Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DE2ELO Cena i fara DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 13. maja 1943-XXI. štev. 19 (704) Po sv. Servati (13. maja) ni mraza se bati. Slovenski rek. »DRUŽINSKI TEDNIKc Ithaja ob četrtkih. DredniStto li uprava v Ljubljani, Miklošičeva Ulili. Poštni predal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA V 4 leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnin« je, treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o 11 c e : vrstica. 7 lir. Mali o g 1 a • s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN PET NINUT POZNEJE (Gl. str. 2. in 3.) Junaški odpor italiianskih čet na tunlziiskem bojišču Odbiti sovražni napadi. — 30 sovražnih letal sestreljenih .Glavni. Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil (J. maja svoje 1076. vojno poročilo: v V zahodnem delu tunizijskega bojišča so italijansko in nemške čete tudi včeraj hrabro vzdržale močne sovražne napade. Naši lovci so napadli neko skupino oklepnih vozil in jih nekaj desetin zažgali in poškodovali. Nemški lovci »o v dvobojih sestrelili 7 analeško-aui er iški h letal. Nad Sicilskim prelivom so italijanski lovci pod poveljstvom poročnika Amadeja Guidiia iz Bologne, ki so spremljali italijanski letalski konvoj, v naglem in silovitem spopadu z neko sovražno letalsko skupino sestrelili » letal tipa »Cii rtiss:. Zadnje dni se (> naših letal ni vrnilo v svoja oporišča. Glavni, Stan_ Italijanskih Oboroženih Iiil je objavil 7. maja svoje 1077. vojno poročilo: , ..V Tuniziji ie včeraj divjala silovita oiiKa, cete Osi so se hrabro upirale močnemu pritisku sovražne pehote in oklepnih enot. V severnem delu tunizijskega bojišča so se čete Osi med bojem umaknili' na nove postojanke Sovražno letalstvo ie v enem dnevu izgubilo 10 letal. 4 sovražna letala so zbili naši lovci. 6 pa naše protiletalsko topništvo. Skupine sovražnih štirimotornikov so, bombardirale mesta Resrcio Calu-brio. Trapani. Marsalo in otok Favi-enano. Povzročile so znatno škodo na zgradbah, pa tudi prebivalstvo ie imelo izgube. . Italijansko-neinSki lovci so nad Sicilijo sestrelili G sovražnih letal. .Jijil1! napad na sovražne oklepne oddelke, o katerem govori včerajšnje vojno poročilo, ie izvedla 110. lovska skupina pod poveljstvom letalskega stotnika Montanariia Fioravanteia iz Campogine (Reggio Kmilia). Pri sovražnih bombnih napadih, o katerih javljata vojni poročili št. 1075. in 1076.,. je v Reggiu Calabriii ITiO mrtvili in 277 ranjenih, v Trapaniiu 5 mrtvih in (i ranjenih, v Maršali so Pa 4 mrtvi in 3 ranjeni. Glavni Stan Italiianskih Oboroženih nit le objavil 8. maja svoje 1078 vojno naročilo: Sovražniku je z velikansko premoč-io vojaštva in vojnih sredstev uspelo zlomiti junaški odpor branilcev Tunisa in Bizerte. V obeli mestih so čete Osi 0 pravem času uničile vse vojaške naprave. Vzhodno od Bizerte in v srednjem in južnem delu bojišča se čete Osi srdito bore. Glavni Stan Italiianskih Oboroženih Sil je objavil 'J. maja svoje 1079. vojno poročilo: V severnem delu tunizijskega bojišča se bijejo srdite bitke. Z neuklonljivo odločnostjo onemogočajo čete Osi sovražniku napredek. V južnem delu tunizijskega bojišča so naše čete odbile krajevne sovražne napade. Posebno omembo za svoje hrabro ponašanje zasluži 1. skupina 3. topniškega polka sPistoia'. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 7 sovražnih letal. Močni oddelki sovražnih štirimotor-nih letal so včeraj bombardirali Porto Empedoclo. Pantellerijo in pokrajino Campidano na Sardiniji. Poškodbe so •ahke. Naše protiletalsko topništvo ie uničilo 19 sovražnih letal, izmed njili 1 v Empedoclu, 18 pa nad Pantei-lemo. Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 10. maja svoje 10S0. vojno poročilo: Južno od Bizerte je sovražnik z močnimi oklepnimi enotami in s pomočil) velikih letalskih skupin silovito napadal, a italijanske in nemške čete so se zagrizeno borile. šele ko so čete Osi izčrpale vse svoje sile, ko niso imele več topništva in zadostnega streliva, so prenehale odpor. V južnem delu tunizijskega bojišča s° Osi odbile ponovne napade angleške 8. armade in prizadejale sovražniku občutne izgubo. Naše protiletalsko topništvo ie uničilo 9 sovražnih letal. Veliki oddelki sovražnih štirimotornikov so bombardirali Palermo. Marsalo. Messino. Reggio Calnbriio. Licato in Pantellerijo. V Palermu so naredili občutno škodo. Števila žrtev še nismo ugotovili. Izmed ‘21 napadajočih letal so jih 8 sestrelili naši lovci. 7 nemški lovci. 0 pa naše protilatelsko topništvo. Liuhlianska pokrajina Dueeiu 0 piiliki proslave druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine je bila poslana Duceju nasledita brzojavka: ptice. Rim. — Ob drnci obletnici objav« zakona o ustavi in priključitvi Llni)Ijanske pokrajine, ki ii ie po Vaši volji bila zagotovljena možnost živ-•icnjta in razvoja ob spoštovanju ničnega jezika, kulture in izročil Vas Prosijo. Dure. župani v imenu prebivalstva. predstavniki kulture, pravosodja in vseh proizvodstveuih slojev, občudujoč odlične ustvaritve, ki jih ie dosegla, fašislovsk.-i vlada ter njena plemenita stalna pobuda za vsakršno delavnost na tem ozemlju, da izvolite sprejeti ponovne in tople izraze njihove hvaležne vdanosti in trdnega zagotovila popolne lojalnosti. V veliki zmagoviti fasistovski Italiji in v luči Rima ima slovensko prebivalstvo trdno zagotovilo lastne usjiešne bodočnosti. v| komisar (irazioli. Gregor, skol ljubljanski. ljubljanski župan gen Rupnik, predsednik vrhovnega sodišča di. Laiovic. rektor univerze prof. Kos. n m, iS,^Ji' ■ „ f e znanosti iii lune no. ti Prof. Vnlmar. podpredsed- 5 P ?Jin Vsveta korporacij dr. Mohorič, novomeški župan dr Polenšek. kočevski župan Grabrijan logaški župan Oblak, črnoinaliski žiipan Klemenc, predsednik Pokrajinske zve-’'f delodajalcev dr. Slokar, predsednik J okra iinske zveze delojemalcev dr. Alujevič, predsednik Pokrajinske zve-?<-“. svobodnih poklicev in umelnikov 1uz. Pirkmajer, predsednik Pokrajinske zadružne zveze prof. Remec. Ob drugi obletnici ustave Ljubljanske pokrajine in nje priključitve ti Kraljevini Italiji so najodličnejši zastopniki našega javnega življenja, kulturnega. verskega in gospodarskega Udejstvovanja obnovili vdano lojahi.ist, V(,'/'t' na‘5B Iindstvo z italijanskim uirodom v strnjeno neporušliivo celo-a j? naslovljena na iv11, I* voditelja italijanskega na-i-. ,{l?a!asiJuv Pa ie okoliščino, da je usf.-n !' državnik dal pobudo za ustavo nase pok ran ne ter s svojo ziia-■‘to širokogrudnostjo priznal etnične posebnosti slovenskega živiia. nagla-sivsi nedotakljivost naših kulturnih izročil, tezika seg in navad. Velikodušna volta Duceia nam ie zaščitila nase naivecie narodne svetinie pred vsakimi morebitnimi samovoljnimi noseči, ki l>i utesnili zmanjšati širokogrudno priznanih ugodnostih. Brzojavni pozdrav Duceiu je umestna zahvala za njegovo državniško uvidevnost. Obnova lojalnosti ki so io podčrtali predstavniki naše javnosti, pa ie tudi potrdilo prolikomuiv ura ’. Iii preveva zdravo večino našega 1 jtitl-.c'"a .svoie duše odklanjajočega sKodi';--| tuji politični nauk. Slednji nam ie povzročil že ogromno nepo-pravi ji ve j* -odo in s-o zastonulki v res* n i ci govorili v imenu vsega prebivalstva, ko so zatrdili trdno voljo slovenskega ljudstva, da na svojih tleli ne dopušča razmaha razbojniške in divjaške zablode. Tudi ta del izjave ie bil naslovljen na pravo mesto, sai ie Duce oni evropski državnik, ki ie prvi dvignil l)r'> i v spoznanju, da ta škodljivi nauk prinaša narodom samo pogubo. Mog ©ene Ducejeve besede Tisočglava množica ljudstva goreče vzklika Duceju »f'utnn, kako v vaših glasovih drhti nekdanja neomajna vera. (Množica mogočno vzklika: >Da!<) In hkrati skrajna gotovost: vera v fašizem. (Da!) Prepričanje, da bodo krvave žrtve teh trdih časov poplačane z zmago (zelo glasno in dolgo odobravanje), če je res, kakor je res, da je llog pravičen ter Italija neumrljiva. (Ljudstvo navdušeno vzklika Duceju.) Danes je šest let, kar smo se zbrali na tem trgu, da bi slavili zmagoviti konce vojne, med katero smo izzivali svet ter odprli omiki nova pota. (Dolgo odobravanje.) To veliko dejanje ni končano, temveč je samo prekinjeno. Vem in čutim, da milijoni in milijoni Italijanov trpe od nedopovedljive bolezni, ki se imenuje ».afriška bolezen«. (Da!) Za ozdravljenje je ena sama pot: vrniti se tja. (Množica udari v novo, nebrzdano vzklikanje ter enoglasno vzklika: Da!:) Brezpogojne zapovedi sedanjega trenutka so tele: čast bojevniku, prezir skrivaču in svinec izdajalcem sleherne stopnje in plemena! (Zelo glasno odobravanje.) To ni samo moja volja, prepričan sem, da je tudi vaša in vsega italijanskega ljudstva.« Klic. s katerim ie ljudstvo sprejelo Dnceieve besede, je najnazorneje pokazal. kakšen ie sklep naroda. Duce je dolgo stal na balkonu in odgovarjal valu živih domoljubnih -čustev, ki so doneli do niega. Naposled se ie umaknit. A navdušenje ljudstva ie znova privrelo do vrhunca. Duce se ie moral znova prikazati. Smehljaje se je o-dgovarial na n ozdravljanje in navdušene klice ljudstva. Sele ko se ie začelo mračiti. se je trg izpraznil. Navdušeno ljudstvo ie ob zvokih »Giovinezzec odhajalo na svoie domove. Rim. 5. maia. Tainik Fašistovske Stranke ie danes popoldne sklical k sestanku zvezne tajnike in pokrajinske hierarhe. Adriianovo gleilališče. kjer se ie sestanek vršil, ie bilo izredno slovesno okrašeno. Na odru, kjer »o stali višii funkcionarji in člani državnega vodstva, so bili razobešeni prapori, ki so nosili imena iunakov iz sedanje vojne, nad njimi se ie pa blestel simbolni napis: »Vinceremok Ob straneh odra so stale višje politične osebnosti, člani velikega sveta in vlade, a predsedniki konfederacij, zvezni tajniki in -pokrajinski voditelji so zavzeli mesta v dvorani. Sestanka so se udeležile tudi zastopnice ženskega Fašiia. zastopniki fašistovskega tiska in zastopstvo nemške narodno-sccialisticne stranke. Tajnika Stranke so vsi navzoč ni pozdravili z navduešnim vzklikanjem. Tajnik je zapovedal pozdrav Duceju. nato ie pa podal svoie poročilo. V izklesanih besedah ie Tajnik Stranke orisal naloge fašistov in ljudstva v sedanii voini ter podal odločne smernice za delo v bodočnosti. Takoi ko ie tainik Fašistovske stranke med burnim odobravanjem končal svoje poročilo, se ie na Cavourjevem trgu zbral sprevod in med vzklikanjem Duce! Duce! : odkorakal proti Beneškemu trgu. Vso pot so se v sprevod vključevale velikanske množice navdušenega ljudstva. Beneški- trg so napolnili zastopniki vseli slojev, ranjenci, pohabljenci, odlikovanci za voiaško hrabrost in velikanska mno-zica drugih ljudi. Ob Tomacellijevi £,e . t..111 J,la Umbertoveni Corsu so stali tajnik Stranke, člani velikega sveta, vlade in nacionalnega direktorija. predsedniki konfederacij in zvezni tajniki, konzuli Milice in pokrajinski hi era rlii. Ves Beneški trlt je preplavil en sam kliii “Duce! Duce!~ Z vseh obrazov se ie zrcalila mogočna vera in navdušenje. Naposled so se na balkonu vladne palače odprla vrata in prikazal se ie Duce. V istem trenutku ie zadonel s trga en sam mogočen klic neomajne vere in .ljubezni. V tei sveti manifestaciji ljudstva ie izrekel Duce svoie ledrnate besede. Veličastna proslava dneva Vojske in Imperija Slovesnosti se je udeležil fudi Vel. Kralj in Cesar Rim,, 10. maja. Slovesnosti ob dnevu Vojske in Imperija so se začele s tem, da so Oborožene Sile izkazale čast pred spomenikom neznanega vojaka in pred svetiščem padlih fašistov na Kapitolskem griču. Ob S. ie poveljnik armadnega zbora v zastopstvu načelnika glavnega stana vojske položil pred oltar domovine velik zlat venec. Na Beneškem trgu je bil razvrščen polk, na stopnicah so stali častniki mesene posadke. Takoj nato je poveljnik armadnega zbora ponovil ta obred pred svetiščem na Kanitolu vpričo raznih vojaških zastopnikov. Na.jslovesnejši poudarek pa je dobila vsa ta prire-aitev ob izročanju odlikovanj za vojaško hrabrost v vo iašivci Kneza Piemontskega vpričo Kralja in Česana. Vladar je prisnel ob 9. z običajnim spremstvom in ob zvokih državne in fašistovske himne. Na dvorišču vojašnice je bila razvrščena celotna pehotna divizija, ki so jo s»stavliali polk grenadirjev, nehotni polk in topniški polk z zastavami. Vladarja, ki je prispel v spremstvu svojega prvega pribočnika so sprejeli kvadrum-vir maršal De Bono. tajnik Stranke, maršal Bastico. načelnik glavnega Stana, državni podtajniki v vojaških ministrstvih in druge visoke osebno-nosti prestolnice. Čete so izkazale čast z orožjem, nato pa je bil zapovedan pozdrav Kralju in Cesarju. Vladar je obhodil razvrščene oddelke, se ustavil in pozdravil sleherno zastavo, nato pa zavzel mesto na odru, katerega so obdajali oklepniki. Na odru so bile tudi družine padlih ter zastopstva bojnih organizacij s prapori in odlikovanji. Častnik iz glavnega stana je začel nato klicati imena iunakov. Drug za drugim so prihajali jired Kralja in Cesarja svojci tistih, ki so se žrtvovali za domovino, in dobili odličje za hrabrost, ki naj bi bila zgled za bodoča poko-lenja. Vladar je imel za slehernega od njih ganljivo besedo in z očitnim zadovoljstvom sprejemal izraze njihovega izrednega ponosa. Živim je izrekel pohvalo in se zanimal za dogodke v vojski, pri katerih so sodelovali. posebno pa se je razgovarjal s tistimi, ki so nosili na sebi slavne rane in okvare. Med branjem utemeljitev za podeljena odlikovanja so zaropotali bobni, v pozdrav pa so se oglasile tudi strojnice, čast prejeti zlato svetilno za hrabrost so imeli svojci naslednjih: j>odpolkovnika Laura Achiello. stotnika Fascetti Maria, 5 # '1 # | - - - Velivolo americano »recipitato s ul ta tunisino. — Na tunizijskem bojišču sestreljeno ameriško letalo. stotnika Bosso Giuseppeja, poročnika Alessandra Alda, poročnika Ambro-sia Vincenza, podporočnika Nicolatija Filippa, desetnika Dinicola Antonio-feliceja. — Srebrne svetinje so dobili svojci podpolkovnika Col di Belo Clorinda, stotnika Simonija Ernesta, stotnika Accatisa Vittoria, poročnika Petrinija Arnalda. Vladar je nato odlikoval s srebrno svetinjo podpolkovnika Pirottija. stotnika De Bini Alta in poročnika Nuccija Maria. Izročenih je bilo tudi trinajst bronastih svetinj. Končno je vladar izročil križce za vojaško hrabrost. Za zaključek slovesnosti je vnovič zadonel pozdrav Kralju in Cesarju. Vladar je sprejel poklonitev zastopnikov vseh oblasti. godba je zaigrala državni himni, nakar je vladar zapustil vojašnico. Na trgu Sv. Križa ga je navdušeno pozdravljalo ljudstvo, ki je prisostvovalo obredu znotraj tisočletnega obzidja mesta. Rim, 10. maja. V navzočnosti Veličanstva Kralja in Cesarja je kva-drumvir revolucije Emilio de Bono včeraj na sedežu društva »Dante Alighieri« poveličeval duhovne in bojevniške vrednot« nesmrtne domovine. Jedro vzvišenega obreda je bilo odkritje marmornatega ponrsja vojvode D’Aoste, nepremagljivega iti večnega varuha Imperija. V palači Firenze so Vladarja sprejeli: maršal Italije de Bono, tajnik Stranke Scorza, maršal Bastico, načelnik glavnega stana general Am-brosio, zastopniki senata, fašistovske in korporacijske zbornice ter Kr. italijanske akademije, ministri in državni podtajniki, prvi svetnik japonskega poslaništva, zastopniki drugih držav trojne zveze, zastopniki državnih oblasti, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, predsednik društva Alighieri in predsednik Fašistovskega zavoda za Italijansko Afriko. Vladarja, je naznanil tajnik Stranke in takoj zapovedal pozdrav Tvja-. lju in Cesarju, za čemer je prišla fljjT novih vdanostnih manifestacij. Vladar je stopil v zborovalno dvorano, ki je bila nabita z vsemi zastopstvi naroda v vojni. Sprejelo ga ,ie dolgo in navdušeno pozdravljanje. Nato je kvadrumvir de Bono pozdravil Vladarja ter začel govoriti. V začetku je omenil, da vsakdo v dno duše, čuti dolžnost, da mora dati za akcijo vse tisto, kar pomaga pri dosegi zmage. Omenjal je razdobja v ozemeljskem osvajanju Imperija. Ta osvojitev je bila dosežena z zrtvi.io in božansko muko italijanskega ljudstva. Ta osvojitev bo spet italijanska, pa v okviru še večjega gospostva. Toda nad ozemeljsko osvojitvijo se dvig-uje duhovna osvojitev in te nikdar ne bo moglo iztrgati nobeno nasprotovanje. To je osvojitev človeške omike, ki svetlo sije na bodočnost italijanskega rodu; osvojitev ljudstva .junakov za njegovo nezatonljivio usodo. Pri proslavi je bilo posebno pomembno odkritje poprsje vojvode D’Aosta in kvadrumvir de Bono je obredu, ki se je izvršil med prvim delom njegovega govora, dal ves tisti veliki poudarek, ki ga zasluži. Medtem pa se je tribarvnica spuščala z marmornatega poprsja, dragocenega dela kiparja Giovannija Silibertiia, iti se je prikazal moški vojvodov obraz. Vladar je z vsemi navzočnimi vstal ter ganjeno izkazal čast. Vzvišena osebnost vojvoda končuje zgodovino začetka italijanskega Imperija. zgodovino, ki vedro pričakuje svojega, nadaljevanja, je dejal de Bono. Vojvodova beseda »vrnili se bomo«, je sama po sebi prisega, naložena vsem Italijanom, ki vedo. da se morajo in da se hočejo vrniti. Na današnji dan se poleg kontinuiteto Imperija Italija spominja tudi slave svojih vojska. Kvadrumvir je zaradi tega poveličeval vrline italijanskega, ljudstva v njihovem najčistejšean in najodkritosrčnejšem izrazu, v orožju. Italijanska vojska je zmerom bila in bo kovačnica junakov, zgled poguma, vdanosti in discijiline. Ko bo vojna končana, se bo ta vojska vrnila in oo poplačana za opravljeno dolž-, nost. Kakor vedno, ne bo zahtevala ’■ nič ter bo še naprej prva in pogla-1 vitna priča o tem, koliko so Italijani za Italiio naredili. Bo tista zdrava sila. na katero se bo mogoče zanašati,1 da se spet začne težavna in slavna pot za ponovno osvojitev. Zato dajejo poroštvo vsi tisti, ki so prelili, ki prelivajo ali ki 1mx1o še prelili Srt za domovno in katerim velja naša večna hvaležnost. Globok kvadrumvirov govor je oh koncu Sprejelo zelo navdušeno odobravanje. Tajnik Stranke je znova zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju in se je ponovilo kar se da goreče dokazovanje vere zanj. Med neprestanimi manifestacijami je Vladar zapustil dvorano, prej se je pa Se ustavil pred noprsjem vojvode D’A.c-Pr^on iV /nnnoti) nalačo. so se ... tl. .a ",oklo- Slovesnosti na dan Vojske in Imperija v Ljubljani f Ljubljana j«, dostojno proslavila •praznik Vojsko in Imperija. Vse me-tto je bilo v slavnostnem razpoloženju. Na poslopjih so vihrale v pomladnem vetru državne zastave z lektorskimi znaki, v izložbenih oknih pa »o bile nameščene Kraljeve in Duce-jeve slike. Posebno pozornost so zbujali praznično okrašene palače na Cesti o. maja. V naše mesto >e prispel včeraj opoldne državni nu.ister Kkse. 1 ino Perrone Compagni, H ca je St anka določila, da prjsiav i v Ljubljani Dan vojske in Imperija. Na vojaškem pokopališču !). maja ob 8. zjutraj so prispeli na vojaško pokopališče pri Sv. Križu vi-eoki gostje. Eksc. Dino Perrone Com-pa^ni. ki so ca spremljali Eksc. Visoki komisar. Zvezni tajnik Orlan-dini, peneral Rug-gero, ki je zastopal poveljnika Armijs-kejca zbora. Eksc. Pilotti, general Maggiore Perni, general _ Fava, mestni župan Rupnik, pokrajinska zaupnica Ženskih fašijev De Vecchijeva in drugi odličniki,' je odšel pred spomenik umrlim italijanskim vojakom. Prisotni sta bili tudi materi padlih junaških borcev Venninija in Zap-pule. Ob poti med grobovi vojakov so stale iašistovske žene s šopki krvavo-rdečih_ nagljev,' pred obeliskom je pa utala castna^četa alpskih lovcev z zastavo artiljeri je in godbo.Ob obelisku uta bili tudi častni straži Kr. karabinjerjev in zastopnikov Borbenih fa-ši.)ev. Ko so prispeli visoki gostje pred spomenik, so se z molkom in rimskim ozdravom poklonili padlim vojakom, i so dali svoja življenja za Domovino. Zatem so položili na vznožje spomenika vence Eksc. Dino Perrone, Visoki komisar Eksc. Grazioli in Zvezni tajnik Orlando Orlandini. Po položitvi vencev pred oltar, ki je bil nameščen ob vznožju obeliska, je imel vojaški duhovnik mašo zadušni-co„ med katero so fašistovske žene polagale cvetke na groi.^ve vojakov. Po maši so obšli odličniki vojaške robove, nato »e pa poklonili še pred ostnico slovenskih fantov spominu Slovencev, padlih v prejšnji vojni. Ko je bila ta pietetna svečanost končana. so se najvišji predstavniki odpeljali s pokopališča pri Sv. Križu zopet nazaj v mesto in se ustavili na cesti Soške divizije. Otvoritev vojaškega naselja Prispeli ao ob 9. dopoldne pred Novozgrajena poslopja vojaškega naselja Eksc. Perrone, Eksc. Visoki komisar Grazioli, Zvezni tajnik in ostali odličniki. Poslopja te vojaške naselbine ob cesti Soške divizije, ki je dolga 54 m in je veljala skoraj poldrug milijon lir, so bila zgrajena po načrtih, ki jih je izvršil dr. ing. Carra. V teh stavbah so prostrane spalnice, obednica in trgovina, v kateri dobe vojaki najrazličnejše potrebščin«. V eni teh stavb je tudi prostrana kinomatografska dvorana, ki ima 300 sedežev. Nad vhodnimi vrati so napisane Mussolinijeve besede: »Kdor omahuje v borbi. pade.«. Na dvorišču pri vhodu v vojaško naselje je stala častna četa letalcev, ki je strumno pozdravila došle goste. Vojaški duhovnik je blagoslovil poslopje, nakar je Eksc. Perrone otvoril vojaško naselje. Zatem •o m odličniki ogledali novozgrajene 6tavbe. Dino Perrone si je z največ- iim zanimanjem ogledoval stavbe, po atcTih je visokega gosta vodil Zvezni tajnik. V vojašnici Princa Piemontskega Gostje so se dalje časa zadržali v vojaškem naselju, naito pa so odšli v vojašnico Princa Piemontskega. E Ob vhodu v vojašnico je goste pozdravila častna četa, nakar so se podali odličniki na prostrano dvorišče vojašnice, na katerem so bile razvrščene čete alpskih lovcev. Črnih srajc in protikomunistične Milice. Poslopje vojašnice je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Tu sta se pridružila visokim gostom še Eksc. Pilotti, predsednik apelacijskega sodišča, ter comm. dr. David. Visoki gostje so nato pregledali razvrščene čete vojakov. General Maggiore Perni je pozval odlikovane vojake, ki so se razvrstili pred Eksc. Perronijeni, ki jim je čestital k njihovemu uspehu v borbi za Domovino. Enega izmed teh vojakov je objel in ga poljubil. Zatem je Eksc. Perrone izročil generalu Per-niju velik zavoj cigaret kot dar Pod-! pornega urada Zveznega poveljništva | vojakom. Na sedežu Dopolavora Iz vojašnice so visoki gostje odšli v Dopolavoro Oboroženih sil na Taboru. Prostrana dvorana je bila svečano okrašena z državnimi zastavami in liktorskimi znaki, nad odrom pa sta bili sliki Kralja in Dueeja. V dvorani so bile razvrščene čete alp-skh^ lovcev z godbo, čete Črnih srajc in četa predstavnikov Borbenega fa-šija. Ob četi Črnih srajc so stali zastavonoše, ki so nosili prapore Borbenih fašiiev iz Ljubljane .Črnomlja, Kočevja. Trebnja, Logatca in pomožnega središča v Novem mestu. Visoki gostje so se podali na okrašeni oder, kjer so se jim pridružili tudi Poveljnik XI. armijskega zbora Eksc. Gambara, nadalje hrvatski konzul in zastopstvo nemškega konzulata. Ob strani najvišjih predstavnikov sta stali častni četi Borbenega fa-šija in Črnih srajc. Zvezni podtajnik Capurso je pozdravil Eksc. Perronija, ki je nato odredil pozdrav Kraliu in Cesarju in Duceiu. Zatem ie nočastil spomin padlih fašistov Arielle Ilea, Žita. Sanguinija in ostalih, ki so na tej zemlji dali svoja življenja za Italijo. Vojaški duhovnik je blagoslovil prapor Zveze borbenih fašijev, ki ga je _ Eksc. Perrone izročil Zveznemu tajniku. Eksc. Perrone je zatem nagovoril navzočne in jih opozoril na najvišjo žrtev, ki jo mora dati vsak-dp za Domovino. Spomnil se je vseh tistih, ki so junaško padli v borbi in je izrazil občudovanje vsem. ki častno zastopajo svojo domovino v junaški borbi proti sovražnikom. Naglasil je, da italijanski nard stalno spremlja in vedno misli na svoje sinove, ki se bore daleč od svojih domov v imenu Rima. ker so Italijani od Boga poslani, da širijo v svetu civilizacijo. Nagovor Eksc. Perroneja so prisotni sprejeli z velikim navdušenjem. Zatem se je Zvezni tajnik zahvalil Erksc. Perroneju za prapor, ki ga je poklonil Zvezi borbenih fašijev. Prisegel je, da bo ta prapor simbol njihove borbe, s katero morajo nadaljevati začeto kristalno čisto borbo na sovražni zemlji ter se bore za Italijo kot nasledniki onih. ki so dali svoja življenja za Domovino. Eksc. Perrone in Zvezni tajnik sta poljubila prapor in ga izročila zastavonoši. Eksc. Perrone je nagovoril ospo Vanninijevo. katere sin je pa-el na tej zemlji, in poveličeval njeno veliko žrtev. Zatem je izročil Eksc. Perrone skvadristične izkaznice vsem fašistom, ki sodelujejo pod poveljstvom tov. Cungija in Petronija pri st razenju ljubljanske mestne meje. Svečanost je bila s tem končana. Visoki gostje so odšli pred poslopje, kjer je bil mimohod častnih čet s standartami. jih sprejeli a pesmijo 'vseučiliščniki pod orožjem. Odtod so se odpeljali odličniki v poslopje Delavske zbornice, kjer so bile/delovne tekme. Eksc. Perrone ie čestital nagrajenim in si je ogledal tlelo, ki so ga opravile tekmovalke. Nato so odlšli gostje v šelenbur-govo ulico v Združenje industrijcev in obrtnikov, kjer so bile prav tako delovne tekme iz frizerske stroke. Tudi tu so si gostje z zanimaniem ogledali delo naših obrtnikov, nakar so odšli mimo razvrščenih oddelkov Črnih sraic in GILLa. kier je bilo zbranih 1500 članov, vzdolž Ulice 3. maja. Spremljal je visoke dostojanstvenike in generale prr tem pregledu mladinskih organizacij italijanske Slovenije podpoveljnik Cossani. Dostojanstveniki so izrazili svoje zadovoljstvo in nohvalo. Obiskali so nato sedež GILLa. kjer so se kratko pomudili. Zatem so odšli v operno gledališče, kjer je imel Eksc. Perrone Compagni govor. Svečano dekorirano gledališče so nopolnoma napolnili člani fašistov-skih organizacii in drugo občinstvo. Državni minister Dino Perrone Compagni je kot od Stranko določeni govornik proslavil dan Vojske in Imperija s plemenitim govorom, v katerem je poudarial odlike italijanskega rodu. Izrekel je snoštovanie junaštvu hrabrih borcev, ki se borijo na afriškem ozemlju, prepojenem s plemenito krvjo bratov, ki žilavo branijo pred sovražnikom zemljo, katera je nesporno naša po nedvomnem zgodovinskem pravu. Izvajanje Eksc. Perroneia so bila ponovno prekinjena z aplavzom. Proslava je bila končana z zanosno manifestacijo zvestobe. Množica je vzklikala Duceju in s polnim glasom zapela himno »Giovinezzo«. Drugi obiski Zatem so se odpeljali odličniki na dež Lju tajnik tov, sedež Ljubljanskega fašija. kjer je tajnik tov. Cungi predstavil svoje sodelavce, in na sedež GUFa, kjer so Visoki Komisar je pretekli (eden obiskal posmrtno razstavo slik slikarja Ivana Vavpotiča, ki io ie priredila Narodna naleriia v Jakopičevem paviljonu. F.kse. Grazioliia sla spreielu predsednik Narodne ealerije dr. Win-discher in višji intendant dr Mesesnel. Visoki gost se je dolgo mudil pred slikami prezgodaj umrlega slikarja. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Liub-liane. da dobijo od 12. maia naprej pri svojih trgovcih za mesec mai na odrezek B živilske nakaznice po 60 g parmskega sira in 150g mehkega sira. Prehranjevalni urad Visokega komisariata sporoča, da dobijo potrošniki mesta Ljubljane po 6 kil krompirja na marčeve odrezke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba. Novi trg 3: Jelačin Ivan. Napoleonov trg 1: Gregorec & Co.. Bleivveisova cesta 15: Niklsbacher. Pražakova cesta: Šarabon A.. Zaloški cesta 1: Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev. Vodnikov trg: Smrkolj. Vošnjakova ulica 3; Konzumno društvo: Tvrdka Sever. Več poštnih zavitkov osebnih oblačilnih nakaznic, ki jih je poslal Civilni komisariat v Novem mestu obči- i nam Dvor. Ajdovec in Št. Rupert, ie ' uničil požar ali pa so jih odnesli. Ugotovljeno le. da manikaio naslednje nakaznice: od številke 213.001 do šte- pričel deliti pretekli četrtek po številkah potrdil, tako da so št. 1 do 600 prišle na vrsto od (j. do 12. maia. 13. maja pridejo na vrsto številke 601 do 700. 14. maia 701 do 800. 15. maia 801 do 000. 17. maia KOI do 1000. 18. maia 1001 do 1100 in 19. maja 1101 do 1200. Upravičenci bodo dobili dodatno živilsko nakaznico samo s potrdilom in le do 25. maja. ko morajo biti vse nakaznice prevzete. Podjetja, morajo vrniti še isti mesec potriene sezname št. III. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v palači Bata. I. nadstropje, soba št. 3. V izložbah raznih trgovin v Ljubljani je razstavljenega mnogo blaga, kakor na primer likerji, parfemi. stekleni izdelki, keramika, usnjeni izdelki itd., katerega prodaja ie blokirana. Razstavljanje takšnih predmetov, katerim so pristavljeni listki z označbo cene. daje videz, ki ne odgovarja de-lanskemu stanju in zapeljuje v zmote, vabeč na eni strani kupce, ki ne po-znaio dobro predpisov, k nakupu in zapeliutoc na drugi strani trgovce I; prodaji. Da se to prepreči, se odreja, da ie treba k vsakemu blagu, katerega prodaja ie občinstvu nrepovedana, ki ie razstavljeno zunaj ali znotraj trgovine, pristaviti poleg cene tudi listek z označbo nod zaporo — ni na prodaj . Opozarja se. da zadenejo prodajalce, ki se ne bodo držali gornje določbe, sankcije, ki so določene v naredili z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Prodaja netiuiziranih moških klobukov je po novi narediti. ki io je izdalo ministrstvo za korporacije, prepovedana. Prodajati se smejo samo klobuki tioizirane vrste, katerim so uradno določene cene po kategorijah. Nov vlak na dolenjski prosi ie začel voziti v ponedeljek 10. maia, in sicer na progi Metlika—Ljubljana. Dnevni vlak št. 9214 odhaia iz Metlike ob 6.22. iz Novega mesta ob 7.53 in pri-haia v Ljubljano ob 10.05. Z istim dnem se ie pa ukinil na isti progi vlak št. 9218. ki ie odhajal iz Metlike ob 12.44 in iz Novega mesta ob 14.13 in ie prihaial v Ljubljano ob 16.38. Delovne kniižire za tuje delovne moči so uvedli 10. maia v Nemčiji. Vsi tuji delavci in nameščenci morajo izročiti knjižico takoj pri sprejemu v podietiu. Kadar pa zapustijo državo, morajo knjižico vrniti delovnemu uradu. Svobodno prodajo nekaterih tekstilnih predmetov na llrvatskem je dovolilo glavno ravnateljstvo za trgovino. obrt in industrijo. Brez odvzema točk smeio prodajati tkanine za vezenje. pohištvo in podlogo, volno in svilo za vezenje, krpanje in šivanje. do st. 213.613: od št. 213.621 do št. 214.158: št. 214.262: od št. 209.193 do št. 210.032: od št. 236.001 do št. 239.782. od št. 339.810 do št. 339.815; št. 339.824: od št. 339.980 do št. 339.984: od št. 339.295 do št. 339.374: od št. 342.210 do št. 342.659. Te nakaznice niso niti žigosane niti registrirane. Zato so proglašene za neveljavne, vse trgovce pa opozarjamo, da nanje ne smejo dajati blaga, temveč moraio njihove lastnike takoi prijaviti naibližjim oblastem. Dodatne živilske nakaznice la delavce ie mestni preskrbovalni urad Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Julijan Lapajne in gdč. Zeuka Kr«;raserje\a; g. Karol Lavrenčič, gradbeni tehnik, in gdč Anka Slamičeva; g. .Artur Jak, prokurist, in gdč. Verica Mencingerjeva; dr. Jože Cencič, pravni referent ZSZ, in gdč. Tončka Gorjolova; g. Emil Frelih. operni režiser, in gdč. Hana Centova, uradnica; g. Maks Bajc, uradnik, in gdč. Julija Stergeljeva; dr. Marjan Borštnar, zdravnik, in gdč. Ada Burgerjeva, sdušateljica Glasbene akademije. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Amalija Sfiligojeva; Ivana Medenova, posestnica; Karol Belič, strojevodja drž. železnic v pok.; Franjo Mar, vlakovodja dri. železnic: 921etna Cecilija W;n-terjeva; Franj« Gomol, upokojenec drž. že-loznic; Slletni Srečko Vizjak, sprevodnik drž. železnic v pok.; Josipina Križnarjeva; Blaž Novak, čevljarski mojster; Avgust Zadnik, inšpektor državnih železnic v pok.; 781etna Kmilija SuSterSičeva; Ivan Lotrič, mizar; Zora Košeninova; Amalija fiiičeva; Angela Svo-bodova; Emilija AVebrova; 4f>letna Ivana 2e* letova. Dragomir M. Popovič, general bivše Jugoslovanske vojske. Na Stožicah pri Ljubljan3: Frančiška Pre-setnikova. V Sarajevu: inž. Emil Ličar, višji tehnični svetnik. Naše sožalje! ŠPORTNI TEDNIK V domačem nogometnem prvenstvu so odbili še dve tekmi; po eno v vsakem od obeh razredov. V prvem razredu so možje s Poljan dosegli proti Dopolavoru 4 2, v drugem pa so Ko rotanci nabili Zabjak v razmerju 6 1. Dingi rezultat govori sam za se. Moštvo z Rakovnika je že dovolj stara tvorba s primerno tradicijo, da lahko vsak čas odpravi novince, kakršni so fantje iz žabjaka, s primerno razliko. Zadeva med Marsom in Dopolavo-rom ni bila tako enostavna. Po odmoru je rezultat stal na 2-2 in je potem posegel vmes sodnik z neko enajst ko. Mnogim — pretežni večini prisotnih ta odložitev ni prijala ker ji niso videli razloga. Reč se je'nato zaostrila, tako da ni mnogo manjkalo ■n,na igrišču bi bil nastal nered, kakršnih v Ljubljani ne pomnimo že lepo vrsto let. Igro so nadaljevali z okrnjenim moštvom Dopolavora, ki je konec tekme zapustilo igrišče s porazom 4-2. Dva italijanska prvenstvena razreda, prvi in tretji sta nekako že na počitnicah. Malo prezgodaj je še za počitek, saj je po koledarju sedaj najlepši nogometni čas Uprizorili so zato celo vrsto prijateljskih tekem, ki jim pa ne bomo tukaj zabeležili rezultatov. Povsem tudi omenjena dva tekmovalna razreda ne mirujeta. Tri moštva iz prvega razreda, ki so v normalnem delu tekmovanja dosegla po 24 točk in zasedla v razpredelnici tri mesta nad poslednjim, morajo odigrati kvalifikacijski turnir za izpad ali proti izpadu iz prvega razreda. P0 prvi tekmi med Barijem in Venezio (1-1) je bila to nedeljo na vrsti bitka med Triestino in Venezio; igrali so na nevtralnem igrišču v Pirenci. Triestina je zmagala 2 0 in se rešila; ker drugo mesto ji ne more več uiti; če bo zmagala prihodnjo nedeljo proti Bariju, potem bo sploh na konju, med obema ostalima nasprotnikoma pa bo potrebna še ena preizkušnja moči, ker bosta v tem primeru imela spet enako število točk. Vrhovi tret;ega razreda so tudi sredi kvalifikacijskih tekem za vstop v višji v drugi razred. So že prešli čez polovico tekmovanja in vodi v eni ckupini Varese s 7 točkami, v drugi Gorizia z 9; to nedeljo je Gorizia prinesla iz Carrare obe točki domov. V drugem razredu dogodki dozorevajo še tri nedelje imajo do konca. In tri nedelje pred koncem vodi Mo-dena z 41 pikami, sledi ji Napoli s 40, na tretjem mestu je Brescia s 37 točkami. Ostala moštva — bilo jih je še nekih pet, šest, ki eo se gnetila okoli prvega mesta — so že toliko zaostala, da za prvi dve mesti resno ne priha jajo vec v poštev. Po vsej priliki se bosta lanska, izobčenca, Modena in Napoli, vrnila spet med italijansko nogometno elito. švicarski nedeljski rezultati so bili: Gienche-Basel 2-1, Lausanne Servette 5 3, Lugano Cantonal 4-1. Luzem-Grasshooners 1-1, No-dstern-Biel 0 3, Young Fellows-Young Boys 1-1, Ziirich-St. Gallen 2 3. o. C. Stare letnike »Družinskega tednika« vezane ali nevezane kupi uprava »Družinskega tednika«. Preprogo velikost 3 X 3.5 111, popolnoma novo, iz najfinejše volne izdelano v Sjenici, prodam. Ogleda se in za ceno se izve od 9, do 12, in od 3. do 6. na Dolenjski cesti 23. 5 KM® ROMAN - NAPISALA MIG N O N G. EBERHART »Tudi zame ni. bodite prepričani. Miss Abbott. Prvi umor. odkar »eni v Kentigernu. Ali ie bil v poslednjem lasu razen družinskih Slanov kdo pri vas?« Donny ie bral na obrazih vseh. da so se z obupom oprijeli tega upanja in se skušali spomniti, ali niso nemara res videli kakšnega tujca V to tišino je zaermel n jenov elas: »No. takoj, ko bo jutro, boino lahko natančneje preiskali okolico vrtnarske nišice. Na srečo bodo v razmočeni ■emlji ostali sledovi.« Tudi moji, je pomislila Šibila. Moje Tisoke nete... Donny je nadaljeval: »Nočem vam ■ičesar prikriti, kar že vem. Odkod kaj vem. ni važno. Vem...« Obmolknil jk in se nasmehnil Ljudmili. »Ali amem kaditi Miss Abbott?« Prikimala ie. Potegnil je iz žepa Bivitek cigaret, ponudil Kalvinu in ovvlandu in si prižeal svojo nad pla-nenom sveče. Kalvin se ie naslonil ■a mizo in napeto opazoval Donnvja. »Eva in Rihard Bohan sta prišla •em v začetku^ junija. On ie stanoval t vrtnarski hišici, ona je pa spala tu ▼ tej hiši. Ali je tako?« »Da,« ie^ zategnjeno odvrnila Ljudmila. »Drži... dokler ni odpotovala. Tedaj se je Rihard preselil k nam v hišo.? »Odpotovala ie, da pripravi ločitev, kajneda ?« »Da.« Sele po kratkem obotavljanju fe izdavila odgovor. »Snofi se je vrnila. Domnevam, da le niste pričakovali, ker se ie pripeljala s taksijem.« Kalvin mu je začuden skočil v be-■edo: »Odkod pa to veste?« »Kentigern ie maihno mesto.« ge je nasmehnil Donny. »Zmerom je dragoceno. če človek vse ve. Nai bo že kakorkoli. vrnila se je pač in prebila boč v tej hiši. Rihard Bohan se je preselil spet v vrtnarsko hišico.« »To pa ne drži,« ie brž rekla Diana. »Najel si ie hotelsko sobo v Ken-tigernu.« »Ne,« je odvrnil Kalvin. »Dognano ie. da je prebil noč v vrtnarski hišici. Samo Evi se je izgovoril, da namerava oditi v hotel. Davi ee je potem odpeljal v Čikago.« »In proti večeru se ie vrnil s...« Donnv je s kratkim pogledom ošinil Howlanda »... s Howlandom Stacvjem.« Howland ie prikimal. »Večerjal je s Stacvjem in se okoli poli devetih poslovil od njega, da se. kakor ie dejal, še malo izprehodi. Ali ste ea poslej še kaj videli. llowland?< Počasi ie Ilowland odgovoril, kakor da bi moral šele natanko premisliti. »Ne. razen tedaj, ko sem na Dianin poziv prišel sem. Donnviev pogled ie smuknil k Diani. »Zakaj ste ga klicali?« »Hotela sem... hotela »em. da bi Howland vedel. Saj ga itejemo. bi rekla, k družini.« »Hm,« le zakašlial šerif. »Razen tega je odvetnik. Ali ste mar dvomili, da se je Eva Bohanova obesila?« »Ne!« je vzkliknila Diana. »Seveda ne. Rihard ie svetoval...« Vgriznila se je v spodnjo ustnico in obmolknila. »Rihard je torej svetoval, da pokličete Howlanda?« Kalvin ie brž odgovoril: »VBem nam se ie zdelo, da bi bilo prav tako. Ze zaradi dam. Saj smo vendar vedeli. da bo zasliševanje.« »in tako imate že kar odvetnika ob strani. Hm...« Donnv se je nasmehnil in Šibila ni vedela, ali je njegova prijaznost pristna ali lokava. »Za zdai vam prav gotovo ne bo mnogo koristil. Najprej moram jaz za trdno ugotoviti. kje je vsak izmed vas bil ko je Eva Bohanova odšla v vrtnarsko hišico. Ali nemara kdo ve. s kakšnim namenom je odšla tja? ^ Molk ie bil edini odgovor na to vprašanje. Donnv je zmečkal svojo cigareto in nadaljeval: »Nihče torei ne ve. ali ie imela nemara s kom sestanek? No. potlej pa nekaj drugega: kdaj je odšla v vrtnarsko hišico?« »Mislim, da nihče izmed nas ne ho mogel natanko povedati ure,« je odgovoril Kalvin. »Zakai takoj do večerji je izjavila, da mora napisati še nekaj pisem, in ie odšla v svojo sobo Od tistikrat ie bržčas nihče več ni videl.« »Tako ie,« ie pritrdila Diana. »Teta Ljudmila in jaz sva sedeli na verandi, dokler se ni razbesnela nevihta. Tedaj je ugasnila luč in pohiteli sva. da povsod prižgeva sveče. Potlej sva ostali v knjižnici.« »In vi. Mr. Peale?« »Takoi po večerji sem odšel v knjižnico,« je poročal Kalvin. »Čakal sem na telefonski pogovor, ki sem ea bil naročil. Potlej sem nekai časa bral. preden sem odšel eor. Prav takrat, ko me je Diana klicala, sem se bil oprhal in sem si že oblačil pidžamo.« »Rihard se ie bil vrnil.« ie omenila Diana. »Teda Ljudmila in iaz rva pri sveči brali. Kar koi «va mu videle na obrazu, da se ie nekai zgodilo. Povedal nama ie, da ie neSel Evo obešeno ln da se ie zaman trudil, da bi io oživil.« >In kaj ste storili nato?« »Poklicala sem moža. Prišel le dol in pri priči telefoniral sdravniku in vam. To ie vse.« »Nihče izmed vas torej ai videl, da bi bila Eva Bohanova odlila iz hiše?« Diana ie odkimala. Nihče *i odgovoril. »Kje hranite po navadi svoj dežni plašč?« ie vprašal Donnv. obrnivšj se h Kalvinu. »Po navadi v stenski omari v veži « Diana ie natnršila obrvi »Dežni plašč?« »Imela ie dežni plašč — čez svojo obleko,« ie poiasnil Kalvin in videti ]e hi [o. kako neprijetna mu ie ta okornost. »Tvoj dežni plašč!« ie vzkliknila Diana. Ljudmila se ie sklonila naprej. »Od lanskega poletia ie visel v vežni omari. Mr. Donnv. zakai ste prepričani, da ie nekdo Evo umoril?« >Ni se mogla sama obesiti. Miss Abbott. V vsej sobi ni predmeta, ki bi bil dovoli visok, da bi bila stopila nani.« Šibili se ie ves prizor še enkrat prikazal. Uzrla ie postavo, ki ie bila tako visoko nad tlemi, da bi morala stati na nečem; v resnici je pa visela na vrvi. Ljudmiline uslnice so bile blede. »To moraš pravilno razumeti, teta Ljudmila,« je jel pokroviteljsko pojasnjevati Kalvin. »Kdor koli io ie tam obesil in hotel preslepiti druge, češ da se je sama obesila, ie pozabil, da bi ji moral podstaviti kakršen koli predmet. Morala bi po vsaki ceni stati ali na stolu ali na klopi, če bi bila sama...« »Rotim te. molči!« Ljudmila je proseče dvignila svoje zalite roke. »Razen tega ie zaudarjalo po kloroformu,« je dodal šerif, »čeprav samo ie medlo. Če bi jo bili našli šele zjutraj, bi vonja sploh ne bilo več zaznati. Mrliški ogled bo to domnevo še potrdil. Najprej jo je zločinec klo-roforiniral in io potlej zadavil. Šele tedaj jo ie obesil — ko je bila že mrtva. Vse skupaj bi bil prav posrečen zločin — če bi ie ne bil Rihard Bohan našel.« Šibila ni vedela, kako nai si razlaga vse preodkrito šerifovo govorjen je. »S tem bi bilo torei dokazano, da on tega ni storil. ■ se ie oglasil Kalvin. »Morda.« ie odgovoril Donnv. »Da se vrnemo k našemu izhodišču — Miss Abbott in Mrs. Peale sta bili torej ves čas skupaj in imata dokazan alibi. Mr. Peale pa nima povsem zanesljivega alibija — kaj menite k temu. Mr. Peale?« Kalvin ga je malce plašno pogledal m zmignil z rameni. »Če me vprašate. Donnv.« je nekam podsmehljivo dejal Howlaml. »ie moj alibi tudi od muh. Razen, če me ie kdo od služinčadi videl. Sedel sem na mostovžu. dokler se ni znočilo. Pozneje sem opazoval nevihto. Ko me ie Diana poklicala, sem bil že v postelji. Toda iaz 7. vso stvarjo nimam opravka in o vsem tem sploh nič ne vem.< »Oho,« ie rekel Donnv in n a mršil obrvi. »Ali ni prišel Rihard k vam v mesto na posvet?« »Nikoli ne daiein poiasnil o zadevah svojih strank,« se ie odrezal How-land. »Zakaj vas ie obiskal?« »To nima prav nikakršnega opravka s preiskavo.« »Presojo o tem morale pač meni prepustiti. Hovvjand.« je rekel serif ostro. »Ali je bil njegov obisk kai v zvezi z nameravano ločitvijo?« »O tem ne morem dati pojasnila.« »lim. Zdi se mi. da Eva Bohanova nibilanič več sporazumna z ločitvijo. Ali drži moja domneva? Zakai se ie hotel torei on kar na lepem ločiti? Ali se ie mar mislil poročiti s katero drugo?« Šibila ie krčevito stisnila roke. HowIandov mračni obraz ie bil popolnoma neprodiren. Dež ie ponehal. Šele zaradi napete tišine so zaznali, da tudi grmelo ni več. Potlei je odgovoril Hovvland: »Da. to ie res nameraval. Toda...« * S kom ? Ilowland si ie prižgal cigareto. Ljudmila se ie sim! zagrabila za vrat. Dianini ozki Drsti so se krčevito Listek ..Družinskega tednika*1 TAKO JAPONEC SMRT POJMUJE Ves 6vet ie strmel nad ogromnimi ladijskimi izgubami, ki go jih Japonci v tej vojni prizadejali Angležem. Bilo ie mnogo govora o .živili torpedih' in ljudje so občudovali nedosegljivi japonski pogum in japonsko zaničevanje smrti. Kje črpajo Japonci to duševno moč. ki jim pomaga, da tako malo cenijo življenje? To pojmovanje bomo pa bolje razumeli, brž ko bomo vedeli. da ima .Japonec o 6mrti čislo drugačen nazor kakor mi, zahodnjaki. »Še zmerom ie med nami.« pravi japonska mati o svojem umrlem sinu in položi vse njegove stvari pod ,to-kOnomo. nekakšno 6tensko preprogo. »Ni nas zapustil.« pravi in izrazi 6 temi besedami vse globoko spoštovanje, ki ga goji japonski narod do svojih rajnkih. Skoraj v vseh deželah tako ali drugače časte pokojne, toda nrav v nobeni deželi ni to čaščenje tako globoko in «e ne odraža tako zelo v vsem pojmovanju življenja in smrti kakor na Japonskem. vPokoini postan e io v nekem pomenu očetje živečih. Hierarhično dobe s smrtjo višie mesto in Japonec veruje, da pokojni vodi in nadzoruje življenje in nehanje živih. Tudi mi verujemo v Posmrtno življenje, vendar je ta vera Pri Japoncih vse bolj živa in neposredna kakor pri nas. Tamkaj živi rainki kot duh dalie v krogu svoje družine. Udeleži 6e vseh družinskih obredov, ie zmerom prisoten in zato živim zelo blizu. Okoliščina, da lahko Japonci žive e svojimi pokoinimi. kakor bi bili še zmerom med n:imi in kakor bi V' bil; mrtvi, je nov dokaz za zmožnost tega ljudstva živeti v svetu ki ie daleč od resničnosti in ki bi ga mi zahodnjaki morda krstili za .svet iluzij*. Če umre družinski oče. ponudi n:e-gova žena pri vsakem kosilu sleherno ied najprej njegovi fotografiji ali sliki ati pa kakšnemu drugemu predmetu. bi ie bit niegova last, prav kakor bi bil pokojni še zmerom navzoeen v družini. Japonci S“ le redko objemajo, zato telesno bližino pokoinega vse manj pogrešalo kakor mi. Kainak to ne pomeni. da so niili čustva plehka, ali pa da eploh nimaio temperamenta. Ti telesna oddaljenost ie predvsem posledica izredno stroge samovzgoje. ki nalaga popolno obvladovanje samega sebe in ianoriški materi ne dovo-liuie. da bi objela svojega sina. Po drugi strani se pa zdi. kakor da Ja-- ■ponka noče pokazati niti svojega veselja niti svoje bolečine in da iu hoče do ppslednie kapliice užiti in obranili čisto zase če zapusti sin očetovo hišo, ali če mora na vojno. To izredno obvladovanje samci sebe se pokaže tudi tedaj, če dobi Japonec poročilo o smrti svoiih najlažjih. Krotkost ki z nio snreimeio Japonci takšno žalostno vest, nikakor ni znamenje za pomanjkanje občutenja, Svoici se zadovoljno smehljam, ko izvedo novico o smrti svojega bližnie^a. toda ta krotki nasmeh ie epet po dediča neizprosno duševne samovzgoje. Ta s m e’-Hai nikakor ni s^rentinen. zelo globok smehljaj-ie. poln izraza, eni tudi izraža vsa tista globoka čuv-stva, ki jih goii Japonec do pokoinika Vendar Janonci ne maraio dati duška svojim čustvom, zn.kai dragi liudie. ki ne občutijo niiii bolečine, tudi ne bi razumeli silovitosti njih žalosti. Izrazi sožalja so kratki, toda občuteni. Vsakdo se potrudi, da občuti res tisto žalost kakor naibližji svojec pokojnega. Pri Japoncih je 13. julij dan. posvečen vsem mrtvim. Tisti čas je po njihovih mislili pokojni boli navzočen med živimi kakor kdaj koli. bodisi v pogovorih med živečimi, bodisi v ,bon-odorih*. obrednih plesih, posvečenih mrtvim, ali pa v hišah, okrašenih s cvetlicami, ali ob mizi. obloženi s pokojnikovimi nailjubšimi jedmi. 15. julija zvečer praznujejo Japonci ,o-bon‘. nekakšen poslovilen obred rajnim na čast. Pokojniku naibližji shrani vse predmete, ki so jih uporabili za čaščenje mrtvega, v pleteno košarico. io okrasi s 6vetilko in spusti po reki ali morju. Vendar ljublieni pokojnik še zmerom živi med živimi in bdi nad njimi. V njem počiva glas prednikov in modrost stoletij. Mrtvi imajo moč nad živimi, kakor bi bili njihovi očetje, Živi 6e jim morajo zmerom pokoravati. Vsi se vklanjajo tej nezapisani zapovedi najvišii in nainižji, toda vsi prostovoljno in z izredno vdanostjo. S pokoinimi jih veže globoka, iskrena ljubezen in duševna in hierarhična vez. Tako živi družina s pokoinimi v veliki, tesni skupnosti. Živi so samo del te skupnosti... To pojmovanje v marsičem pojasnjuje japonsko požrtvovalnost in zaničevanje smrti. Japonec gre rad v smrt. sai ve, da bo vseeno živel med živimi, da. celo častili ga bodo in smel jih bo poučevati. Mrtvi so očetje živih in v patriarhalnem pojmovanju Janoncev je očetovska čast ena naj-večjih. kar jih more človek doseči. (Yamato_ Tokio-Rim) ^jpT ZAMENJANI V SRCI L Gregor je obstal ko okamenel. Angelin dražljivi smeh mu ie še zmerom udarjal na uho. ždeio se mu ie. da ie na lepem vso sobo zajel mrak. Stopil ie k oknu in videl, kako Je Angela z drobnimi koraki in razmrše-nimi lasmi hitela no cesti. Angela, ki io ie blazno ljubil, ga ie zdaj zapustila. Obupano ie gledal nanjo, a ona se ni obrnila. Zaneslo io ie okrog vogala kakor jesenski list. »Prav.c ie zastokal Gregor, »prav — kakor hočeš ..« Ko se ie zmračilo, je Gregor odšel z doma in čakal pred hišo v kateri je stanovala Angela. Čakal ie več ur. Naposled ie stopil v hišo. pobite] po stopnicah navzgor in pozvonil pri njenih vratih. Odprla ie vrata samo toliko. da ie lahko pogledala ven. potem jili ie pa takoi spet zaloputnila. Žalosten ie odšel Gregor po stopnicah navzdol in čakal na cesti. Kmalu no deseti uri ie v Angelini sobi ugasnila luč. takoj nato ie pa tudi stopnišče v hiši zajela tema. To je Gregorja še boli zmedlo. »Norec!« je kriknil samemu sebi in tekel proti domu. ne (hi bi se bil Ie enkrat obrnil nazai. V svoji sobi ie stopil pred ogledalo, naperil revolver na prsi in sprožil. »Spi,« ie zašepetala bolniška sestra in mu vzela etrško masko z obraza. Motiš se. dete.« si ie mislil Gregor in se skušal premakniti. Kma’u nato sta pa že prišla strežnika in odpeljala njegovo posteljo v dvigalo. Gregor ie skozi zaprte veke opazoval utrujenega moža, ki sta ga peliala. in razločno slišal, kako ie škripalo dvigalo pod njim. Ko sta se strežnika v pritličju ustavila z njim. ga ie strašno zabolelo pri srcu — potem ga ie spet zdramil glas sestre, ki streže pri operaciii. »Soba 3!« ie zapovedala strežnikoma. Potem so Gregorja pripeljali v dvorano. kjer ie dišalo po dražljivem kloroformu in so mu jarke luči jemale vid. Okrog njega so v belih plaščih stali zdravniki, zdravniško orodie se mu ie bliščalo v oči. Poleg sebe ie zaslišal dva strežnika, ki sta se tiho pogovarjala. »Strel v srce.«-ie pripovedoval prvi. »krogle ne moremo najti — počasi nastopajoča ohromitev.« — »Res?« se ie čudil drugi. »Zanimiv primer. Radoveden sem. kako se bo profesor izmotal iz te afere.« Gregor ie hotel stisniti pesti. »Torej sem vam samo poskusni predmet!« je siknil skozi odprte ustnice. Potem ie za nekaj trenutkov trdno zaspal. Zbudilo ga ie brnenje žage. »Refleksni gili! ie zaklical nekdo tik nad njegovo glavo. Gregor ie skušal od- preti oči. a se mu ni posrečilo. Kljub temu ie iasno čutil, kai se zgodi z njim. Vzeli so mu srce in ga položili v srebrno posodo. Videl ie. kako utriplje, medtem ko se okrog nieoa razpletajo s krvjo napolnjene žile. Tedaj ie neka svileno orokavičena roka pogrnila čez posodo z njegovim srcem nekakšno ruto. Gregor se ie poslednjič hotel upreti, a neka hladna, težka pest mu ie utrnila zavest... Minilo ie več neskončno dolgih tednov. Gregor ie bil spet doma. Sedel je za mizo in pisal. Vse ie ostalo pri starem, samo hrepenenje Po Angeli. ki mu ie bilo tedai potisnilo revolver v roke. ie izginilo. Gregor ni več mislil na goste, temne Angeline lase. na njen zapeliivi smeh. Nič več ga niso mučili spomini. Delal je, jedel in spal. »Postal si stroj!« ie deial samemu sebi. Položil ie roko na srce in slišal enakomerno utripanje mišice. »Stroi?« ie ponovil — v istem trenutku se ie spomnil nečesa groznega. Pred seboi ie zagledal profesoria z orokavičenimi rokami — pokrito srebrno posodo. Čez. dve uri ie stopil v profesoriev laboratorij. »Kai bi radi?« ga ie mirno vprašal zdravnik. »Svoie srep!« je grozeče odgovoril Gregor in si odpel srajco na prsih. Zdravnik ie zastrmel v svetlordeče brazgotine. DARMOL najboljše odvajalno sredstvo »Tat!« ie zasikal Gregor. »Morilec!« je hripavo dodal. »Morilec?« ie zajecljal zdravnik. »Da! Morilec ste! Umorili ste mi srce. moie čute. moie misli — mojo ljubezen! Namesto srca nosim v prsih stroj! — Zakaj ste to storili?« Stroj v Gregorjevih prsih ie divje utripal. Naposled ie profesor vstal in tiho odšel skozi vrata. V sosednji sobi je odprl neko omaro in poklical Gregorja k sebi. Iz neke posode v omari se je zaslišalo rahlo utripanje. Gregor ie prisluhnil, potem ie trepetaje dvignil roke: »Moie srce imate!« Tedai ie zdravnik obrnil svoi bledi obraz v tla in peljal Gregorja nazai v svoj laboratorij. »Že več let se mučim, da bi ustvaril umetno srce. Poskusi- z živalmi so se mi posrečili. Samo na človeku še nisem bil preizkusil svojega izuma. V mojem delu me ie podžigala misel na trpeče dekle z bolnim srcem, ki sem io ljubil z vso svoio dušo. Njeno srce ie postajalo z dneva v dan slabše, le rahlo ie še utripalo. Nisem mogel več gledati njenega trplienia. Najbolj nemogoče misli so jele bloditi po glavi. Prav takrat so mi pripeljali vas. Ležali ste na nosilnici. Vaše srce ie bilo tako močno, da mu celo krogla ne bi mogla pretrgati živlienia. Mrzlično sem premišljeval. Bili ste moia rešitev. Sklenil sem. da bom na vas preizkusil svoio iznajdbo, saj ste vendar hoteli umreti.« Gregorjev pogled ie obtožujoče obvisel na potnem profesorjevem čelu. Zdravnik ie vstal, stopal nekai časa po sob: sem in tia. potem pa nadaljeval: sPri delu sta mi pomagala dva strežnika. .Vaše srce ie moralo med operacijo ležati v mešanici kuhinjske soli in kafre. Naiteže ie bilo ločiti žile od vašega srca in jih zvezati z umetnim srcem. In vendar mi ie operacija uspela. Uro kasneje ie že utripalo vaše srce v prsih moiega ljubljenega dekleta.« Gregor ie hotel skočiti pokonci, a profesor ga ie zadržal. »Kai hočete?« ie zakričal. »Saj ste zdravi z mojim umetnim srcem. A dekle, ki ima v prsih vaše srce. trpi, srčne rane se namreč ne zacelijo.« »Trni?« je zastokal Gregor. »Videti jo hočem — mislim, da imam pravico!« Profesor ie pritisnil na zvonec. Drobni, hitri koraki so se zaslišali na hodniku. Potem so se odprla vrata. Na prai i« pustila v sobi luč in na stežaj odprta vrata. Šibila ie čepela na zmožni stopnici v veži. medtem ko ie Diana tekala nemirnih korakov sem in tja. Njeni lasje so bili razmršeni in Čez večerno obleko ie imela ogrnjen star možev pulover. Šibila se ni mogla spomniti, da bi jo bila že kdaj koli videla tako zapuščeno. Streli so bili zbudili služinčad. Zaspanih obrazov so se zbrali v veži in Diana jim ie s skopimi besedami povedala. kai se je bilo zgodilo. Kuharica, dobrodušna in inehkosrčna ženska. je ihte odšla v kuhinjo, da skuha poln lonec črne kave. Ko so se preganjalci vrnili 8 svo-limi avtomobili, sta stali Diana in Šibila bas pred Ljudmilinimi vrati, ker sta hoteli ctognati, ali teta spi. Pri priči ie hiša oživela. Odmevalo ie trdih korakov in glasnih telefonskih pogovorov. Na vse strani so razposlali brzojavke z osebnimi popisi. Ljudmilo so eelo brez usmiljenja vrgli jz^ postelje, da ie poiskala Rihardovo fotografijo. Ne Ljudmila ne Diaha irista nadlegovale Šibile z vprašanji; samo Dianine oči so zamišljeno zasledovale Šibilo. in čudna poteza se ji je bila zarisala okrog usten. Kmalu nato se ie vrnil tudi Kalvin in ie prišel gor poročat. Bil ie videti bled in utrujen. Njegova obleka je bila umazana in na bradi in licu se ga ie držala skorja blata. Riharda niso našli nikjer, pa tudi nobene sledi niso staknili. »On tega ni storil!« je vzkliknila Ljudmila. »Rihard tega prav gotovo ni storil!« »Neumnež, zakaj ie le pobegnil!« »Ali ie šerif še zmerom v hiši?« »Da. Počakal bo še. da se bo popolnoma zdanilo: potlej bo natanko preiskal vrtnarsko hišico in njeno okolico. Zdaj nas ne namerava več zasliševati. Pojdite rajši spat.« Ni kazalo drugače, ko da so poslušali la dobrohotni nasvet. .Šibili se 'e zdelo, da ie postala njena soba zdajci hladna in neprijazna. Vsi predmeti, ki so ii bili tolikanj domačni, so bili videti tnii in skoraj grozljivi v tem sivem, vlažnem ju trn jem svitu. Ena ie mrtva — in Rihard ie pobegnil... Več ni mogla misliti. Kuharirav ie postregla izčrpanim možem in šerifu s krepkim zajtrkom. Premočeni in blatni so jedli kar v kuhinji. Ko se ie prikazal Jona, so mu povedali, kaj se je zgodilo. S pomenljivim pogledom ie ošinil kuharico. toda ona pogleda ni razumela... Niti sled misli ji ni več uhajala k mrtvi mačici. S prvim vlakom so se pripeljali časniški poročevalci in fotografi iz Cikaga. Kar oblegali so hišo — in Kalvin in Howland se iim nista mogla drugače izviti, ko da sta utošila njihovo poklicno radovednost. Šibilo sta kainak le bežno omenila. Šele ko ie Diana potrkala na vrata, se je Šibila zbudila. Diana ie bila spet kakor iz škatlice; imela ie sivo tsveedasto krilo in zelen pulover. Samo njena bledica in blisket njenih oči sta izdajala njeno notranjo razburjenost. »Ždi rni ie. da Setu te zbu- dila.« je vnemamo rekla, »toda Hovv-land bi rad govoril s teboj.« Stopila je bliže in "se naslonila na posteljo. »Povej. Šibila.; ali Me to res. kar ie snoči trdil šerif? jj‘Ali si bila res v vrtnarski hišici?« j. Šibili se ie zdelo najpametnejše, da nič več ne taji. zato ie na kratko odgovorila: »Da.« »Zakaj?« »Da bi se Sestala z Rihardom,« Šele po premolku ie Diana sjjet vprašala: »Zakaj?« »Hovdand ti ie nemara že povedal.« ie trudno rekla Šibila. »Poročili sva se hotela — Rihard in jaz. On ie mislil. da ie že prost. Na lepem se ie pa Eva vrnila in Rihard se je odpeljal v čikago posvetoval se s Howlandom. Včeraj zjutraj me ie poklical k telefonu.« Na Dianinem obrazu se ie utrnil odsev spomina. »Zato sem odšla zvečer v vrtnarsko hišico, da se sni-dom z njim. kakor sva se bila domenila. Tam sem našla Evo... bila ie že mrtva. Rihard pa tega ni storil.« Dianine goste, svetle obrvi so se namršile. »Ti... ti in Rihard... vidva sta se zares hotela poročiti?« : »Da.< Spet ie nastal premolk. Dianine ustnice so bile tako tesno stisnjene, da so bile podobne samo še ozki. rdeči črti. Namrgodila ie brado. »No. tu si se pa vštela. Šibila. Rihard te ne bo vzel za ženo.« Ta njen izbruh ie bil tako nenaden, da ie Šibila zmedeno zastrmela vanjo. »Ne vem... kai misliš... Ti tega pač ne moreš preprečiti. Diana! Ta najin dogovor tebi pač ni nič mar!« »Misliš, da res ne?« ie malce porogljivo odgovorila'Diana. Zdela se ie na moč hladna in zapeta. Šibila ie zdajci ugotovila, da ie nrav tako svojeglavo namrgodila obraz kakor v otroških letih, kadar je ukazovala, kai se bodo igrati. »Jaz. mislim drugače. Odkrito bom govorila s teboj. Šibila, da si boš enkrat za vselei izbila iz glave, kar ni določeno zate.« Šibila io ie preplašeno pogledala. »Zdi se, da me nisi razumela. Diana. Vedeti moraš, da ljubim Riharda. Že od nekdaj ga ljubim. Stori kar koli, tega dejstva ne moreš za nič na svetu spremeniti.« »To še nič ne pomeni, dra^a Šibila. Stvar ie namreč takšna...« Diana se je ugriznila v ustnico, ko da bi morala šele premisliti, kako naj odgovori... »Rihard mi ie mnogo denarja dolžan. Ustanovit ie neko družbo, ki nai bi izdelovala in prodajala novo vrsto letala, ki ga ie on izumil. Da bi mu uspešno noniagala, sem nakupila delnice. Preden bo pa sploh smel zgraditi prvo letalo, bo morala vlada najprej odobriti načrt«. Tudi to krade čas in denar. Odveč ie. če omenim, da mora Rihard medtem imeti denarja tudi za življenje. Denar, ki ga potrebuje za svoie načrte, mu lahko samo iaz dam.« Hladno ie še pridelala: »Ti tega ne zmoreš.« »Le kaj ima to opraviti z mojo poroko?« »Na moč mnogo, draga moia. Pametna moraš biti. Šibila. Rihard ie v mojih rokah. Lahko mu pomorom do uspeha — lahko ga pa tudi ugonobim.« »Toda on me liubi. Sam hoče. da se poročiva. Ali to zate mar kai spremeni?« Diana ie vzdignila svoie suhe roke. »Moia odločitev ie irdna. Nočem, da bi se vdrugič poročil. Zdai menda razumeš. kai to pomeni.« Šibila ie začutila globok srd. »To je vendar blazno. Diana! Toliko, da sploh še poslušam. Sai vendar ne moreš ti preprečiti...« »Misliš, da res ne morem?« ie ostra rekla Diana. »Če me veseli... Rekla si. da te liubi. In njegovo častihlepje? Njegovo delo? Kai moreš ti zani storiti? Jaz pa imam denar in namen, da mu nomorem. da ga dejansko podprem. Predobro ve. da ie moje imetie tudi njegovo. Torej vidiš...« Dalje prihodnja • N TUDI DVORNI KROJAČ JE KAD DOBRO OPRAVIL SVOJO NA 1060 I &■ >“ -aPovsen movČlovek ARIF ponos*.—^ no odhorak*i(Q> »dim N* DVOR O' lAM 6A )£ SULTAN HAM ID SPREJEL selo PRl 1AJNO. Tam« St JE ARIF UOOMMil/ NA DVORU,ŠJ« MU JE.PO. /1 SEBN« PRHALA MHISBA LEPE MlRUAEOt . \ JUvEL JI KOT PRAVI t/lTtS, Mvl St VARIL TURI V ' \ RORJEIJJU.. */_ C BIL VEDNO SHAbOvAlEC mmjMm DRU2KSSI TEDNIK 13. V. 1943 XXI. Gradovi v oblakih ŽRTEV ZENITBENEGA tLEPARJA Tragikomična dogodivščina življenja žeijne vdove Ko ic gospod Lind. trgovec z ladjami. nek etra dne na lenem umrl. nie-«ova žena Kristina ni bila nrav nič žalostna, temveč se ii ie^ to celo najpametneje zdelo. Kdo ie že kdai videl bogataša. ki bi bil tako neumen, da bi po cele dneve presedel v svoji pisarni in se ubijal ■» delom? Ne. Robert Lind res ni znal živeti tako. kakor se »podobi bpgatemu trgovcu. Zato ie bilo Indi boljše, da ie za zmerom zapustil evojo sivo pisarno in podaril svoji ženi Kristini, ki io ie bil vse življenje zanemarja I, svobodo. Nič čudnega ni bilo torej, če si ie gospa Lindova po preteku enoletnega žalovanja za svojim možem kupila de-•et čudovitih toalet, zaprla avoie stanovanje in odpotovala v Stockholm. Upala je. da bo k'uib svojim 44 letom doživela še kai velikega. Gospa Kristina ie v prvovrstnem »točk holm shem hotelu najela dve sobi. dala predelati ves svoi stari nakit, pridno hodila v gledališče in se zabavala. kier se ie le mogla. Vendar ii to še ni bilo dovoli. Sklenila ie. da bo poskusila svojo srečo z oglasi. Nieno pozornost ie zbudil oglas, v katerem si ie neki postaven, bogat kavalir iz stare švedske plemiške rodbine iskal za svojo življenjsko družico »tarejšo vdovo. Odločila se ie, da bo kavalirju poslala ponudbo. Napisala mu je, da ni povprečna zemljanka, temveč vdova po veletrgovcu in željna življenja. Čez štiri dni ie gospa Kristina prejela odgovor. Ko je pogledala pismo, je od presenečenja vzkliknila, lija ovoju ie blestel velik grb. pod njim pa podpis grof Halmar Hallstrom. Od- Srla ie pismo in brala, da io grof allstrbm najvljudneje vabi na čai v hotel Brisfol. Diskrecija na plemi-žko častno besedo. To ie bilo nekai za gospo Kristino Lindovo! Plemiška častna beseda! Njen mož ie zmerom zatrjeval, da prodaja samo prvovrstno blago, razen tega ie pa razpolagal še z več vrstami častnih besed. A plemiška častna beseda — ta Ii bo pomagala k aristokraciji! Kristina Lindova ie prišla točno na eestanek v hotelu Bristolu. Vratar ii je pokazal nekega gospoda v hotelski veži. >Draga gospa,« io ie nagovoril grof Hallstrom in ii poljubil roko. >Gotovo ste se hoteli pošaliti z menoj.« — j Kako to mislite?« ie presenečeno zajecljala Kristina. j No,« se ie nasmehnil grof Hallstrom. »gotovo ste prišli na sestanek namesto svoje starejše sestre!« >Ne. nikakor ne!« se ie odločno branila vdova. — »Torei sebe Imenujete starejšo vdovo?« ie zategnil grof. požiraie k> z gorečimi pogledi. Potem ii ie znova poljubil roko in io odvedel k mizi. »Vidiš. Robert,« le v mislih nagovorila Kristina svojega pokojnega moža, »zdaj mi grof poljublja roko. prej si me pa zmerom zasmehoval, če •m hotela h konzulu Jakobsnu na obisk. Ko bom postala grofica, mi bodo konzulovi še premalo, da bi bodila k njim!« Grof ie kar se dž nežno prekinil njene misli in ie bil silno ustrežljiv, ho jima ie natakar postregel. »Gotovo •e vam čudno zdi. draga gospa,« ie naposled rekel, ko ie gospa Kristina popila poslednjo kapljo zlatorumenega Ghartreusa. »da mož, kakršen sem iaz. išče svoio živliensko družico s pomočjo oglasa. Vidite, če človek izhaja iz štiri sto iet stare rodbine, ni nič čudnega, če si zaželi lepega dne iz okov konvencionalnosti. Hočem biti človek, ki lahko drugemu zaupa, ne da bi mu hilo treba venomer izpraševati: .Koliko prednikov imaš?* — Ali*me razumete, draga gospa?« Gospa Lindova ie krepko prikimala. Prav dobro ga ie razumela. »Zato. draga gospa,« ie potem nadaljeval grof. »sem se tudi odločil, da se bom poročil z meščanko, in •icer z ne preveč mlado — hm — recimo z žensko v srednjih letih. Iščem ženo. ki ma že tako ustaljen nazor o življenju, da ne bom mogel več vplivati nanjo. Saj me razumete, draga gospa!« Le kako ga ne bi bila gospa Kristina razumela! Naposled sta se napol z namigovanji. napol z besedami dogovorila, da •e morata pred poroko poznali najmanj štiri tedne. »Nikdar se ne bi poročil z žensko.« je potem pojasnil erof, »ki ie ne bi prej dobro poznal, io spoštoval in ljubil.« S tem sta zaključila lepi popoldan. Že nekaj dni nato ie vdova naročila cele kupe katalogov in cenikov. Videti ie bilo. da so gospe Kristini zrasle peruti. V neznanski sreči ie bolj plavala, ko hodila po svetu. Vendar že je življenie vredno živi »en ta! To neizmerno srečo ii ie kalilo samo dejstvo, da grof po nobeni ceni ni hotel svoje zareke javno razglasiti. Skliceval se ie. da bi bilo to preveč malomeščansko, poleg tega se ie pa »kliceval na to. da bi mu njegova rodbina branila poroko, če bi izvedela o njegovi nameri. Grof Hallstrom in »osna Kristina »ta se pričela marljivo pripravljati na poroko. Dan za dnem sta nakupovala vse mogoče dragocenosti s katerimi bi okrasila grad Hallstrom. Pohištva »eveda nista potreb »vala. ker »a ie bilo v gradu v izobilju, zato so pa manjkale nrekrasne perzijske preproge. pristni br„..asti predmeti, porcelan in kristal. Sili je znano, da v vojni takšne dragocenosti zmerom pokradejo iz gradov. Gospa Kristina ie morala pri nakupovanju takšnih dragocenosti globoko teči v denarnico. Kupljenih predmetov si pa niti dodobra o»led«ti ni mogla, grof ie namreč določil, da mu vse dragocenosti nošljeio naravnost v piegov hotel Svoji nevesti je'rekel, da bo kupljeno blago takoj odposlal na grad in poskrbel, da bo vse. stalo uh pravem ic*-»lu Grof Hallstrom se ie namenil naslednji dan odpotovati na svoj grad. Od gospe Kristine se ie poslovil kar v njenem hotelu, ni maral namreč prizorov na postaji. Obljubil ji ie. da ji bo vsak dan pisal in pripravil vse potrebno za poroko. Minilo ie nekai dni in Kristina še zmerom ni dobila nikakega sporočila o svojem ženinu. Kor ie bilo slabo vreme, je mnogo brala časopise. Tedaj ji je nenadno zamigljalo pred očmi ime grofa Halmaria Halletrdma. Osupnila je, potem ie znova prebrala. Zdajci se ji ie zameglilo pred očmi. z vseh kotov sobe so se ii režali spačeni obrazi, njen pokojni mož Robert je pa z ognjenim mečem stal pred njo in z žarečimi očali strmel vanjo. Gospa Kristina je omedlela in priletela z nosom naravnost na usodjii članek v časopisu. V njem ie pisalo, da ie bivši komornik grofa Hallstroma. Per Schvvanebrock izvabljal iz žensk, ki bi se, bile rade poročile, denar, odnosmo jih nagovarjal, da so nakupovale razne dragocenosti, ki jih ie pozneje takoj spravil v denar. Tega sleparja so zdaj ujeli. »Sveta nebesa!« je vzkliknila vdova, ko se ie prebudil« iz omedlevice, »samo da se moie ime ite bi razvedelo!«' — Obunana ie vila roke in naredila trden sklep, da se bo rajši poročila s trgovcem s s'-»iiki kakor z nadišavljenim grofom. Potem i« pospravila svoje kovčege, naglo odšla iz hotela in se odpeliala nazaj v svoje skromno pristaniško mestece. Vpliv dihanja na porod Kakor poroča monakovski medicinski tednik, se ie posrečilo dr. Miiller-ju na podlagi s-vo:ih izkustev pri mnogoštevilnih porodih ugotoviti, kako izredne važnosti je pravilno dihanje pri porodu. Če porodnica mirno, enakomerno in globoko diha. si s tem po trditvi dr. Miillerja nrihrani mnogo porodnih muk. Porodnica nai počasi vdihne zrak in to kolikor globoko more. potem pa spet počasi izdihne, nato pa brez presledka spet vdihne. Baje imajo ženske, ki tako krenko dihajo, veliko manjše bolečine, kakor tiste, ki vpijejo in "ri tem neenakomerno in slabo dihajo. Preveč spanja škoduje Zdravniki trde. da bi moral odrasel človek spati približno sedem ur na dan. Manj spanja utegne prej ali slei škodovati, a tudi več spanja nam ne prinaša zaželene koristi. Ugotovili so celo. da lahko preveč spania občutno škoduje človeškemu zdravju. Kdor hi stalno prespal 12 ali še več ur na dan. bi se mu telo polenilo pa tudi možganske stanice bi ne delale pravilno. Takšen Človek bi postal betežen, bi prehitro ostarel in ne bi bil za nobeno duševno delo. Vpliv okolja Pazite na to. kako so poslikane »tene vaše »obe. Njihova barva namreč prav tako lahko vpliva na vašo ? UGANKE Križanka 1 1 3 4 S 6 7 8 9 L'attivita delta Biblioteca vaticana. Due pre)a'i finesi vanno completando J la cartoteca in lingua einese. — Delo v vatikanski knjižnici. Dva kitajska -duhovnika izpolnjujeta kartoteke v. kitajskem jeziku. dobro voljo in delazmožnost. kakor kako drugo, na prvi pogled važnejše, okolje. Posebno prijetni barvi za stene stanovanja sla oranžnordeča in rumena. Posebno prva človeka razvedri in sploh pozitivnovvpliva nanj. Rumena zvišuje delazmožnost in osvežilno vpliva na utrujene živce. Narobe pa zelena barva pomirja in je nrav priporočljiva za spalnice. Jeza škoduje lepoti Zdravniki trde. da bj se ženska, ki želi ostati dolgo mlada in lepa, morala varovati predvsem jeze. Ge se človek jezi. namreč prenehajo delovali neke žleze, ki dovajajo koži snovi, s katerimi se obnavlja in pomlajuje. Ce te žleze ne delujejo, se izmenjava hranilnih snovi v koži počasi vrši. polt oh la p i in dobi "uhe. Tudi lasje izgube lesk. ker jim manjka potrebnih snovi. Jeza ie torei pravi strup za našo kožo in bi se ie morali skrbno varovati. Krompirjev sok je zdravilen Dr. Magerl, docent medicinske -klinike v Heidelbergu, ie dognal, da krompirjev sok izredno zdravilno deluje na želodčne čire. ki Kh povzroča želodčna kislina. S tem sokom, ki vsebuje zelo veliko vitamina. C. so naredili še mnogo poskusov in dosegli presenetljive uspehe. Zanimivosti z vseh vetrov Prvi kristjani so praznovali soboto in ne nedeljo. Šele leta 321. pr. Kr. je cesar Konstantin zapovedal praznovanje nedelje. Sicer pa tudi drugi stari narodi niso praznovali nedelje. Stari Grki so na primer počivali na ponedeljek, stari Tranci v torek, v Siriji so praznovali sredo, pri starih Egipčanih je bil pa nedelovni dan petek. Nekateri ljudje iz veselja, sramežljivosti ali nerodnosti ne zaide samo v obraz in po vratu, temveč tudi po drugih delih telesa. Posebno dobro se Io da opaziti pri plemenih, ki ne nosijo dosti obleke. Tako so na primer raziskovalci že večkrat ugotovili, da Polvnezijci. Arabci in Indijci pordeče vse do kolkov. Edino do nog jim ne seže rdečica. Pri starih Rimljanih je veljal strog zakon, po katerem se zakonca vpričo otrok ali tujih ljudi nista smela poljubiti. Rimskega senatorja Mauiliusa so na primer odstavili samo zato. ker ie svoio ženo poljubil vpričo svoje hčere. ; Po računih zvezdogledov prileti vsakih 24 ur iz vsemirja na zemljo okroglo ena milijarda zvezdnih utrinkov. V »tari Grčiji so imeli za časa pele-poneškili vojn ljudje živilske nakaznice iz marmorja. Na njih ie bilo točno začrtano, koliko živil si lahko kupi vsak posameznik. Vasica Sarracross na Irskem se lahko ponaša 8 tem. da je zgrajena izključno samo iz naplavin, ki jih ie morje vrglo na obalo. Razbite ladie in druge ostanke morskih nesreč so znali prebivalci te vasice, po večini sami ribiči, spretno porabiti in si iz njih zgraditi hišice. Leta 1865. so v Tihem oceanu odkrili izredno ognjen iški otok Falcon. 'Ta košček zemlje v sredi morja ie do danes ze trikrat preplavilo morje, in trikrat se ie spet dvignil na površje. Sadovi rastline capsicum frutesceus. ki ie sorodnica popra, ima tako jedek sok. da se morajo pridelovalci najprej oborožiti z rokavicami, preden primejo zanj. Sok te rastline namreč kožo tako zelo razjeda, da zadob' hude rane. PRIPOVEDUJE in RISE HOTIMIR V* 60RA5D TEDAJ SO ARlFA AJAlBavo LEPO _ POMLADILI . • • IN 6A SELO 806A TO NAGRADIL JA NJEGOVO JUNAŠTVO- Vodoravno: 1. Svetnik, ki ubija zmaja, zaščitnik vojščakov; 2. Dežela pritlikavcev, ki jo je obiskal Gulli-ver; kemični znak za rutenij. 3. Štev-nik; poškodba. 4. Oblika glagola počakati; peta in šesta črka prejšnje besede. 5. Osebni zaimek; zanesenjaški Cervantesov junak. 6. Mehek (srbohrv.); zelo staro brenkalo. 7. Madžarsko žensko ime; nedotakljiv, varen, zavarovan, svoboden (pravna in zdravstvena tujka). 8. Dvajsetina angl. funta sterlinga ali bivša avstrijska denarna enota; eden (franc.). 9. Stanje, stan, država (franc.); krdelo, truma, razbrzdana množica, n. pr., Hunov. 10. Arabski zemljepisni pojem za podnožišče. temelj; kemični znak za radij. 11. Gnusen, ostuden. 12. Nemško moško ime (nešteto knezov in priimek znanega dramatika); ime našega kiparja in risarja. Navpično: 1. Ribarjenje v kalnem. 2. Alkoholna pijača; izbor, cvet nečesa (iz franc.). 3. Arabsko-španski spolnik; dober bonbon je tudi tak. 4. Samodržec, trinog, nasilnež, samo-silnik (iz grš.); nikalnica, krojač pa še nekaj drugega pod tem razume. 5. Vseeno, vendar; mongolski glavar; rdeč (nemški). 6. Heroji, srčni ljudje; dva sosednja soglasnika v abecedi. 7. Prikriti, zamolčati; veliko utrjeno pristanišče v sever. Afriki. nani babilonski zakonodajec (okr. 1900 pr. Kr.). 9. Globok tolmun ali znak za iridij; aluminijev okis, druga najtrša rudnina v trdotni lestvici; zdravilo (brez začetnice). 10. Mehikanski polotok (y => j); toskanska reka. teče skozi Fireiico. ČAROBEN LIK 3 1. vonj, prikazen, 2. grški otok, 3. Salomonova nevesta. 4. grški pesnik. 5. poslastica. STOPNICE 1. NA — — — — — 2. — NA — — — — 3. — — NA — ' — — 4. — — — NA — — 5. _ — — — NA — 6. ______ NA a. a, a, b. č, d, e, e, e. e, i, i, i, k, 1. 1, m, n, o. o, p, p, r, r, r. s. š, t, t, v. 1. uradno povelje 2. geslo francoske revolucije 3. vrsta stolpa 4. zelenjava 5. strup 6. gora ŠTEVILNIM 9. 16. 2, 14—6, 5—12. 1. 2, 3, 4, 11 7, 5—17, 2, 10. 8, 12. 4, 15, 8—7, 5—6, 8. 7, 17, 2, 13, 7—17, 2, 10, 3. 4. Ključ do pregovora: 1, 2. 3. 4, 6, 7, 8, 9 == kreposten človek; 10. 11. 12. 13, 8. 14 = narodni pevec; 15. 8, 16. 17. 8 = vaja. Rešitev ugank iz prejšnje številke Premenjanka: hqt«l, tul oh, helot. Enattoa: uti-mina, čelo, Vodm«t, x = tir«' lot od. Sestavljenka: am, an, at, ni, et, ma, m** ur. ho, ta. te, Amt, 'Ant, Ema, ena, *t«, man, »nat, me«, m« t, nam, nem, not, tam. Im, tem, c.mtu, Anet, Ante, Ateut, ct*n. Etn«, Mate. men«, Met«, name, mite, team, teina, Manet uienta, metan,,* pauiei* teman, temna besed), • l»r*mikalnk«: ‘algator, Veloufk«, menil*'*** roletni««: Svetovni pnak « l)ok«u. »Da, to bi bilo strašno,« je priznala deklica. »In vendar bom morala zbrati pogum, da bom za zmerom izginila iz njegovega življenja tisti usodni dan, ko pojde na operacijo, ki mu bo vrnila vid...« »Pomislite na njegov obup, na njegovo sovraštvo! Če vas je doslej blagoslavljal, vas bo tedaj pričel preklinjati!« »Edina tolažba mi bo, da bo preklinjal Elino in ne mene!« je vzdihnila Janina. »Kaj? Ali bi še dalje igrali to ko. medijo? Ali bi ga pustili živeti v veri, da mu je Elina pomagala, ga rešila, ljubila in ozdravila?« Pogledala ga je z globokim pogledom, polnim ljubezni in tiho dejala: »Janina je umrla! Paul, če se bom žrtvovala še enkrat, tedaj, ko bom izginila iz njegovega življenja, mi obljubite, da nikoli ne boste Marcelu govorili o Janini!« »Kako je mogoče, da govorite tako in še sebe obsojate na brezupno životarjenje?« je presenečeno vzkliknil Paul. ' »Tu ne gre zame, ne zanj, gre za njegov izum, gre za ves svet; za vse človeštvo!« je resno odgovorila deklica. Obupan je čutil, da je izrekla veliko resnico in da sam ne more. ničesar storiti, da bi ji pomagal. »Janina,« je spet vzkliknil, »premislite se! In če se boste odločili, da mu boste povedali zanj ta.ko _ veselo novico o možnosti ozdravljenja, dovolite, da bom jaz govoril namesto vas. Povedal mu bom. kdo ste. kaj •ste storili zanj... Zaklinjam se,- da bom dobro uredil to zapleteno- zadevo!« Janina ga je prekinila ž lahnim zamahom roke. »Ubogi moj prijatelj, prepovedujem vam, da bi izpregovorili le besedico o meni! Janina ie umrla, in vi ste jo danes drugič ubili!« »O,« je obupno vzkliknil Paul, »morda bi bil res bolje storil, da sem molčal!« »Ne, Paul, nimate -pravice, da bi molčali. Prav nič nisem jezna na vas, da ste mi povedali resnico.« »Povejte mi vsaj. ali mi zdaj ver: jamete. da vas ljubim tako, kakor vi njega ljubite?« Janina je žalostno odkimala. »0, Paul, nihče na svetu ne more ljubiti tako, kakor jaz njega ljubim...« XI Konec sanj -t . Ko se je Janina poslovila od Bon-heurja, nekaj trenutkov sama ni vedela. kaj naj stori. Nečesa se je_ zavedala: domov ne more, ne, zdaj ne more govoriti z Marcelom, ne more se hliniti, da je vesela in srečna. Nekai časa je brez cilja blodila po kamnitnih stezicah nad sinjim izlivom, nato se je pa nehote nameiua v gosti borov gozdič, kjer ie v žametasti senci stala bela kapelica Matere bož.ie. Ko ie Janina stopila v tiho. pokojno senco visokih dreves, se ji .1 e zazdelo, da je v cerkvi. Bilo ni žive duše. Zunaj, na -griču, je pripekalo opoldansko sonce, tu se .je Pa širil vonjiv, prijeten hlad. ki je bil kakor balzam za njeno ranjeno dušo. Napotila s? ie h kapelici s preprostim kipcem Matere božje, pokleknila in dolfro vroče in pobožno molila. Ko I M — gfc —* ■* mSk — & 5 wm mmUL. " ■ mR 5 m!?, + V " % A { JP ^ ■ je vstala, se je počutila potolaženo in okrepčano. Zdaj je pač imela dovolj moči, da izpolni dolžnost, ki je strla krila njeni sreči prav tedaj, ko ji je bila najbližja. Strašna resnica, da bo morala sa-pustiti Marcela, se ji je zdela kakor prebujenje iz sladkih,, opojnih sanj, ki jih je sanjala te poslednje tedne. Zdaj, ko je mislila, da si je po toliko naporih in žrtvah naposled vse pridobila, zdaj se mora odreči svoji sreči, izginiti iz življenja, ki ga je upala deliti z ljubljenim možem! Kam bo odšla? Morala bo odpotovati daleč od ljubljenega Juanskega zaliva, daleč od babice in hiše na griču. Že sama ta misel ji je bila straš-rau Kako rada bi se skrila kje v bližnji okolici in počakala, da bi Marcel odpotoval v svet, nato se pa spet vrnila med ljudi in v okolje, ki ji je bilo tako ljubo! Vendar to ne gre! Utegne se zgoditi, da bi jo Marcel iskal še kdaj pozneje, in vse njene žrtve bi bile.tedaj zaman. Ko se je prve dni po prihodu v Juan vpraševala, ka.i bi storila, če bi Marcel kakor koli odkril, da ni Elina, se je odločila, da bo kot bolničarka odpotovala daleč v kolonije in posvetila svoje, življenje bolnim nesrečnežem. Tako še bo torei zgodilo. Morda ji bo dobrotna usoda skrajšala to življenje,‘ki še je tako hitro dopolnilo v izpolnjevanju dolžnosti in je tako .hitro doseglo svoj cilj! Janina je kakor v filmu gledala razgibano poslednje leto, ki je v njem preživela toliko lepega, pa tudi toliko hudega. Elina se je torej poročila po želji svojega srca; Gaston je na najboljši poti, da postane pošten, zrel mož. oče je rešen sramote, ki mu je grozila. Ženska, ki jih je bila vse privedla skoraj na rob propada, je' brez sledu izginila. Vse se je lepo uredilo. Nedvomno, bile so težke dolžnosti, ■ toda danes so izpolnjene. Zdaj se bo morala umakniti, preden še odpro sinje oči in preden utegne v njih prebrati prezir in zaničevanje... Zdaj bo pač tudi že čas, da se osvobodi vseh bremen,' da se otrese samozatajevan.ia, ki je stalo to poslednje leto njene živce toliko energije, in da se razjažie. kpkor_ ge sme razjokati samo uboga, šibka ženska... Kljub sprijaznjenju z usodo pa ni mogla prertiagati tihega, skritega gneva, ki se je je loteval ob misli, da je morala to razočaranje doživeti prav zdaj, na vrhuncu svoje sreče. »Zakaj danes... zakaj prav danes?« se je venomer vpraševala; Če bi bilo prišlo to odkritje prej, morda prvi mesec sožitja z Marcelom, je pač ne bi bilo moglo tako globoko zadeti. Čisto drugače je bilo to zdaj, ko se je zavedala, da si je sama pridobila najboljši in najlepši del njegove ljubezni. Vpraševala se je, ali je sploh mogoče, da bo Marcel zaradi njene plemenite žrtve še kdai tako neskrbno srečen kakor tedaj, ko še ni pognal niti nje, ne Eline ne njene družine. Ali se bo siromak veselil vida, če bo moral živeti brez nje, ISline-Janine? Ali si bo znal razložiti beg zaročenke, ki mu je tako dolgo zatrjevala, da ga iz vsega srca ljubi, pa je čez noč izginila? Morda jo bo zdaj preklinjal. čeprav tedaj ni preklinjal Eline... Pri pojasnitvi svojega bega bo morala biti pač zelo previdna, da ga ne bo še globlje ranila. In mala Janina je že jela v mislih sestavljati poslovilno pismo, ki jo bo za zmerom ločilo od Marcela... »...Nikar se ne jezite name, Marcel, če si zdaj, ko ste spet zdravi in sposobni za življenje, jemljem in lastim svobodo, ki sem jo žrtvovala za vas samo iz občutka dolžnosti, ko se vam je primerila nesreča. Tedaj, ko ste oslepeli, ste nekaj časa mislili, da vas je vaša zaročenka Eli.'.a pozabila. Bilo je res! Nisem se takoj vrnila k vam, ker sem se dotlej pokoravala samo svojemu očetu, ki je želel, da bi nam vi postali zet. Jaz pa sem ljubila drugega in se nikcl: nisem mogla/ odločiti, da bi se poročila 7. vami. Morda boste leptga dne izvedeli, da sem se poročila z njim. leseni ga v resnici ljubila. Oprostite mi! Ne hudujte se name ob spominu na mesece, ki sem jih preživela z vami v Juanskem zalivu, izpolnjujoč dolžnost, ki mi - jo ie bila naložila vaša bolezen. Dokler- ste bili bolni in šibki, V 24 URAH barva, plieira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monjja in lika domače perilo. Parna čieti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA me je vezala na vas dana beseda, vendar ne žalujte, ker ste izpregle-dali. Nikoli se ne bi poročila z vami! V tej prijetni zmoti naj bi ostali samo tako dolgo, dokler ne ozdravite. Bili ste tako ubogi, ko sva odpotovala v Juan, da sem bila pripravljena na sleherno žrtev iz -sočutja...« Da, tako bo napisala: ,na sleherno žrtev iz sočutja1! Misel, da mu je zaročenka namesto prave ljubezni dajala samo miloščino sočutja, bo podžgala Marcelov ponos, da bo zasovražil tisto, ki jo je poprej tako vroče ljubil. Da, takšno pismo bi utegnila napisati Elina... venda'r Elina nikoli ne bi mogla res držati dane besede in izpolnjevati tako težke dolžnosti. Če bo torej Marcel dobil to pismo, bo jel preklinjati zaročenko, ki jo je, prej blagoslavljal, a mala Janina je dobro vedela, da je sovraštvo silnejše od ljubezni. Janina je bila tudi dovolj izkušena, da je vedela, da Marcelovo razočaranje ne bo večno trajalo. Kmalu bodo mladega inženirja spet prevzeli visokoleteči načrti, zakopal se bo v delo. se izživljal v drznih poletih in pri lepih, ljubeznivih Parižankah, ki tako rade poklanjajo svojo naklonjenost duhovitim tujcem... Morda si bo pozneje, ko bo prebolel prvo razočaranje, izbral nedolžno dekle iz dobre družine in si naposled le ustvaril družinsko srečo, po kateri tako hrepeni. Njo bo pa pozabil... Pozabil! Ob tem spoznanju so nesrečno Janino spet oblile solze. Misel, da pozneje v Marcelovem življenju niti pod tujim imenom ne bo imela prostora v njegovem srcu, ji je bila strašna. Grenke solze so ji za-slanjale pogled, ko se je po vijugasti kamnitni stezici vračala proti domu. Vse bo pozabljeno, izbrisano za vselej! Njuni dolgi izprehodi z roko v roki po vrtu, oblitem z mesečino, njuni zanimivi razgovori, polni upanja in vere v prihodnost, pozabljeno bo navdušenje, ko sta si tisto pomladno jutro obljubila, da bosta skupaj dovršila njegov izum, pozabljen njun prvi članek v časopisu, pozabljen dan, ki sta ga preživela v Men-tonu... da, pozabljena bo vožnja proti domu, ko sta sedela drug tik drugega v Paulovem avtomobilu in je čutila, kako se njegova toplota spaja z njeno... In pozabljen bo celo oni večer, ko mu je zanela. romanco o soncu in jo je nato prvič in edinkrat poljubil... Ona bo pa te spomine pobožno 'zbrala ih’jih zaprla globoko v svoje srce, da ne bodo nikoli obledeli! V bližini so žvrgoleli ptički vesele melodije. Janina se je. otožno nasmehnila. Spomnila se je nesmiselnosti pesmi, ki jo je še davi tako zmagovito zaptla: »Vsi so srečni...« Kje je zdaj tista sreča? Izginila je, razblinila se ie,' kakor da je nikoli ne bi bilo. Vendar Janina zato ni preklinjala svoje usode. Bila je prepričana, da Bog tako hoče, in se je vsa "onižna in v 'ana pokoravala I njejfovi vzvišeni volji J.. XII Poslednji večer Janina se je odločila, da bo šele zvečer povedala Marcelu novico o možnosti ozdravljenja. -Marcel, nekaj vam- moram povedati,« . je. skoraj; plaho pridela, »Ko mi je Paul Bonheur dejal, da ima zame naslov neke garaže, ni govoril resnice. Namesto naslova mi je dal pisemce, v katerem me je pozval na nujen sestanek.« Marccl je prebledel in okrog ustnic se mu je nenadno zarezala trpka črta razočaranja. »Slutil sem! Ljuba moja. ne morem več dalje prenašati te pretirane Paulove ljubeznivosti do, vas...« Vendar se ie hitro premagal in na videz čisto mirno vprašal: »In kaj ste vi storili?« »Kaj sem storila?« je-skoraj presenečeno vzkliknila deklica. »Odšla sem na sestanek.« Spet se je Marcelov obraz zmračil. »Odšli ste! In mislite, da ste prav ravnali?« . ' »Seveda, Marcel, saj je šlo za vas.« »Zame?« je začudeno vprašal mladi inženir in nehote prisluhnil. »Za vaše oči,« je poi bila mala štiriletna Metka vesela, da je dobila bratca, se skrenv/.i in začne na ves <>las io-kati. Začuden 10 oce vpraša, zakaj se joka. in Metka mu^ odkrito prizna: »Za to imas denar, za gramofon, ki te že tako dolgo prosnn zanj. ga pa nikdar nimaš!« Otroška Teta Liza. pride na obisk k .Turkov vini. Med kosilom se priplazi k niej mali Jakec in prične 1'zali njeno obleko. Teta se zgraža, oče že pripravlja palico. Tedaj se Jakec skremži in pravi: Mati ima prav. tvoja obleka res ni okusna.« To je pa že od sile Knjigovodja ves razkačen pridrvi v Botio mlajšega uraU.iika in ga nadere; . »Tako. n j vam dovftl' da suite: celo. BrVi mqrnt<;,Jn to.t/»koJfelasV^b , I • V 1 " " • . IvfHika.. . > ' i lPV..> 4 j spretnega ta Milka. Prvi meseof hOSU imeli 1(100 Ur plače.. To fe,sicer m Začetek majo. A' .'obljubim \u#c.4a »osfo injeli pri-hodifjfe leto že 1500 lir plače.' Aip ste. s tein zadovblini?i Prosilec: Gospod ravnateli potem »e bom rajši oglasil prihodnje leto.« Zrti£ŠnjnT# »Ali »oz’>ate 0110 žensko, ki venomer skrivaj pogledu ie k naši mizi?« rTre.iuttšk prosim da si jo nekoliko ogledam. O seveda. na glavi ima klobuk moie žene obleko ima pa moie hčere. Kajpak — paša kuharica ie!« Otroška modrost Petrček je bil ves dan priden, zato sine zvečer z mamico in očkom na koncert nekega slavnem čelista. Ko zavlada v dvorani popolna tišina in pr'č»n umetnik '■»'ati se na lenem oglasi mali Petrček: »Mama. ko bo mož na odru »režagal omaro bemo šli domov, kajne?« Zabil io je »Gospodična Metka, ali bi hoteli post« t i moia žena?« »Ne. sem namreč zelo izbirčna.« »Gosnodična. izbirčnost ni lena čednost. M e 11 e posnemajte. Zlobno Neki zbiralec umetnin razkazuje goslom svoje zaklade. To ie Minervin kin.'' razlaga. Tedai se oglasi ena izmed gledalk: »Ali je bila poročena?« »Ne. bila ie vendar boginja modro- sti,- se odreže zbiralec umetnin. Ih e škotski Skot pripoveduje svojemu prijatelju: »Ko sem prenočil ,v hotelu, vso noč nisem zatisnil očesa.« »Kako pa to?« »Lastnik hotela mi je dejal, da mi iie bo treba ohčati sobe. če najdem v njej stenico. No. pa sem jo vso noč iskal. " * _ v '_-S-iri: ».Oče. Maf mt petjriV£fadibi s# voTd*,^,vr^i^ir,'r,. Oie:* >?ai ie '*he>mišeino. sinko, ko se oa že zemiia vrti.« Filatelija Nove znamke Češko-moravski protektorat: Glede na odredbo, da so od 1. aprila t. 1. dalje veljavne le one znamke, ki imajo napis »Deutsches Reich« in poleg tega še: »Bolimen und Miihren — Čechv a Morava«, ie bilo potrebno izdati nove službene in časopisne znamke. Službene so izšle z izpremenjeno sliko in v naslednjih vrednotah: 30. 40, 50. 60. 80 helerjev. 1.—. 1.20. 1.50. 2.—. 3.—. 4.— in 5.— kron. Časopisne so ohranile staro sliko, le s pristavkom: »Deulsches Reich« zgoraj. Vrednote: 2. 5. 7. 9. 10. 12. 50 h in 1.— Kr. Izvedba v knjigotisku. — Za rojstni dan Fuhrerja sta izšli vijoličasta znamka za (>0+140h in rdeča za 1204-380 h. t * 1’in-ka: V korist sklada za vzhodno Karelijo je izšlo 400 000 kosov znamk za 8.50+1.50 mk: so olivne barve. Ob 251etnici ustanovitve države so izšle tele znamke: zelena za 0.50. sivo-modra za 1.75. rdeča za 2.—. rjava za 2.75, ultramarinasta za 3.75 in vijoličasta za 5.— mk. Francija: V korist narodne pomoči so izšle znamke za 1+10 fr. modra. 1 + 10 fr rdeča. 2 + 12 fr modra. 2 + 12 frankov rdeča. Ureditev v poli ie ista kakor pri izdaji za »Legion Trieolore«, slika pa predstavlja maršala Petaina enkrat v civilu. drugič v uniformi. ' "d \ 1-1 v 30. 40. CO. «1 in 100 grošev,- /n 'H t -1 lerjev rojstni dan so tudi tu izdali tri znamke, iu sicer vijoličasto za. 42 gr in 1.—1 zlot. -karmina-ste za ‘24- -gr + -t — zlot in- zeleno za-84 gr- +» 1.— zlot. - , • ■ • * ■ . * Ilrvatska: Od znamk, napovedanih v štev. 10 »Družinskega tednika«, so doslej izšle tele: obe nadoknadili^frankov ni za 3.50 in 12.50 Ku. sportfinska za 7001etnico Zagreba in ‘ spominske za obletnico ustanovitve države (slika Poglavnika). * Liechtenstein je dobil za poroko kneza Franca Jožefa 11. z grofico Gino VVilczek tri čedne znamke:’vijoličasto za 10 rp. rdečo za 20 rp in modro za 30 rp. , * Madžarska: V korist vojnim, invalidom so izdali znamke naslednjih vrednot: 1 + t filer siva. 3 + 1 vijoličasta. 8+1 zelena. 12 + 2 rjava. 20+2 vin-skordeča. 40 + 2 modra. 50+6 rdeče-rjava in 70 + 8 sivomodra. Nemčija: Tu so izdali nekaj lepih serij. S slikami iz vojne ie izšlo naslednjih 12 znamk: 3 + 2 pfeniga črno-rjava. 4 + 3 rjava. 5 + 4 temnozelena 6+9 vijoličasta. 8 + 7 oranžna. .12+8 karminas-ta. 15+10 rožnata. 20 + 14 modra, 25+15 temnomodra. 30 + 30 zelena, 40 + 40 vinskordeča, 50+50 črnozelena. Izdelane so v jeklorezu. in sicer delno v Berlinu, delno n i Dunaju. — Za dan mladine je izš 1 zelena znamka za G+4 pf.. tiskana bakrotisku. V istem postopku so i: delane znamke.'izdahe za rbjstfti dr. . lfuhVeria: 3’+7 ' sepja.,’ tt+j 1 j»?-lpn +f,frv ^)%?>omodra;, JŽ+JCfce?. 1-1. . -ji. 40" .((iu 01, olr j nfkeht^.-l>r-'QbeJ» , popoldansko bluzo, ki jo povežemo v luknjicah z belo prejico. lahko pa tudi v prijetnem pisanem vzorcu. Kolikor domišljije in iznajdljivosti ima katera, toliko različnih bluz lahko sešiie iz stare moževe sraice. Tudi iz moških hlač lahko sešiiemo žensko krilo. Vendar si »mejo to privoščiti samo ženske, ki niso. preveč debele, torej ženske, ki nimaio veoie krojne številke od 42. Hlače sparamo, očistimo če ie potrebno, operemo in dobro zlikamo. Potem položimo na blago kroj krila in urežemo. Lahko urežemo krilo tako. da ga spredaj zapenjamo lahko Pa tudi pri strani. Ge so hlače preozke, moramo v krilo vstaviti kos blaga, da ie dovolj široko. Iz preširokih hlač lahko sešijemo krilo, ki ima eno ali dve gubi. Torej le na delo in nikar ne odneha ile prej._ dokler ne boste šle po mestu oblečene v bluzo ki ste io naredile iz moževe sraice. in v krilo, sešito iz moževih hlač. In če vas bo kdo vnra&al. iz Česa imate krilo, tedni mu lahko ponosno odgovorite: »Iz moževih hlačlc Življenjske resnice Človeka spoznamo po smehljaju, če mu smehljaj polepša obraz, je dober, če ga pa spači, je slab. Ne vzgajajmo otrok samo zato. da nas bodo pozneje vzdrževali, temveč zato. da nam že danes podari io smehljaj. zaupajo svoio največio skrivnost in nam z zaupanjem položijo svoio majhno ročico v naše roko. • Pustite otroka, da sam odloča o važnih zadevah, človeka, ki se v svoii mladosti ni naučil samostojno misliti {“ in delali, moraio tudi takrat, ko do-***1'01* — šubarič 2:0; III. Popov — raste, voditi in podpirati drugi. X*nž. Jerman V« : Vij; IV. Malčev ♦ 1 M. Filipčič 1:1; V. Karastojčev — Jonke Vi : lVs; VI. Kiprov — Petek 2'/s : IV:; VII. Dimitrov — inž Kindij {1:1; VIII. Kantaržiev — dr. Licul 1:1. ............... . {Bolgari so na prvih štirih deskah Intuicija ie svojevrsten cut. ki zen-.Ji-ahlo v premoči, slci tudi todai pravi, da ima prav. ka-{ Izkušnja ie tisto, kar človek nenamerno doživi. dar to ni res. Jeza ie veter, ki zamegli razum. ♦ Porabni nasveti 1: : NOVA ALJEHINOV A ZMAGA ; V PRAGI ! Kakor smo upravičeno priSakovaTt*. ;je na velikem praškem turnirju, ki .e ; trajal tri tedne, odločno in sijajno zmagal svetovni prvak dr. Aljehin. !Petnajstkrat je dobil, remiziral le ;s Keresom, Foltysom. Katetovom in ;Fichtlom, a premagati ga ni mogel • nihče. Aljehinu še zlepa ne bo kdo .kos! Keresu je ob polovici turnirja Nikar se venomer ne pritožujte. da puščajo va§i otroci svoje stvari povsod in da tako zelo zamažejo oblekce.« i,... _ Določite jim rajši za njihove igrače ^ rjv' kakšnem kotu majhno omaro ali skri-t.11® . ° io oMaVa ii.n na privežite pred-1?"*1- Te.?.gV?e Plotl odlično razpolo- 11jo. čez obleke jim pa privežite predpasnik. ki ne sme biti brez žepa. LEPOTNA PENA I S >ženemu Aljehinu seveda ni mogel več [nadomestiti, pa je tako gotovo pobral J drugo nagrado. Remiziral je sedem-ikrat in zmagal enajstkrat. Pri podiia-[nju slabših igralcev ni še tak kavelj (kakor Aljehin. J Za nadaljnja visoka mesta so so ► močno bili. Nekaj časa je Samiscliu {dobro kazalo, na koncu sta pa bila {domačina Foltys in Katetov le urnej-fša. Foltys nas prav za prav ne pre-[seneča (izgubit je s Keresom m Pach-Imanom. devet partij je dobil), saj beleži že mnogo lepih mednarodnih uspehov. Največji uspeh pa pomeni za praškega prvaka Katetova, ki je moral zadnje čase zelo napredovati; izgubil je s slabšim Florianom in osemkrat zmagal, devetkrat torej remiziral. Zelo {zadovoljen je lahko z uspehom tudi ♦ domačin šajtar, medtem ko je Sami-sehu pošla ob koncu sapa in se mora zadovoljiti samo s šestim do devetim mestom v solidni družbi z Dunajčanom Lokvencem, pa domačima Thcle-nom in Urbanccm, kar je še vedno v zmagovalni skupini. Zaradi nekaterih lepih zmag smo Pachmana pričakovali više, razvil se pa bo gotovo vsaj v dobrega mojstra, saj je še "e1 o mlad; pomanjkanje tur nirskih izkušenj navadno ovira, da bi se takoj pokazala vsa nadarjenost. Bodočnost ima besedo. Nadaljnja skupina so srednja češka mojstrska garda, vsakomur nevarna, a nestanovitna, med katerimi gotovo prednjači nadarjeni Opočensky. Bcp je skromen, čeprav tudi ne brez vsake moči, kar sta izkusila zlasti Keres in Katetov seveda je pri tem zlasti odločala sveča, ki n* vedno naklonjena nasilju in korajži. Gospa Suchy je ostala aelo «suh*», tri polovičke pa je vendarle odščipnila; ne mislite, da nico bile krvavo zaslužene. Po sledeh Menčikove pa ne bo hodila. S turnirjem so lahko češki mojstri, praški kakor brnski, zelo zadovoljni. Nekaj visokih mest, borba z dvema velikima mednarodnima mojstroma, Ne verjemite, da bo slaščica, ki o pripravili, boljša, če ji daste nekoJ?°v£ , vn^ Mbicuanje iko več vaniliieve;.a praška D^lh^Z v“ taito okus ?o zdmlfih f knjigo, ki bo to pl.B^ko bit!;o proslnv- oiuig po zdravilih. _ .{liala tudi po svetu. To je seveda lahko V vsakem stanovanju je prostor. I;11 žr> prevelika zahteva. Edino, kar le ni namenjen gostom. Zalo nikar ne{mo£llcje motilo, je bilo morda to, da puščajte odprtih vrat. kadar koga pn-|se zaradi nckct:v’1'' ‘tvememb med ca k ujete, {udeleženci (izstopil je Carls in vsto- Ponošene, odrgnjene in zamazan«{pil Thelen) kola nico pov.-.em rediio čevlje lahko očistimo z gorilnim špi-Xodigravala in je bil pregled zato često ritom. S krpo. namočeno v gorilni Spi-♦ preveč zamršen za igralce kakor ?a rit. zdrgnemo čeveli ih ga posušimo J bralce. Dnifroče .ie turnir imenitno ua kopitu ali pa natlačimo v čevlje »izpolnil nalogo v tej veliki šahovski zmečkan časopisni papir. Jsuši. je moderno kozmetično sredstvo Saxobell napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je: čist mlad, svež obraz Dobi se v drogerijah in i parfumerijah Izda.a K. Bratuša, novinar: odgovarja H, Kern. novinar; tiska tiskarna Mevkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalelr — vsi ? uiubijant