bedak z zvezdo Poročila Glavni zdravnik Glavni zdravnik Poročila Supervohun VVrestling Ameriški film Kriminalistične zgodbe Šerif v New Vorku AVSTRIJA 1 15.05 Fraglesi, lutke 15.30 Am dam des 15.50 Babica iz 21. stoletja 16.15 Strelovod 16.30 Jaz in ti, kviz 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Baywatch reševalni plavalci 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi s strani 21.25 Gabi. amer. meh. film 23.20 Delta faktor, amer. film 23.00 The doors 01.20 Fatal exposure EUROSPORT 09.00 11.00 13.00 14.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 22.00 23.00 Gimnastika EMP Umetniško drsanje Nogomet Tenis, Berlin - finale Borilni športi Ritmitčna gimnastika Nogomet Evrofun Evrotenis Boks Biljard snooker SKY ONE 13.30 14.00 14.45 15.15 16.15 16.45 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 23.00 23.30 00.30 E cesta Drugi svet Santa Barbara Sally Jesse Raphael Različni udarci DJKat Vesoljske steze Svet igre E cesta Rešitev Družinske vezi Murphy Brovvn Vse razen ljubezni Sojenja Rosie 0'Neill Oblikovalke Vesoljske steze Žrebički PRO 7 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Ljubezen je zasebna zadeva, nemška nadaljevanka 21.15 Highwayman, amer. nadalj. 22.15 Super borec, hongkonški film Jeklena peterica 23.45 RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Vroči stol 23.15 Smrtonosna moč, mafijsko poročilo 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina SATI SAT 3 13.10 13.45 14.15 14.55 15.55 16.15 17.10 18.00 19.00 19.30 20.00 21.45 22.00 22.30 DSF Opoldanski magazin Kviz Pozor glasba Mala nočna glasba Na koncertu Mona Lisa Mladinska oddaja Slike iz Nemčije Danes Potovanja Smrt angela, TVfilm Kulturni žurnal Čas v sliki Klub 2 14.00 Drsanje 15.00 Ekskluzivni šport 18.05 Športni shovv 19.30 Studio? 20.05 Šport vsega sveta 23.05 Ringje prost RTL 2 17.05 Bedak z zvezdo, ponovitev 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.05 Glavni zdravnik 20.15 Volk: Krvava tolpa 21.05 Mačje oči, amer. film 22.45 Kriminalistične zgodbe AVSTRIJA 1 15.05 Risanka 15.30 Am dam des 15.50 Sanjski kamen 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Gameshovv 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Baywatch reševalni plavalci 20.15 Universum 21.00 0 živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 21.20 Druga domovina 23.15 Klan, ital. triler bin Hood 18.45 Hamlet 21.00 TamblingRose 23.15 Miami Blues 01.00 The road home EUROSPORT 14.00 Tenis 17.00 Košarka 18.00 Karting 19.00 Avto dirke 20.00 NBA Košarka 22.00 Tajski boks 23.00 Nogomet SKY ONE 14.45 15.15 16.15 16.45 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 00.30 Santa Barbara Sally Jesse Raphael Različni udarci DJ Kat Vesoljske steze Svet igre E cesta Rešitev Družinske vezi Hunter Zakon v LA. V živih barvah Vesoljske steze Žrebički PRO 7 15.25 Trd. toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Naš hrupni dom, ponovitev 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Matlock, amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.00 Platinium Triangle, amer. film Highwayman 00.50 RTL TELEVISION 15.00 16.00 17.00 17.30 18.00 19.45 20.15 22.15 23.15 00.00 SATI Umor je njen konjiček Hans Meiser Kdo je tukaj šef? Grozljivo prijetna družina Elf'99 Dobri časi. slabi časi Moji hudičevi sosedi, amer. komedija Stemov magazin Smrtonosna moč, mafijsko poročilo Karate vvarrior, jap. film 14.50 Pod kalifornijskim soncem 14.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Emocije, 2. del franc. erotičnega magazina 14.50 Pod kalifornijskim soncem 15.45 Z dežnikom, šarmom in ... 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Gledališka predstava 23.20 Profesionalci SAT 3 15.00 Kraljevo bavarsko sodišče 15.25 Doneča Avstrija 16.25 In Vite Vita 17.10 Razburljivo potovanje 17.35 Komisija za umore, nadalj. 18.00 Slike iz Švice 19.00 Danes 19.30 K stvari 20.00 Stari: Umor 21.00 Izrael nastala je država 21.51 Športna poročila 22.25 Kulturni žurnal 22.30 Pomnik 22.35 Kliči 777. amer. film . 00.20 10 pred 10. DSF_ 14.00 Ples in drsanje 15.00 Prosto plezanje na Tajskem 17.00 Šport z vsega sveta 18.00 Tracks of Glory, nadaljev. 19.30 športni studio 20.00 Šport z vsega sveta 21.30 Tenis 23.05 Ringje prost RTL 2 17.05 Bedak z zvezde 18.05 Gameshovv 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.00 Poročila 20.15 Od trenutka do trenutka, amer. film 21.50 Mož s tajne službe, ang. film 23.20 Kriminalistične zgodbe 00.10 Šerif v New Yorku AVSTRIJA 1 15.05 Evvoksi, risanka 15.30 Klobuk za Habakuka, lutke 15.50 Babica iz 21. stoletja 16.15 Helmi 16.20 Nekoč je bilo 17.10 Spored po željah 18.05 Me žene 18.30 Baywatch reševalni plavalci 20.15 Ribiča z Bodenskega jezera, nemški film 21.50 Pogledi s strani 22.05 Dva, zabavna serija 22.50 Krik izgubljenih, amer. grozljivka 00.15 Kar ste že vedno hoteli vedeti o seksu, amer. film VASA PISMA National socialna zveza Slovenije -Velenje (Odgovor na pisanje g. Mirka Lorgerja / Naš čas 6.5.1993) Ker se g. Lorger in jaz pogovarjava in da se ne bi zavzelo preveč prostora bom odgovoril le na določene "očilke": 1. Kaj je kdo hotel (to je jaz) v zameno za "pomoč" veva tako jaz kot g. Lorger, kot tudi, daje tista finta za uvrstitev na volitve prišla na koncu (ko seje videlo kdo v imenu SNS kandidira-ne samo v naši volilni enoti)! 2.0 vaši avtonomiji pa le toliko: 27.2.93 sem predlagal, da se ses-tanemo na lokalni ravni in je prišel vaš član ter sporočil, da Stanič (predsednik SNS-SPS) ne pusti sodelovanja, dokler se v Ljubljani ne dogovorite (priča je g. Igor Kršinar novinar Slovenca). 3. Kot sem vam že osebno večkrat dejal (pa ne razumete) so na ustanovnem kongresu NSZS proti Z. Jelinčiču "pljuvali" drugi (člani stranke, ki je prišla kongres "pozdraviti" in ga spremenila v svojo novinarsko konferenco) in nihče od NSZS, šc najmanj pa jaz. Da pa ste vi takrat bili zagovornik Z. Jelinčiča, pa se lahko dokaže s kaseto KANALA A, ki jo ima doma in vam jo lahko predvajam ali presnamem. 4. Z. Jelinčič jc dal soglasje vendar ga kasneje ni pisno (uradno) potrdil, kar je pač njegova pravica, če pa mislite, da sem si to izmislil, pa morate kontaktirati z g. Oblišaijem, kije opravil pogovor z g. Jelinčičem. 5. To, da vi zbirate podpise vam javno priznam (in sem edini posameznik, ki mu to javno priznavam-če še kdo želi javno objavo naj sporoči na NSZS), da pa zbira podpise celotno članstvo SPS-SNS, pa ni res (in to iz preprostega razloga, ker menim, da vas ni samo 150); Sploh pa ni res, da bi vaša SPS-SNS podpirala to zbiranje (niti predsedstvo v Ljubljani, niti deželno predsedstvo niti vodstvo OO v Velenju), ker niti nismo dobili uradnega obvestila niti niste kaj takšnega uradno objavili v katerem koli mediju, niti preko STA! 6. Če vas moti, da sem vas imenoval za gospode, pa mi prosim objasnite zakaj bi moralo vodstvo NSZS kontaktirati z vodstvom SNZ-SPS preko lokalnih odborov, čc pa v obratni smeri poteka komunikacija direktno (vaša sekretarka v Ljubljani direktno z mano in vaš vodja poslanske skupone direktno z našim predsednikom). 7. Moja užaljenost nima nobene zveze, ker ne vem kaj naj bi jaz obveščal konkurenčno stranko, ki je celo eksplicitno proti nam (izjave in stališča vodstva SNS-SPS v Ljubljani) in v kateri so ljudje, ki so se pustili izvoliti na Jelinčičvi listi (čeprav so, kot izjavljajo Stanič, Lap, Klavs..., vedeli kakšen je) in sedaj delujejo proti njemu, hkrati pa še vedno zahtevajo revizijo (ki ni možna za nazaj), pa tudi če ne, ne povedo kaj in kako Jelinčič še veed-no zavaja ljudi (pa ne samo on). 8. Da se pogovarja na takšen način odgovaija nam, pa naj gre to za kateri koli časopis na SLOVENSKEM, ker se moramo do volitev medijsko profilirati, kjer bomo (skupaj z informacijami in dokumenti, ki jih imamo) poskušali priti v parlament (kjer spodaj podpisani ne bom sedel, ker nimam ambicij višjih od tajnika stranke oziroma kasneje morda tajnik poslanske skupine). Pa še iz enega razloga informacij ne dobite od mene (in NSZS); zato, ker so v vašem vodstvu ljudje, ki so še veliko bolj kompromitirani kot Jelinčič (kar sem vam že povedal), kar bodo pokazali tako naši predvolilni nastopi (z argumenti) kot še kakšen doslej, ki se bo našel. 9. Meni m, da bova sedaj nadaljne polemike reševala kod dosedaj. Matjaž Gerlanc - Generalni tajnik NSZS-Nacional socialne zveze Slovenije Privatne pekarne rastejo kot gobe po dežju Kruh pa jc vsak dan slabši. Sprašujem odgovorne inšpekcije, kaj naredijo na tem področju? Ali kot potrošniki sploh nismo več zaščiteni? Ali smo res primorani, da požremo vse, kar to naše tržišče ponuja? Prav ogorčen sem bil, ko sem kupil za prvomajske praznike kupil kruh v trgovini Urbane v Šoštanju, že čez noč pa se je pokvaril. Po praznikih sem šel reklamirati, vendar je prijazna trgovka, čim sem omenil kruh , že vedela za kaj gre. "Oprostite, tu imate drugi kruh!" me je potolažila, toda tudi ta kruh se je naslednji dan pokvaril, pa čeprav ga imam v posebni posodi, v kateri naj bi kruh ostal svež vsaj 3 dni. Kje tiči vzrok? Vsi "šparajo" z energijo in na ta račun goljufajo, si delajo dobiček, skratka, kradejo. Če bi bila država, v kateri živimo, pravna, bi takšni prevaranti morali takoj propasti. Na koncu pa prosim vse peke, da nehate s tem in se poskušate približati kvaliteti kruha, ki ga pečejo, ne kuhajo, v Slovenskih Konjicah, Preboldu, Vranskem in tudi v velenjski pekarni, kije daleč naokoli slovela po 2-kg štrucah, ki pa niso več tisto kar so bile. Pa brez zamere. Ivan Ojsteršek Aija vas - Ljubljana Spoštovani poslanci, ki živite v Ljubljani. Posebej pa tisti, ki se tja pripeljete po štajerski magistrali. To velja pa še posebej za aktualno vlado in prometnega ministra! Sem videl in slišal na TV, da je naša (torej tudi moja) mlada država spet dobila nekaj milijonov, oziroma kar precej denaija od evropske skupnosti za izboljšanje naše promerne infrastrukture. Da, da! Drnovšek in Petrle sta ga podpisala nedavno v Bruxellesu, ob sprejetju Slovenije pod peruti EGS. Pravim pod peruti, kajti od gnezda smo še zelo daleč. Četudi je dr. Drnovšek ob stotem dnevu vladanja poln samohvale, kako smo tako rekoč že tam. Prav včeraj paje časopis objavil, da Slovenija še ni na listi čakanja! Pred nami, da je celo pet vzhodnoevropskih držav! Prav zato vas rotim, ljubi poslanci v državnem svetu in zboru, ne pustite vladi, da nam spet zapravi zgoraj omenjene ECU-ije za kaj drugega, kot za ceste. Tako seje delalo včasih, v prejšnjem režimu, ko smo na veliko dobivali posojila in nismo nikoli vedeli čisto natanko, kam so izpuhtela. Vemo samo to, da jih bo teba še vrniti! Čisto osebna želja , ki pa najbrž ni samo moja: tadenarizBruxselle-sa takoj vložite v avto cesto Arja vas - Ljubljana! Ta sedanja cesta je trenutno največja sramota mlade Slovenije. Za 60 km potrebuješ več kot dve uri! Kolone, kolone, kolone! V obeh smereh! Tovornjaki, preklopniki, dostavna vozila in avtomobili, avtobusi, da ne govorimo o tisočih nervoznih in frustriranih voznikih osebnih vozil in to z ogromno hitrostjo 30 km/h! Prehitevanje v škarje, trobljenje siren, kot v Ljubljanski filharmoniji... Ne rečem, saj je gost promet drugje; občasno na gorenjskem, ob vikendih s primorske strani... Veliko potujem v tujino, največkrat v avstrijo in Italijo. In vendar, ko se vračam s katerekoli strani v domovino, me takoj šokira stanje naših cest. Kot da bi prišel v srednji vek! S časovnim strojem namreč! In potem takoj pomislim, ali bomo po takšnih cestah in s takšno hitrostjo prišli v Evropo?!?! Pravzaprav nisem prvi, ki pišem o tem problemu. Pa tudi ne zadnji... Vrnimo se h konkretni zahtevi: ne zapravute nam spet namenski denar za ceste za nenamenske namene, naprime za razne frače in galebe... Marjan Mulič V premislek Ne morem se odločiti, ali pišem iz jeze ali iz razočaranja. Zakaj gre? Živim na vasi, skupaj v hiši z moževo mamo. Tščaje šivilja, ki je včasih imela ogromno dela, zadnje čase precej manj - se razume, starejša je in ne sledi modnim trendom. Vendar dela je še vedno dovolj za starejše stranke, razen popravila in zoprna dela, ki se jih "profesionalci" ne lotevajo radi. S tem sije nekoliko "popravila" svojo skromno pokojnino, pa tudi osamljena ni bila nikoli, saj so ljudje radi prihajali na kakšen kozarček in klepet. Pred petimi meseci pa seje zgodilo... Zadelajo jc kap in ostala je hroma po levi strani telesa. Popolnoma je odvisna od pomoči drugih. Po odpustu iz bolnišnice so nam zdravniki svetovali, dajo damo v dom za varstvo odraslih, češ, dajo doma ne bomo zmogli imeti. Vendar smo sklenili, da vseeno poskusimo. V dopoldanskem času smo na srečo našli varstvo, vmes priskoči na pomoč soseda, popoldne in ponoči pa mi domači. Verjamete ali ne situacijo obvladujemo... Ko vidiš mamo, kako dobro-voljno prenaša bolezen, ti ni težko storiti tega, kar nekoč še v sanjah ne bi zmogel. Pri vsej tej stvari pa ne morem razumeri, kje so zdaj te njene stranke, prijateljice in tudi sorodniki!? V teh petih mesecih jo nihče ne potrebuje več, malokdo vpraša po njenem zdravju, kaj šele, da bi prišel sam pogledat, kako ji je. Ne morem razumeti, kako je lahko čez noč tako pozabljena... Res redki so tisti, ki jo obiskujejo, pa vendar... Razumem, marsikomu je nerodno priti, ker ne ve, če je mama toliko "pri sebi", da lahko sprejema obiske. Obstoja hišni telefon, ki so ga prej tudi koristili. Sedaj za našo mamo ni nobenega klica... Vemo, da je v Velenju še več takih primerov. Tudi vemo, da imamo vsi zelo malo časa, da smo prezaposleni, preobremenjeni, morda sami osamljeni, brez volje do življenja. Ustavite se pri nabiranju "zemeljskih dobrin" in pojdite med bolne, priklenjene na posteljo ali voziček, pa boste spoznali vrednoti, ki ste ju morda zanemarjali -zdravje in veselje do življenja. To bo dobro za vas, za bolnika pa kakšno urico krajši dan in prijeten občutek, da ga ljudje cenijo in ne nazadnje - imajo za živega. Živemu človeku lahko pomagaš - mrtvemu nikoli. Snaha (naslov je v uredništvu) Od tu in tam ZSAM-ovci na kongresu v Strasbourgu Prejšnji teden, 9.maja, je bilo v Strasbourgu v Franciji 21.evropsko srečanje s kongresom šoferjev in avtomehanikov. Omevvnjenega kongresa, ki je že tradicionalen in je vsako leto v drugi državi, seje letos udeležilo tudi 40 članov ZŠAM iz Velenja. Tjakaj so se v petek odpeljali z avtobusom. V Strasbourgu sta slovensko in hrvaško delegacijo sprejela in pozdravila predsednik tamkajšnjega združenja šoferjev in avtomehanikov ter župan mesta gostitelja kongresa. Verjetno bo prihodnje, 22.srečanje, naslednje leto v Sloveniji. ■ B.M. Pred odhodom Velenjčanov v Strasbourg še skupinski posnetek KS Lokovica Voda Krajani 9 gospodinjstev na Sšvenovem hribu (v krajevni skupnosti Lokovica) so se odločili za nov vir oskrbovanja njihovih gospodinjstev z zdravo pitno vodo. Razlog za to so bili rezultati analize obstoječega vodnega vira in lanska suša, ko so jim morali priskočiti na pomoč pri polnjenju zbiralnikov gasilci. Konec lanskega oktobra so akcijo izgradnje vodovoda začeli, letošnjega aprila pa dela že končali. Milijon 200 tisoč tolarjev vredno naložbo so jim pomagali uresničiti domača krajevna skupnost, občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve ter šoštanjske termoelektrarne. Seveda pa bi bilo tega denarja premalo, če ne bi levjega deleža za naložbo prispevali sami. Vsako gospodinjstvo je opravilo 150 udarniških ur ter iz žepa primaknilo še približno 1200 nemškim mark. ■ tp Luku in Štefanu v spomin Če morje odplavi grudo prsti, je zemlje manj; ob smrti vsakega prijatelja je mene manj. Na robu velikonočnih praznikov nas je nepričakovano, nadvse žalostna novica globoko prizadela in pretresla. V enem samem dnevu smo za vedno izgubili kar dva člana Šaleškega alpinističnega odseka, Jožeta Luzarja in Štefana Rosen-steina. Težko je verjeti, da lahko človeku, kije živel za strmine, brezna in vrhove in bil tako ničkolikokrat izpostavljen najrazličnejšim izzivom in negotovostim, prekine energije in mladosti polno življenje stroj. Ali pa morda trenutek, ko so misli nehote za trenutek ušle iz objema petkovega šihta za hrepenenji in željami, ki so že bile v gorah. To je bil Štefan, na pivi pogled kar prenežen za alpinista, a v njegovih očeh so bile globine, daljave in samotne poti, na katerih ga je le tu in tam kdo srečal. Luka, tako smo ga klicali prijatelji, je bil v veliki meri zapisan goram in potem, ki vodijo nazaj v življenje le preko vrhov in pre-plezanih sten. A tudi pripeljejo le na novo pot, ki vodi spet v gore. Rad pa je imel tudi mlade proste plezalce iz Šaleškega A O, ki se jim je predvsem v zadnjem času skoraj popolnoma posvetil. Zato je košček zaslug za medalje, ki so jih in jih še bodo na tekmovanjih doseglai mladi šaleški prosti plezalci, tudi njegov. Pomladno razigrana Klemenča peč, od katere se odpira čudovit pogled na venec Kamniških planin, obsijana z prijetnim soncem, ki odganja misli na nevarnosti in pasli, je bila njegova zadnja tura, njegova zadnja pot. Zgodilo se je, ko se človek že preda steni, ko občutek za čas in ostali svet izgine, ko živiš le zase in za prijatelja, ki se je s teboj navezal na vrv in za naslednji oprimek, ki ga želiš doseči. In nad tabojje neskončna svoboda. Naenkrat pa ni bilo več nobene možnosti, ne oprimka, ne klina. Top udarec in izginjajoča svetloba. Veter počasi briše drobne sledi, kjer si hodil, velikonočni dež pa jih je že dokončno raznese! med rušje pod steno. In nove poti bodo prekrile spomine. Zdi se mi, da bi želel marsikaj najrciši pozabiti, a te slike, ki polnijo mojo dušo, ostajajo. Prijatelja, pogrešamo vaju! Ivč Kotnik Onesnaženost zraka na območju občine Velenje PON TOR SRE ČET PET SOB NED datum 3 .5. 4.5. 5.5. 6.5. 7.5. 8.5. 9.5. AMP ŠOŠTANJ povp.24-urna 0 0 10 10 0 10 10 max.1/2-urna 10 10 10 130 10 130 280 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna 0 10 20 20 10 10 20 max.1/2-urna 30 50 50 160 40 50 290 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 20 120 40 40 70 90 10 max.l/2 urna 220 520 400 300 340 700 50 AMP ZAVODNJE povp.24-urna 0 0 0 0 0 0 10 max.1/2-urna 10 10 0 20 0 0 110 AMP VELENJE povp.24-urna 0 0 10 10 0 0 0 max.1/2-urna 10 10 10 20 0 0 10 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna 0 0 0 0 0 0 0 max. 1/2-urna 0 0 10 10 0 0 0 povp. 24-urna = povpre~na 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max.1/2-urna - maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 ■ Sekretariat za varstvo okolja Tekmovanje za veselje in korist V vrtcih, malih šolah v Velenju, že nekaj časa vključujejo malčke od petega do sedmega leta, v tekmovanje za športno značko. Ta oblika tekmovanja, ki bi se naj nadaljevala v osnovnih šolah, ni le igra in veselje otrok, pač paje tudi vzgojna in koristna. Malčki male šole imajo športno knjižico v katero vzgojiteljica vpiše opravljeno veščino in prilepi posebno nalepko. Poleg osem izletov se morajo otroci izkazati v veščinah iz kotalkanja. kolesarjenja, spretnosti z žogo, plavanju in smučanju. Ob koncu male šole pa prejmejo športno značko. ■ B.M. Illllllll KINC KINC WNC H DOM KULTURE , VELENJE Nedelja, 16.5. ob 10. uri MATINEJA Nedelja, 16.5. ob 19. uri KUFFS - ameriška akcijska komedija. Vloge: Christian Slatter, Milla Jovovich. Film za vse mlade po srcu! Ponedeljek, 17.5. in Torek, 18.5. ob 20. uri VONJ PO ŽENSKI (Scent of a mooman) - ameriška romantična komedija. Režija: Mathin Brest, vloge: Al Pacino, Chris 0'Donnell Grob a hkrati nežen, dramatičn a hkrati nadvse komičen film v katerem je presenetljivo avtentično odigral svojo vlogo Al Pacino in letos prejel tudi Oskarja za naj- boljši igralski dosežek. Al Pacino namreč igra upokojenega podpolkovnika, slepega, raz-dražljivega posebneža brez prijateljev, ki si želi zadnjo avanturo v New Yorku (modene restavracije, ženske...). Za spremstvo potrebuje nekoga. Ta nekdo je mlad, pošten bodoči študent, ki potrebuje denar in niti ne sluti kaj ga čaka... KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 17.5. ob 18. uri: KUFFS Torek, 18.5. ob 17. uri: VONJ PO ŽENSK\ KINO ŠMARTNO OB PAKI »»»»»»»»»»»»»»»»»»»S Nedelja, 16.5. ob 16. uri: KUFFS Ponedeljek, 17.5. ob 17. uri: VONJ PO ŽENSK\ DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravniki: Četrtek, 13. maja - dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Slavič, nočni dr. V.Renko in dr. Pir-tovšek Petek, 14. maja - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 15. maja in nedeljo, 16. maja - dr. Urbane, dr. Jonko in dr. Kočevar Ponedeljek, 17. maja - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Janežič in dr. Grošelj Zobozdravstvo: Soboto, 15. maja in nedeljo, 16. maja-dr. Romana Lah od 8. do 12. ure v dežurni zob- ni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 14. maja do 21. maja - Rok Pečnik, dr.vet.med., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 16. maja - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.. Od 17. maja do 23. maja -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje DRAGO JANČAR Danes, 13. maja, ob 20.00, bo v knjižnici Velenje srečanje z Dragom JANČARJEM, slovenskim pisateljem, letošnjim Prešernovim nagrajencem, vplivnim javnim delavcem, tajnikom Slovenske matice, najbolj pre-vajanim slovenskim avtorjem in piscem 18 proznih del. V pogovoru s Tatjano HUDOMAU bo Jančar odgovarjal na vprašanja o sebi in o svojem pogledu na kulturo, o potrebi po novi 57. številki Nove revije, o primerjavi med ameriškim in evropskim načinom življenja ter o svojem zadnjem romanu "Posmehljivo poželenje". NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICA NAMA Nagrade: 1. nagrada (darilna košarica): Dragica Kralj, Laze 24 a, 63320 Velenje, 2. nagrada (darilna košarica): Nataša Jelen, Ul. Janka Ulriha 2,63320 Velenje, 3. nagrada (darilna košarica): Franc Le-sjak, Jenkova 19,63320 Velenje. Nagrade lahko dvignete v trgovini VELEBLAGOVNICA NAMA, Šaleška 21, Velenje, na kreditnem oddelku s predložitvijo osebne izkaznice. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade: 1. nagrada (5.000 SIT): Janez Vodenik, Kozjak 21, 62382 Mislinja; 2. nagrada (3.000 SIT): Dejan Vozelj, Cesta I. št. 2,63320 Velenje; 3. nagrada (2.000 SIT): Jure Kuhar, Ložnica 19 a, 63320 Velenje; 4. nagrada (1.000 SIT): Sabina Knavs, Šaleška 16, 63320 Velenje; 5. nagrada (1.000 SIT): Julka Škorjanc, Prešernova 16,63320 Velenje. Nagrade boste prejeli po pošti s poštno nakaznico. ČESTITAMO! kamnosestmci kozjak Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000 UGODNA PONUDBA: • nagrobni spomeniki • izdelava in obnova nagrobnih napisov • montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov Del. čas: vsakdan od8. - 12. in od 15. • 19. ure. ►<] H M Kfl SH VELEBLAGOVNICA VELENJE d.o.o. Trgovsko podjetje. Šaleška 21, 63320 Velenje, Tel.: 063 / 854-181, Fax: 854-133 PRVIH PERT IZŽREBANIH POTNIKOV V DEŽELO JAGOD Završnik Liza, Brezje 43, Mozirje Lovro Vrzelak, Stantetova 1 9, Velenje Helena Lampret, Legen 73, Šmartno pri Slovenj Gradcu Damjan Vrenčur, Kardeljev trg 2, Velenje Zlobko Sonja, Goriška 43, Velenje B0UTI0UE R0CK B0X Šmarska 24, Velenje (pri Karaka baru) KONČNO V VELENJU PRAVA TRGOVINA Z NAJNOVEJŠO JEANS MODO* ODPRTO: 9h - 13h IN 16h - 20h, ob sobotah 9h - 13h V MESECU MAJD VAM NUDIMO POSEBEN OTVORITVENI POPUST PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, Velenje organizira letal računalništva začetnike t prltelkom v iredo. 19.5.1993 ob 18. url v kablnutu za računalništvo na Delavski univerzi Velanj«. Titov trg 2 * OSNOVE RAČUNALNIŠTVA * OPERACIJSKI SISTEM DOS * PROGRAM 2A UREJANJE TEKSTOV WS 7.0 * PROGRAM ZA UREJANJE TABEL 0PR0 4.D Pokličite tal. 854-539! Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Galerija ZLATI PRAH slike Vabimo vas na otvoritev razstave slik v petek, 14. maja, ob 20. uri. V kulturnem programu sodeluje skupina SAGA (sitar, tabla, sarod) z indijsko klasičnogla-sbo. MATJAŽ MARKETING POLZELA, tel.: 721-052 NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI TAVRIAZAZTIP1102 CENA DO RED. 609.477.00 SIT IZJEMNO UGODNA CENA DIAHATSU CHARADE 1.0 cena do reg. 15.280 DEM ZASTOPSTVO ZA VOZILA SUBARU, ROVER IN LAND ROVER SUBARU VIVIO 2 WD JUSTY J 12 4 WD LEGACY SEDAN 2.0/GL/PX TOV. CENA 11.500 DEM 15.000 DEM 20.100 DEM RANGER DL1.8 4 WD 22.000 DEM MOŽNOST NAKUPA VOZIL SUBARU IN ROVER NA KREDIT. RABLJENI AVTOMOBILI: TIP LETNIK CENA JUGO 45 AX 88 2.800 DEM R 4 GTL KAMI0NET 91 7700 DEM ŠKODA FAVORIT 135 L 91 9.500 DEM ALFA ROMEO 33 4X4 87 10.500 DEM ^ ■ ^FRIZERSKI SALON ^Nataša ▼HH Šalek 84, tel. 856 947 Iščemo trgovca ali ekonomskega tehnika z znanjem prodaje tehnične smeri. Prednost imajo kandidati s prakso v prodaji rezervnih avtomobilskih delov. Naslov v uredništvu TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 moka tip 500 25/1 kg moka tip 850 25/1 kg sladkor 50/1 kg olje Zvezda 1/1 / riž 1/1 kg testenine 1/2 kg vegeta 1/1 kg 33.90 Sit 27.90 Sit 55.90 Sit 114.90 Sit 76.90 Sit 57.90 Sit 640.00 Sit čokolino 200 gr 109.90 Sit viki krema 550 gr 230.00 Sit grajski rizling 1/1 196.90 Sit cet PIATTI4 1 369.00 Sit ječmen 50/1 kg 21.90 Sit pesni rezanci 1 kg 22.50 Sit gnojilo 1/REJA 1 vreča 1.070.00 Sit gnojilo KAN 1 vreča 970.00 Sit Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. Vabimo vas, da nas obiščete! Tel.: 779-220 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 13.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 14.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 16.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljki utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 17.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopim;.8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 19.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živžav; 19.00 Na svidenje. MERX - GP TURIST d.o.o. Zadrečka c. 8 63331 NAZARJE RAZPISU JE JAVNO DRAŽBO Za prodajo PENZIONA "RINKA", v Solčavi, zgradba površine cca 400 m2 in parcela 283 m2 z obstoječo infrastrukturo za izklicno ceno 131.000.00 DEM, obračunanih po Tečaju Banke Slovenija na dan plačila. Javna dražba bo v petek, 21. maja 1993 ob 10.00 uri v restavraciji Hotela TURIST v Mozirju. Ogled objekta je možen vsak dopoldan po predhodni najavi na upravi Turista v Nazarjah, tel. 063/832-536 ali 831-911. Pravne in fizične osebe morajo položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene eno uro pred licitacijo. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE Velenje, Koroška 37b, tel.: (063) 854 321, fax: (063) 855 796 OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE DOLŽNIKE, UPORABNIKE KOMUNALNIH PROIZVODOV IN STORITEV, DA BOMO ZARADI NEPLAČILA LE-TEH V INDIVIDUALNIH HIŠAH, KAKOR TUDI V BLOKOVNIH STANOVANJSKIH ZGRADBAH, PRIČELI VLAGATI IZVRŠILNE PREDLOGE V MESECU MAJU PRI TEMELJNEM SODIŠČU V CELJU, ENOTI V VELENJU. KER BODO S TEM NASTALI DODATNI STROŠKI, PROSIMO VSE DOLŽNIKE, DA PORAVNAJO SVOJE OBVEZNOSTI DO 20.5.1993 IN SICER NA BLAGAJNI KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, KOROŠKA 37/B, VSAK DELOVNI DAN OD 7.00 DO 13.00 URE. PROSIMO, DA SPREJMETE OBVESTILO Z RAZUMEVANJEM! V 17. SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON Ljubljana, 15. do 23. maj 1993 od 10 do 21 ure na gospodarskem rastavišču. Oglejte si vse, kar ponuja svet na dveh, štirih kolesih ter sestavne dele in dodatno opremo. * razstava avtomobilov in motornih koles * razstava sestavnih delov za avtomobile slovenskih proizvajalcev * razstava dodatne opreme za vozila sožitju avtomobilom V trgovinah ERA za vas: mali OGLASI DVE BELI DOLGI POROČNI OBLEKI št. 38 in 46, prodam. 8 882-704. V VELENJU ODDAM V NAJEM SKLADIŠČNE PROSTORE. 8 853-292. NUJNO PRODAM NOV SUŠILNI STROJ SP 501, cena 600 DEM. S 852-748. ELEKTRO MOTOR KW 37, 1400 obratov, prodam za 100 dem. 8 854-013. KOZO PRODAM. 8 857-758. STROJ ZA NAPENJANJE tenis loparjev, ugodno prodam. S 857-561. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU proti doplačilu zamenjam zatrosobno. »853 617. VDOVEC 52, s svojim stanovanjem, želi spoznati žensko srednjih let za skupno življenje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre: Ti k meni-jaz k tebi". STARO GAŠENO APNO za pleskarstvo prodajam. Franc Rošer, Loka 1, Dobrna. PARCELO 1800 m2, Šmarje-Rožna dolina pri Celju, prodam. Dovoljena gradnja. 8 855-856. VEČJE ŠTEVILO LP PLOŠČ (komad 350 sit), prodam. 8 893-380. PREKLICUJEM VOZOVNICO NA RELACIJI GORENJE-GORICA na os. št. izkaznice o zaposlitvi 27969. ZASTAVO 101, GTL 55, letnik 1983, prodam, cena po dogovoru. S 852-063 od 15. ure dalje. SKORAJ NOV ELEKTRONSKI glasbeni instrument CASIO - CT 670(110 beat bank, 220 sound tone bank), prodam za 60.000 sit (na 5 čekov.) Naslov: Slavko Toplak, Cankarjeva 31, Šoštanj. 8 dopoldan 853-210. STE MORDA OPAZILI da ima so- sed nasajene nove ciprese. Sporočite mi, morda so z mojega vrta. 8 858-534. KOZO S KOZLIČKI PRODAM. 8 882-710. PRAŠIČKE OD 15. DO 20 kg in hrastove vrtne mize, prodam. 8 895-214. RABLJEN PRALNI STROJ GORENJE, PRODAM. 8 850-538. DVOSOBNO STANOVANJE s telefonom in garažnim prostorom v Velenju prodamo. 8 850-309. OTROŠKIVOZIČEK MARELA in rabljeno enozarezno strešno opeko Križevci, prodam. S 851-276. YAMAHA KX-130 enojni kasetofon, prodam za 250 DEM. 8 852-731. NEMŠKO OVČARKO STARO 5 let, z opravljenim izpitom 1 in mladiča, stara 9 tednov z rodovnikom, prodam. a 850-826 zvečer. KUPIM GARSONJERO v Velenju. »853 617. LEPILO ZA PARKET 80 kg, nov oljni gorilec libela in cisterno 10001 prodam. 8 885-216. BT-50, LETNIK 1986, dobro ohranjen z nekaj deli prodam. S 853-175. KAVČ IN DVA FOTELJA PRODAM. Cena po dogovoru. 8 885-158. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero kupim ali najamem v Velenju ali Mozirju. 8 831-209. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dva plin dva elektrika, Končar, še v garanciji in domačo svinjsko mast, prodam. » 855-637. KOKOŠI ENOLETNE za rejo ali za kol, rjave in čme, ali sveže zaklane in pakirane v vrečke v kartonu po 15 kg prodajamo. Cene izredno ugodne, žive komaj 150 sit, meso kg samo 166 sit. Edini v Sloveniji prodajamo ameriške jarkice čme in bele, lahke stare 4 do 5 mesecev, najboljše nesne pasme. Plačila možna na 2 čeka. Farma Roje pri Šempetru, ( 701-453, večje količine dostavimo na dom. MARIJA ŠPEGEL iz Mute sporoča, da prodaja v nedeljo 16,maja ob 9. uri pri Stropniku v Šaleku 5 mesecev stare kokoši nesnice, rjave, pasme Hisex, dvakrat cepljene proti kurji kugi. 8 0602-61-202. ŠTEDILNIK 4 elektrika, dva plin, prodam, a 853-508. NOV DALJINSKI TELEFON ABASO-NIC (500 M)prodam za 9900 sit in nov daljinski telefon Sanyo 1500 m za 270 dem. Možnost plačila na dva čeka. 8 850-552. MLAD INŽEMNIR NAJAME STANOVANJE V VELENJU. Nudim predplačilo. a 856-913 od 8. do 15. ure. KARTO ZA PREMOG, prodam na obroke, žensko kolo, psiho in preprogo. a 857-187 STEKLO KERAMIČNO PLOŠČO prodam za 600 dem. 8 853-310. SESTAVLJIVO GRADBENO BARAKO PRODAM. Markovič, Lokovica 15e, a 881-266. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, PRODAM. 8 855-038. PRAŠIČETEŽKE od 20 do 100 kg, pripravljamo oddojke za peko na ražnju. B 701-925. IŠČEMO POMOČ V GOSPODINJSTVU 2-krat tedensko in za občasno varstvo 17-mesečne punčke v topolšici blizu letališča. 8 063 892 351 - žično pletivo m2 - lestev ALU 3 klini kom. - tuš kod kom. - porolit 6 kom. 206.88 Sil 2.832.00 Sit 4.305.00 Sit 38.64.00 Sit ■ bitumen betonska okna 80x50 ■ opaž smrekov - votlak 1/1 kom. kom. 63.28.00 Sit 2.602.16 Sit 427.84 Sit 22.68 Sit Cene so sprometnim davkom in veljajo za takojšnje plačilo! ERA, Gradbeni material, Koroška 2/a, telefon (063) 853 448 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, niliče takrat še slutil ni, da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in botra OTIJA RAMŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem Prešernove 4 in Rudraske 2 B za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi, mnogo prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinama Ostrožnik in Pan. Prisrčno se zahvaljujemo godbi, pevcem, govornikoma, častni straži in duhovniku za opravljen obred. Hvala sodelavcem Klasirnice za izkazano pomoč. Žalujoči: mama, oče, sestra Nuša z družino in ostali sorodniki. 1\ \ m \ ■MBBBsjI Ml ZAHVALA » L. 'l/e- sia&t< o ne&si&Ano sitinatfae naSe efcagte Alferv KRIČEJ JOŽICE •/%t/e> »e sucsnt. in sca- e&a/eno/io p/o^čh /sv SAn Aofoefru&r/n in.anT /uzie&t ZAHVALA nenadoma in tiho je odšel od nas dragi mož, oče, stari oče JOŽE ŠPAJZER iz Šoštanja Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali poslednjo čast in ga v tako velikem številu pospremili v tihi dom. Enaka zahvala velja govorniku za poslovilne besede, godbi iz Teš, gospodu župniku iz Šoštanja za opravljen obred, društvu ZVI in KS Šoštanj.Prisrčna hvala sosedom, še posebej gospodu Pungartniku. Žalujoči: Žena Marija, hčerki Minka in Jožica z družinama ter ostali sorodniki. V mraku svojega spomina podobo tvojo, oče, lovim. Pred sabo jo imam vse dni večno enako, nedosegljivo kot zvezda, ki na nebu žari... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata CIRILA PLOTA iz Jenkove 3 1.7.1926 -1.5.1993 Se iskreno zahvaljujemo sosedom Jenkove, Prešernove ulice, znancem, prijateljem, ki ste nam hakorkoli pomagali. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetja, sveče, vence. Enako se zahvaljujemo prijateljem KZA, sodelavcem sekcije za vleko vlakov Celje in sindikatu strojevodij, sodelavcem študijskega oddelka skupne službe, sindikatu Rudnika, dr. Grošlju, Urološkemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin, govorniku Mihi Valenciju za besede slovesa, rudarski godbi, častni straži, gospodu župniku Mirku Horvatu za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Vladimir, sin Bojan z družino, bratje Vinko, Stane, Franc, sestra Mici z družinami in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob tragični, mogo prezgodnji smrti drage hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje PETRE HUDOBREZNIK 12.7.1989-8.5.1993 V najlepšem mesecu maju, si nas za vedno zapustila. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili. Iskrena zahvala velja sosedom Jager in ostalim z bloka, ki so najhitreje priskočili na pomoč. Zahvala velja tudi Zdravstvenemu centru za nudenje prve pomoči. Hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem GG Nazarje, sodelavcem DP Sipak, vrtcu Tinkara, ki so izrekli zadnje besede slovesa naši Petri. Prav posebno zahvalo izrekamo teti Mari, ki jo je večkrat čuvala v popoldanskem času. Hvala govorniku gospodu Melhiorju Mazeju za nagovor in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti še enkrat iskrena hvala. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: Oče, mamica, sestra Sabina, strici Zdravko, Andrej, Alojz, Štefan, Drago, Sandi, tete Marija, botra Anica z družinami, obe stari mami Zvonka in Marija, star ati Karel in ostali sorodniki. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: Mllllilfimih« WM\ in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. O tem smo se doslej učili predvsem iz knjig... Ta volk zagotovo ne bi pojedel Rdeče kapice! Tam, kjer srnica se pase... Razstava Narava - divjad v sliki in besedi Anketa ■■■■■■ Razstava, ki navdušuje Neverjeten živ-žav nas je pričakal v torek, že takoj, ko so razstavo ob 8. uri zjutraj spet odprli. Pred velenjsko Belo dvorano avtobusi, s katerimi so sc pripeljali na ogled učenci od vsepovsod. Bilo pa je tudi veliko odraslih, ki so si torek izbrali za svojevrsten izlet. Srečali smo skupino starejših Šoštanjčanov, ki so nam, ko smo se pomenkovali znjmi rekli: "Ja, prav namenoma smo to dopoldne prišli v Velenje. Dan je lep, razstava pa privlačna. Nc greje zamuditi. MILOŠ ČOVIČ: "Sem član lovske družine Velenje, lovec že trideset let in danes spremljam obiskovalce po razstavi. Razložim jim vse, kar sprašujejo, še posebno zvedavi pa so otroci. Prav veseli me, da jih zanima toliko stvari, in da so nad razstavo navdušeni." i MARIJA KRA-| JNC: "Na ogled j razstave sem kot uči-j teljica pripeljala učen-cc 4.d razreda osnovne šole bratov Mravljakov iz Velenja. Ker se učimo o živalih, smo se za ogled takoj odločili. Nekatere vrste, ki so tukaj predstavljene, smo pri pouku žc spoznali, predvsem iz knjig. Nekaj čisto drugega pa je, ko sijih lahko ogledamo tudi takole. Lepa razstava je, ni kaj." -------------- SAŠA REPENŠEK: "Obiskujem osnovno šolo Frana Kocbeka v Gornjem Gradu. Danes imamo naravoslovni dan in prišli smo v Velenje na ogled lovske razstave. Vsem je všeč. Se posebej meje navdušil ris, medved, divji petelin...Tukaj so tudi živali, kijih sploh nisem poznala. S seboj imam beležko, da si kaj zapišem." ALEKSNADER WF'. JriBEH CVIKL: "Iz Dobrne smo prišli učlenci 6. | razreda. Rad imam živali. Nad razstavo sem 1gm navdušen. Sploh nisem vedel, da v Sloveniji fc J|g|V" živi toliko živali. Nikoli prej še nisem videl p i3t ^BT » j risa, medveda, belega zajca, divjega petelina...Še posebno všeč so mi rogovi od ^ -jF^f'' JM jelenov." k . aH ■ mkp, B.M. ■ m m ^ Lovske družine Velenje, Škale, Velunja, Smrekovec in Oljka iz Šmartnega ob Paki so za deset dni poskrbele, da je Velenje živahno. Na razstavo Narava - divjad, ki so jo postavile v velenjski Beli dvorani in bo na ogled do 18. maja, prihajajo množice od blizu in daleč. Tistih čisto majhnih, ki so si volka iz knjig predstavljali drugačnega kot je v resnici, in ki se ga malo bojijo, pa ga zato opazujejo l>olj previdno in od daleč. Tistih najstnikov, ki jih zanima ris, jelen in beli zajec. Tistih srednjih let, ki ugotavljajo, da pravzaprav o naravi in divjadi doslej niso vedeli veliko in tistih najstarejših, ki so preprosto navdušeni nad vsem, nad vso lepoto, ki krasi naše gozdove in gmajne, obrežja jezer in rek, naše gore... vsakega nekaj. V postavitev razstave so lovci vložili ogromno dela. znanja in časa. Nekaj eksponatov, risa recimo ali kozoroga, so si sposodili v muzeju v Bistri, druge primerke pa so prinesli in zbrali lovci že omenjenih petih družin. Bogata video in dia projekcija daje razstavi dodaten čar. Tristo barvnih diapozitivov, ki jih spremlja ljudska pesem in beseda kaže, da so o lovu in divjadi govorili že daleč nazaj naši predniki. Idejni vodja postavitve razstave Narava divjad, ki je gotovo tudi v slovenskem prostoru nekaj enkratnega, je Franc Avberšek. Izobraževanje je eden od namenov te razstave, nam je po jasnil, ko smo ga o tem spraševali. "Da vidimo, kaj imamo v naravi danes in kaj ne bomo imeli, če bomo z nara- Na 1500 kvadratnih metrih razstavnega prostora je predstavljenih okoli 1200 eksponatov, za vo še naprej tako ravnali kot ravnamo. Razstavo smo postavili na rob eksploatacijskega polja RLV in TEŠ. Velenjčani dovolj dobro vemo, kaj povzroča pridobivanje energije v okolju. Tudi lovci želimo opozoriti, da je treba narediti več in hitreje to, kar imajo v načrtu na rudniku in elektrarni, če hočemo, da bomo v tem prostoru ohranili divjad, ki je tu." Zato tudi ni naključje, da si je vzporedno s to razstavo mogoče v bližnji čolnarni ogledati razstavo o ekoloških težavah, ki pestijo Šaleško dolino. Prihajali pa so vedno novi, mladi in starejši...In odhajali z. enakimi vtisi: nemogoče je o razstavi povedati vse, treba jo je preprosto videti in doživeti. Prevzame te. ■ Milena Krstič - Planine foto: Bogdan Mugerie Franc Avberšek ima gotovo veliko zaslug za to, da je razstava takšna kot je, ob pomoči množice lovcev iz petih lovskih družin. Grafiti - umetnost ali packarija? delimo na več vrst; so ljubezenski, politični, čisto pijanski, ekološki in šc kakšni. Kar nekaj od teh vrst jih torej v Velenju ne boste našli.Sprehodimo se še malo po mestu. S stene kulturnega doma kriči napis, daje hišnik peder, da bo Stane dal za pir, daje nekomu dolgčas. Dodani so še Tršici te bom povedu; Drunks against crazy mothers; Velenje je nore, četniški znak in še nekaj imen. Zadaj, pri mladinskem klubu Stiskama, najdete še grafit Koča strica Toma (ta je za tiste, ki sem zahajajo, zadetek v črno),nekdo pa je že prebelil pred kratkim napisanega: Bica! Zanimivo, da sta najpogostejši barvi sprejev, ki so zamenjali kantice z barvo in čopiče, prve pripomočke za prve medvojne grafite na Slovenskem, črna in rdeča. Pa tu in tam kakšna modra. Kakšna sivina. Kar na nekaj stenah, med drugim tudi na občinski zgradbi, se je pred meseci pojavil nemški grafit "Die kunst fir alle, die glaube fur glaubige." Na občini so ga hitro prebelili, še vedno pa je lepo viden na steni pri Pivnici, kje so mu dodali Bronx, Pomfrites Muharemi, Velenje hell in še nekaj krac. Sploh je veliko grafitov v tujih jezikih, a jih žal ustvajajo taki s šibkim znanjem teh jezikov. Vsake nekaj časa se grafiti pojavijo tudi na šoli Gustava Siliha (tam so sedaj za Pontiac) in sosednjih zgradbah CSŠ, kjer jih v teh dneh ni veliko. Tudi Gimnazija je bila vse do nekaj dni pred Gim-nazijado, ko so jo dijaki sami poslikali in s tem poskrbeli za lepšo fasado, polna grafitov. Kuzman je bil malvazija, to daje to gasilska šula, pa ni več grafit, ampak uradno "ljubkovalno" ime...Tu je še podhod pri PTT-ju, kjer je belež že zelo dolgo odsoten, saj je poleg vsemogočih plakatov moč marsikaj nezanimivega prebrati. Spevi rock'n'rollu, pa punku, imena mnogih še obstoječih in že nrpminnlih onrnJnih hpnrinv na Tudi Velenje je vedno bolj popisano, porisano ali še bolje rečeno, počečkano. S tujko imenujemo napise po stenah, podhodih, tleh...grafiti in ime se je "prijelo". Kakšni so tisti, ki "krasijo" Velenje? Preprosto in čisto pravilno slovensko jih imenujemo napisi na stenah in še kje, kjer sc pač pojavijo, ponavadi v tihih nočnih urah, ko "umetnikov" nihče nc "moti" pri ustavarjanju. Lahko nastajajo iz. jeze, upora, dolgočasja, lahko so tudi posledica političnih dogodkov v državi ali v našem primeru mestu. Če ste sijih v zadnjem času ogledovali v Velenju, je na stenah, podhodih, škarpah in šc kje po moji najmanj ali skoraj nič) in nc nazadnje. tudi smešni niso. So nekakšen odraz mrtvega mesta Velenja, ki vedno bolj odrinjeno od centra Slovenije počiva v od žvepla posuti Šaleški dolini... Z grafiti je že tako, da jih po pravilu kar hitro prebelijo in skrijejo. Zal, se v Velenju še to nc dogaja več. Prepuščeni so času, dežju in kakšnemu novemu nočnemu navdihnjencu, ki jim še kaj doda ali prečorgla. Če so grafiti izvirni, se lahko včasih tudi nasmejemo ob njihovem sporočilu. Eden najbolj znanih ljubljanskih grafitov je postal naslov pesniške zbirke Zorana Pre-dina in tudi naslov njegove:"Sonček škarpi pa boste našli še velikega: Stupid people shouldn't bread. Butasti torej ne bi smeli dihati. Tudi Kardeljeva ploščad, kjer jc urejenost in čistoča že dolgo neznanka, je popisana in porisana, med grafiti najdemo še kakšnen nacionalističen veleum. Nič bolje ni na Gorici, kjer je največ raznih imen neznanih osebkov in krajših ljubezenskih grafitov. Da ne bo nesporazuma, rada imam grafite, ne motijo me, a lepo vas prosim, nekoliko več izvirnosti jim pa le vdahnite. Dokler so takšni, kot jih v Velenju trenutno premoremo, jih je bolje kar prebeliti. Če nimate idej, jih ukradite. Tile so "sposojeni" iz knjige grafitov, iz vsake zvrsti kakšen: Naša prihodnost je že za nami!; Seveda kadim. To je bolj zdravo kot dihanje zraka v našem mestu.; Pijem, da bi pozabil vse težave, ampak očitno znajo plavati.; Ne pijte vode! V njej seksajo ribe!... ■ Bojana Špegel, foto:vos je in ti si skuštrana", čeprav jc na steni pod tromostovjem kar nekaj mesecev na veliko pisalo "Sonček je in jaz sem skuštrana." V Velenju kaj podobnega ne boste našli. Še v času predvolilnega boja t.i.političnih grafitov ni bilo veliko, razen tistega na tržnici Svi smo mi za Jelinčiča, ki ga je že prekrila rumena barva in posamezni znaki političnih strank. Morda lahko sem štejemo tudi enega bolj izvirnih velenjskih grafitov, ki kriči iz stene nad podhodom pri otroškem igrišču in pravi:Kdor ni kriv je raven. Lahko pa si ga razlagamo tudi čisto drugače. Grafite, kot že omenjeno, lahko presoji največ "pijanskih", neizvirnih, neduhovitih in celo zelo neestetskih. Pa vendarle je Velenje kar dobro prečečkano, če drugega ne, sc skoraj iz vsake hiše na daleč vidi, da ima M rad A, da v mestu živi tudi kakšen Huso ali Matjaž, pogosti pa so tudi znaki hippijev in punkerjev (čeprav so oboji že zastareli), pa kakšen krščanski križ... Dilema, ali je grafit umetnost ali ne ali je to eden od načinov demokratičnega izražanja ali ne ali sodijo na vse te stene ali ne, se lahko v Velenju kar hitro zaključi. Nič kaj umetniški niso, niti barometer političnih dogajanj (saj je političnih