Poštnina plačana v gctovlnl Izhaja v ponedeljek in petok ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, sa inozemstvo 20 Din RaCun pri poštnem čekovnero zavodu št. 10.666. Cena 1 Dln Redakrija in npravai Celje, Strossmayerjeva ulica 5t. 1 pritličje, de.sno. Telefon interurban Stev. 65, Rokopis! se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi ae tprejemajo ob ponedeljkih In petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora In dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnostL Štev. 14. Celje, ponedeljek 19. februarja 1934. Leto XVI. Podsavezna prvenstvena in medklubska damska slalom tekma pri Celjski koči Celjan Fric Jelen — podsavezni prvak CELJE, 19. februarja. Savinjska podružnica SPD v Celju je priredila včeraj ob pol 11. pri Celj- ski koči ob krasnem solnčnem vre- menu moSko slalom tekmo za prven- stvo MZSP. Mirno lahko rečemo, da tako lepe smučarske prireditve Celje še ni doživelo. Pri Celjski koči se je zbralo rekordno število okrog 700 gledalcev iz Celja, Ljubljane, Mari- bora, Zagreba, Trbovelj in Savinjske doline. Proga je bila dolga 600 m in težka ter jo je bilo treba prckrmariti dvakrat. Višinska razlika je znašala 150 m. Sneg jo bil izvrsten, organi- zacija tekme brezhibna. Progo sta trasirala gg. Andrino Kopinšek in inž. Mikuš iz Celja. Od starta do ci- lja je bil napeljan vojaški telefon. Tekma je potekla brez nczgod. Sodi- la sta savezna sodnika g-. Bruno Par- ma iz Maribora, podpredsednik MZSP, in g. Andrino Kopinšek iz Ce- lja. V konkurenci je startalo 58 tekino- valcev (iz iCelja 32, iz Maribora 10, iz Zagreba 8, iz Trbovelj 5 ter po 1 iz Ljubljane, Kranjske gore in Žalca), izven konkurence pa 3 (1 iz Zagreba, 1 iz Kranjske gore in prvikrat 1 kmečki smučar iz celjske okolice). V finale je prišlo 20 tekmovalcev, ki so dosegli v prvem teku čas 1 minuto 40 sekund. Tekmovala sta tudi Mu- sic in Priveršek iz Maribora, ki sta startala te dni na slovanskem smu- čarskem prvenstvu v Zakopanem. Rezultati v konkurenci: 1. Fric Je- len (SmuCarski klub Celje) 2 : 20.2, podsavezni prvak, ki si je priboril "pökal MZSP; 2. Miran Cizelj (SK Že- lezničar Maribor) 2 : 25.1; 3. Drago Fätlföc (SPD Celje) 2 : 31.2; 4. Kristl Volles (MSKi Mc^ibor 2 : 33.1; 5. Mirko' Mejavšek (SPD Celje) 2 : 34.2; l). Egon Lettner (SK Rapid Maribor) 2 : 40; 7. Ivan Kragelj (SPjD Celje) 2 : 47. Izven konkurence: 1. Zdravko Zore (Kranjska gora) 2 : 30 (dosegel pri finalnem teku najboljši čas dne- va 1 : 09 in v skupni klasifikaciji tretje mesto); 2. Rudolf Žingerlin (SK Maraton Zagreb) 2 : 39. Po tekmi za prvenstvo MZSP se je vršila pri Celjski koči na 250 m dolgi progi, ki jo je bilo pravtako treba dvakrat prckrmariti, medklubska damska slalom tekma. To tekmo je priredil Smučarski klub Celje. Star- talo je 13 tekmovalk iz Celja, Mari- bora in Zalca. Sodniki so bili gg. Parma, podpredsednik MZSP ter Gračner, Filač in Pibernik iz Celja Rezultati: 1. Inge Steinböck (Smu- čarski klub Celje) 2 : 32.4; 2. in 3. Gcrta Pugl (SK Rapid Maribor) in Ria Urch (Smučarski klub Celje), obe 2 : 33; ,4. (Greta Heller (SK Rapid Ma- ribor) 2 : 47; 5. Manja Kukec (Sokol Zalec) 2 : 49. Po damski tekmi je bila v Celjski koči razdelitev daril najboljäim tek- movalcem v podsaveznem tekmova- nju. Predsednik Savinjske podružni- ce SPD g. dr. Milko HraSovec se jo prisrčno zahvalil vsem za sodelova- nje in nato razdelili darila. Zmago- vale€ je prejel podsavezni pokal in diplomo, ostali najboljši tekmovalci v konkurenci 6 daril in dve diplomi, prva dva tekmovalca izven konku- * reiice pa diplomi. Ob 18. je bila v sa- lonu pri »Zelenem travniku« v Celju razdelitev plaket in diplom najbolj- Sim tekmovalkam na medklubski damski slalom tekmi. Nočni stražnik za 25 par dnevno Važen izum p us kar j a g. A. Rutarja v Celju ! V »Glasniku uprave za zaščito in- j dustrijske svojine« v Beogradu z dne 1. decembra 1933. je objavljena pa- tentna pri Java g. Alberta Rutarja, puškarja in trgovca v Celju, ki je 1. t. m. po .dv.oinesečnem objavnem ' in lmsta^e.m^roku postal a pravo- močna. : Ta izum se nanaša na tehnično prav posrečen isistem nove strel ne napi*ave v ključavnicah in žabicah. ki ima v primeri s sedanjimi klju- čavnicami in žabicami to pomembno prednost, da baš v trenutku največje iievarnosti, ko nepoklicana oseba s ponarejenim ali pravim ključem in z namenom, da izvrši kakršenkoli zločin, odpira vrata, brezpogojno sa- ma sproži budilo — svarilno plašilni strel. Detonacija strela, ki bo pri raz- ličnih kalibrih razJične jakosti, bo zbudila in opozorila ljudi, da je njih imetje ali celo življenje po vlomilcih ogroženo, in bo priklicala najbližjo okolico na pomoč. Preplašila pa bo tudi vlomilca, ga prepodila in tako že pri prvem poskusu preprečila iz- vrSitev zločina. Ogroženim bo deto- nacija omogočila liitro obrambo in Intro zasačcnje ali zasledovanje vlo- milca, s čemer bo v veliki men pod- prto in olajšano tudi delo varnostnih organov. Nov izum je uamenjen za zavaro- vanje bančnih in trgovskih lokalov, skladišč, blagajniških prostorov pri posojilniških, davčnih, poštnih in drugih uradih. Dalje vrat v zaklad- nice, važne državne arhive, železne blagajne, kabine na ladjah, stanova- nja in sobe v hotelih, kjer stanujejo ali prenočujejo na potovanjih držav- niki, kurirji ali potniki, ki nosijo s seboj dragocenosti. Končno pa tudi vseh hišnih in stanovanjskih vrat ter vseh onih prostorov, kjer lahko vlomilci ogrožajo osebno ali javno lastnino in življenje ljudi. Izum našega rojaka ima dve svoj- stvi: Pri žabicah in onih kljueavni- cah, kjer notranja odklopitev ni mo- go ča, se bo morala tudi pri odpira- nju vrat po lastniku ali upravičcncu sprožiti strelna naprava. To je straž- nik za 25 par. V kljuCavnicah hiš- nih in stanovanjskih vrat, zlasti vrat v ladijske kabine in hotelske sobe, kjer so bodo strel no naprave v notra- njosti odklopile, pa celo leto ali več let ne bo treba sprožiti strelne na- prave. Stanovalci bodo te pros tore zapustili brez strela, a do njih brez strelne detonacije niliče ne bo imel dostopa. Popolnoina zanesljivo zavarovanje se s kljuCavnicami ne da ustvariti, kajti to, kar lastnik lahko napravi v varnost svojega !imetja od zunaj, ponaredi več ali' mänj lahko tudi vlo- milec. Pri ten novih ključavnicah pa parira to nepopolnost riziko za pa- trono. Ta riziko je malenkosten v primeri z izgubami, ki jih imajo pri vlomih lastniki ali zavarovalnice. Dasi bo detonacija že sama ustvar- jala živo in glasno reklamo, ni dvo- miti, da bodo uvedbo in uporabo teh naprav priporočale tudi varnostne ofrlasti. Direktno pa so na uporabi in splosni uvedbi teh ključavnic in ža- bie interesirane zavarovalne družbe, ker njih riziko vsled svetovne gospo- dai'ske krize, ki primere vlomov in umorov vedno bolj množi, stalno na- rašča. Te naprave bodo omejile tudi fingirane vlome, pri katerih se sku- šajo okoriščati brezvestni zavarovan- ci; na račun zavarovalnic. Vsi ti interesi bodo fabrikacijo in tudi splošno uvedbo in uporabo teh naprav podprli in s tern bo zajamCen stalni uspeh tovarne, ki bo te napra- ve izdelovala. Kakor čujemo, zagovarja g. Rutar brez ozira na nekoliko večje stroške najpreciznejšo izdelavo teh naprav. V podkrepitev svojega mnenja nava- ja, da smo doslej pri avtomatskih pištolah imeli že neverjetno število najrazličnejših sistemov. Mnogi si- stemi so prišli in izginili kakor eno- dnevnice, dasi so bili podprti z ogromno reklamo. Browning poštola, ki je prišla pi>ed petintridesetimi le- ti prvikrat na trg, pa zavzema, ako smo v presoji objektivni, tako glede tehnike, kakor glede izdel»ve še da- nes prvo mesto. Teh pistol se je do sedaj izdelalo že več mili|t>n;ov ko- madov. Iz tega sledi, da sitsdfclki utrejo pot na svetovni trg in se kot stalen predmet uveljavijo le tedaj, čie-"'so v tehniki dovršeni in v izdela- vi precizni. Omenjamo še, da ima g. Rutar v /vezi s pr^'im patentom že izgotov- ljeno drugo novost, ki predstavlja zadnjo izpopolnitev v , izde^yanju inalih in težkih železnih blagajr^ ter tresorov. Ta novost pa bo poyzrocila še drugo, doslej neznano i^dustrijo. Kakor g. Rutarja, njegovo. strokov- no delo in njegov resni, mirni značaj požnnmo, smo prepriCani, da ima v i načrtu še tretjo in Cetrto novost. DOMACE VESTI d Nove občinske volitve. Ker je upravno sodišče v Celju razveljavilo nekatere občinske volitve z dne 15. oktobra 1933., je odredila banska uprava vJLjubljani, da se vršijo nove občinske volitve v občini Cerkvenja- ku, srez Maribor desni breg, v četr- tek 22. marca, v občini Ščavnici, srez Maa-ibor desni breg, v petek 23. mar- ca, v občini Slovenji vasi v ptujskem srezu pa v nedeljo 25. marca. Voliš- ča bodo določile in objavile občine. Klabund: „Praznik eve- točih češenj" (Gostovanje ljubljanske drame v Ce- lja 20. t. m.) Dejanje se vrši na Japonskem v heroični dobi, za vlade mikada Shi- heija, spomladi na praznik cvetofiih češcnj. 1- slika Ob svitu zore se trije stai-chro- marji ustavijo sredi cvetočih češenj in se z molitvijo poklonijo sveti gori Fushijami, ki se blešči v jutranji zarji. Ko pada cvetje s češenj, se s trpkostjo spominjajo mladosti in preteklosti. »Pomladni veter nad po- lji. V sreih oktobrski veter.« Zdaj romajo na Fushijamo in iščejo »si- na božjega«, mladega mikada, cigar očeta, dobrega vladarja, so pred dva- najstimi leti na isti dan peklenski sinovi umorili. Prerokovano jim je bilo namreč, da bodo na božji poti srečali samo enkrat božjega vnuka. V razmišljanju jih zmoti gruča vaš- kih dečkov, ki se z vriščem in tiiiä- čem odpravljajo v bližnjo vaško šolo. Otroci so razposajeni in se častitlji- v* starosti samo rogajo in svete vo- marje nelepo zasmehujejo. Med nji- mi pa je tudi Kwan, spodoben dober detek, ki starce spoštljivo pozdravi in jih vljudno izpraSuje za glavne čednosti človeak. 2. slika Nemirno otvarja stari učitelj Gen- zo svoje današnje poučevanje. Uda se prošnji svojih učencev in jih iz- pusti, da se povesele in proslave z drugimi vred v živalskih maskah praznik češenj. Vsi dečki odhite, edi- ni Kwan ostane v skrbeh in hudih slutnjah za svojega ljubljenega uči- telja. V tern pa pripelje gospa Ghiyo svojega sina Kotara, in prosi Genza, da ga vzame v solo. S težkim srcem in plakajoC se odtrga gospa Ghiyo od svojega edinčka in ga prepušča Genzovemu varstvu. Med Kwanom in Kotarom pa vzplainti takoj pri prvem srečanju neka duševna vez, tako, da skleneta na man vroče in iskre>no prijateljstvo. Nenadoma |pa se pojavi Gemba, va- zal okrutnega mikada in sporoči Genzu neprifiakovano vest, da je vla- dar Shihei izvedel, da skriva Genzo med svojimi učenci tudi malega Kwana, sina umorjenega mikada. V smrtnem strahu in skrajni stiski so odloči Genzo, da bo namesto Kwa- na umoril novega učenca Kotara, ki je Kwanu na las podoben in ga tudi Matsuo ne bo mogel spoznati za kri- vega umorjenca. 3. slika Pred šolo plešejo uCenci. Iz kola s© iztrgata Kwan in Kotaro, ki ostane- ta saina in se pod češnjami pogovar- jata o čudežnem mestu Tokiu, o ve- likih dejanjih in o ljubezni, o žrtvi iz ljubezni do človeka. Kotaro se iz- da, da je deklica in da bi za Kwana rada žrtvovala življenje. V rajanje mask nastopi kruti Gem- ba, ki dečke spodi v solo, da jih pri- pravi za pregled po kanclerju Mat- suuu, ki je pravkar v nosilnici dospel, da izvrši Mikadovo krvavo naročilo. 4. slika Matsuo zahteva od Genza Kwano- vo glavo. Genzo se odstrani, da opra- vi svoj krvniški posel in se Cez ne- kaj časa vrne s škatlo, v kateri leži — odsekana glava Kotarova. V na- petem strahu čaka Genzo z ostro na- brušeniin mečem, pripravljen, da ma- homa ubije tudi Matsua, če bi mor- da spoznal prevaro. Toda Matsuo je zadovoljen in Gemba odnese v zna- menje opravljenega dela mikadu Ko- tarovo glavo. Genzo in Tonani se od- dahneta in hvalita Boga, da je reäil carjevega potomca. Kar vstopi Chiyo in prosi, da bi videla sinka Kotara. Ko hoče Genzo umoriti tudi mater, se brani ta pred mečevim udarcem s Kotarovo mizo in pod udarcem pa- dejo iz mize bela srajčka, mrtvaški prt in majhna punčka. Na ogromno začudenje Genza in Tonani jima iz- javi gospa Chiyo, da je bila umorje- nec njena hčerka-edinka Komachi. In Matsuo, ki se je pravkar vmil, jim razodene zgodbo. V sobo plane Kwan, noseč v rokah v rjuhe zavito Komachino truplo. Ko mu Genzo in Matsuo razložita, kdo je in da je padla Komachi kot žrtev zanj in za japonsko zemljo, odbije Kwan to žrtev. Pfcutisno si nož v sree in se mrtev zgrudi ob Komachinem truplu. 5. slika Pozno ponoči se vi^ačajo starci in molijo ob grobu ml ade dvojice. Ob njihovi molitvi pa se zbude duhovi Kwana in Komachi in v njuno lju- bezensko pesem se oglasi godba z daljnih svetišč; in starci zaključijo spet z molitvijo: »Fushijama, žarki ogenj, gora svetega sijaja. Dnevi in sanje, Cini in žrtve se menjajo trajno, gredo v nepovrat. Ti pa stojiä tu, iskreča se skala, bleščeča resnica, iar kamenit« Stran 2. »Nova Doba« 19. II. 1934. ötev. 14. d Izpremembe v vodstvu Gasilslfc zveze. Minister r/a telesno vzgojo je sprejel ostavko g. R. Georgijeviča na mesto starešine G.asilske zveze kra- ljevine Jugoslavije in odredil, da prevzame dolžnosti starešine Gasil- ske zveze do nadaljnega njen pi«vi podstarešina g. Josip Turk v Ljub- ljani. : cl Pisatelj Josip Kostanjevec — 70- )etnik. Danes praznujc znani sloven- ski pisatelj in upokojeni učitelj gosp. Josip Kostanjevec v Mariboru svojo 70-letnico. Zaslužnemu si oven skemu književniku iskreno želimo ob jubi- leju So mnogo let sreeV in zadovolj- stva! (I Proglasitev za mrtvega. Okrož- )io sodišče v Celju je uvedlo posto- panje, da se proglasi za mrtvega Jer- nej Lebener, žagar iz Starega trga, ki je odšel v začetku vojne na bojiš- če, od koder je zadnjikrat pisal v fe- bruarju 1915. Od takrat ga pogrešajo. d Dunajska vremenska napoved za torek 20. februarja: Milo vreme bo trajalo šc dalje, v alpskem predzem- lju osvežujoči zapadni vetrovi, ob- lačnost negotova, najbrž povečini jas- no, na gorah jutranji niraz. Celje in okolica ( Lepo uspeli občni zbori JNS. V soboto 17. t. m. ob 19.30 se je vrši! v restavraciji pri kolodvoru v Pe- trovčah redni občni zbor občinskc organizacije JNS za Petrovče, v nL- deljo 18. t. m. ob 9. dopoldne pri g; Cajhnu na Teharju občni zbor pb- činske organizacije JNS za Teharje, ob 15. pa v narodni Soli v Veliki Pi- rešici občni zbor tamkajšnje organi- zacije JNS. Na vseh treh občnih zbo~ rih sta poroCala gg. narodni posla- nee Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan, na občnih zborih v Petrovčah in Veliki Pirešici pa tudi Clan sres- k$ga odbora JNS sreski veterinar.g. Maksim Šribar. Vsi trije občni zboia so bili zelo dobro obiskani. Podrob- nejše poročilo homo objavili v pri- hodnji številki. <¦ Krajevna organizacija JNS za Celje-okolico bo1 imela redni občni zbor v soboto 24. t. rn. ob 20. v gostil- niških prostorih g. Permozerja v Ga- berju. Na občnem zboru bosta poro- čala gg. narodni poslanec Ivan Pre- koršek in predsednik sreske organi- zacije JNS g. dr. Ernest Kalan. Cla- ni, udeležite se občnega zbora točno in v čim večjem štcvilu! ( Redna seja celjskega občinskega sveta bo v petek 23. t. m. Na dnev- nem redu so poročila odsekov. c Ljudsko vseučilišče. V sredo 21. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici deške meščanskc sole univ. prof. g. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o izbiri zakonskega druga s stališča evgeni- ke. Zanimivo predavanje bodo sprem- ljale skioptične slike. c Razstava o stanju in razvoju so* cialnega zavarovanja bo otvorjena v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Obrtnega doma v Celju. Raz- stavo priredi Okrožni urad za zava- rovanje delavcev v Ljubljani. Z raz- stavo želi urad na pregleden in jasen način pokazati delo in ureditev so- cial nega zavarovanja, kakor tudi pregled o dajatvah, ki jih nudi urad zavarovanim Članom. Na podlagi statističnih podatkov nrada bo se* stavljen pregled o razvoju posamez- nih obrtniških in industrijskih pa- nog v celjskem okrožjn. Razstava bo nudila tako Clanom delodajalcem, kakor tudi članom zavarovanim de- lavcem jasen pregled o delovanju OUZD s posebniin ozirom na okolifi ©eljske ekspoziture. Razstava bo od- prta od 25. februarja do 4. marca vsak dan od 10. do 16. in bo pouCna za vse, ki se bavijo z narodno-gospo- darskimi ter socialno - političnimi vprašanji. Vstop na to zanimivo in poučno razstavo bo brezplačen, c Aktivnost naših gimnazijeey. Poleg vsakoletnih akademij pod- mladkarjev RdeCega križa in Ja- dranske straže nam celjski gimna- zijci pripravljajo še posebno prese- nečenje. Uprizoriti nameravajo staro Linhartovo komedijo »Matiček se že- ni«, združeno s kratkim predavanjem prof. wStaneta Meliharja o prvih po- četkih slovenskega gledališča. Ne- kako generalno vajo bodo imeli v nedeljo 25. t. m. v Braslovfrah, kjer igrajo ob 15. V celjskem mestnem gledališču pa nastopijo 1. marca zve- čer. Priporočamo celjskemu občin- stvu, da mlade delavce po svojih močeh podpre. c Sestanka Maistrovih borcev, ki je bil v nedeljo 18. t, m. dopoldne v Narodnem clonm v Celju, se je ude- ležilo prav lepo število tovarišev iz Celja, Žalca, Gotovelj in Št. Jurija. Prisostvovali so tudi zastopniki ne- katerih nacionalnih ter invalidske organizacije. Sestanek je vodil gosp. Janko Satler, železniški uradnik v Štorah, kot pooblaščenec lnariborskc centrale. Ugotovil je, da je s pristo- pom 26 navzočih Maistrovih borcev pod an temelj k u'stanovitvi celjske- ga odseka, in je nato prečital pravi- la organizacije. Poslana je bila uda- nostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravna general u Maistru. V de- bati so bile povdarjene nalogc ZMB, ki jih nalagajo koristi naroda in dr- žave zlasti njim, ki so kot borci ne- koč ustvarjali Jugoslavijo. NaglaŽe- na jo bila potreba skupnega nastopa vseh naših bojevniških skupin. Važ- na je tudi gojitev tovarištva med so- bojevniki in pomoč onim, ki brezpo- iBolni žive v bedi, kar se v mnogih primerih dogaja. Ob prisrčnem slo- vesu se je zaključil sestanek, ki je bil zgolj informativnega značaja. Ustanovni občni zbor celjskega od- seka ZMB bo v nedeljo 4. marca v Celju. PriČakuje se, da se bodo tega udeležili so tudi vsi oni žtevilni to- variši, ki j)rvemu sestanku niso pri- sostvovali. Japonski dumping od 15. do 28. t. m. pri tvrdki Miloš Pšeničnik, Celje c Blagoslovitev novega mostu čez Savin)o. V nedeljo 25. t. rn. ob 9. do- poldne je opal g\ Jurak l)lagoslovil novi zasilni most čez Savinjo in križ na mostu. Stari križ, ki je stal na porušenem kapucinskem mostu od I. 1853., je bil pri poplavni katasti'ofi lani v septembru zelo poškodovan, zato so ga sedaj obnovili. Nov lesen križ je napravil mizarski mojster g. Karol Golob v Gaberju, Kiistusa pa je kiparski mojster g. Miloš Hohnjec v Celju na novo pozlatil in renoviral. Prostovoljne prispevke za restavri- ranje križa je nabrala ga. Ivana Ber- gočeva, vdova po sodnem prisarniš- kem ravnatelju v p. Križ je names- čen tako, da gleda proti Savinjski do- lini, dočim je bil prej obrnjen proti vzhodu. c Glavni turnir za prvenstvo Celj- skega šahovskega kluba. Za 1. 1933/34 je bil pred dnevi zaključen. Turnir- ja se je udeleževalo 11 naj(boljših šahistov. Borba je bila zelo napeta in izenaöena, kar dokazuje mala di- ferenca v točkah. Prvak je postal g. Alojz Volkar s 7%, drugo in tretje mesto sta zasedla gg. inž. Sajovic in Cijan s 7, Cetrto, peto in šesto mesto gg. Grašer, inž. Pipuš in K. Modic s 6, sedmo in osmo mesto pa gg. Cser- gö in V. Diehl s 5 točkami. c Brzoturnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo v februarju se bo pričel v sredo 28. t. m. ob 20. v kavar- ni »Evropi«. c Podružnica Slovenskega lovske- ga dmštva v Celju bo imela redni letni občni zbor v soboto 3. marca ob 16. v gostilniških prostorih hotela »Hubertusa«. c Pevsko drufitvo »Oljka« v Celju bo imelo redni letni občni zbor v ne- deljo 25. t. m. ob 16. v društvenem lokalu v Obrtnem domu v Gledališ- ki ulici v Celju. c Nagrado 400 Din razpisujeta So- kolsko društvo in Savinjska podruž- nica SPD v Celju za onega, ki bi na- šel ali pokazal primeren svet za gradbo smuške skakalnice. Svet mo- ra odgovarjati sledečim pogojem: 1. Lega senčna, t. j. severna. 2. Svet mo- ra imeti že po strukturi primerne strmine, ki omogočajo gradnjo za približno 50 metrsko skakalnico brez velikih prekopavanj. 3. Možnost od- kupa ali najemnine zemljišča po niz- ki ceni. 4. Oddaljenost od mesta Ce- I lja največ 20—30 minut. Za primer I naj služi zemljišče v mestnem parku od Rajterjevega hnba ob robu gozda do damskega kopališča (ravna črta). Nagrada se izplača, čim odobri JZSS, v Ljubljani predlagano zemljišče. Natančnejše informacije se dobe pri hi1. T. Novaku ali g. A. Kopinšku. c Tombola Sokolskega društva v Celju bo, kakor že objavljeno, v ne- deljo (>. inaja. Vseh dobitkov bo 1000, od teh 7 tombol in sicer: 3 tisočaki, 2 tisočaka, 1 tisočak, 1 sobna oprema, 1 voz premoga in 500 Din. Srečke bo- bo v1 kratkein na razpolago v vseh trafikah in nekaterih ti'govskili lo- kalih. c Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo imela redni letni občni zbor v četrtek 22. t. rn. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Dravska sekcija Jugosl. veteri- narskega udruženja v Ljubljani bo imela svoj občni zbor v ne- deljo 25. t. m. ob pol 10. dopoldne v Celjskem domu. Na občnem zboru bo tudi referiral sreski veterinar g. M. Šribar iz Celja o poenostavljenju poročanja pri ugotavljanju živalskih kužnih bolezni. c Celjsko pevsko društvo je prire- dilo v soboto 17. t. m. zvečer v mali dvorani in restavracijskih prostorih Celjskega doma družabni večer, ki je bil zelo dobro obiskan in prav ani- miran. Na sporedu jc bilo petje mo§- kega zbora in šaljiv nastop. Ob igra- nju harmonike v mali dvorani in kla- virja v salonu se je razvilo veselo ra- janje. Prijetna, zabava je trajala poz- i'io v noč. c Žetev smrti. V soboto 17. t. m. je umrl v Novi vasi 39 pri Celju v sta- rosti 50 let konjač in posestnik Franc Pratnemer, v petek 16. t. in. pa je umrla v celjski bolnici 33-letna dni- narica Alojzija Stuhnetova iz Dimš- kove pri Humu ob Sotli. N. p. v m.! Japonski dumping Moderno, trpežno, čisto volneno blago za datnskc obleke, globoko izpod dnevne cene, prodaja po Din 29-— tvrdka Miloš Pšeničnik, Cclje. c Kronika nesred. V nedeljo je pa- del 17-letni delavec Josip Flis iz Ga- berja pri smučanju v celjski okolici tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. V Križu pri Božtanju si je 2-letna kočarjeva hferka Pavla Jene- tova v soboto doma pri padcu zlomi- la desno roko, 38-letna kuharioa Ro- za Bevčeva iz Štor pa si je pri pad- cu zlomil a levo nogo. V petek opol- dne je neki voznik iz Celja na Ljub- ljanski cesti povozil 58-letnega de- lavca Jožeta Kramarja iz, Petrovč. Kj'amai1 je dobil težje poškodbe na levi nogi. 73-1 etni posestnik Ivan Vrš- nak iz Št. Janža pri Rečici ob Savi- nji si je pri padcu zlomil desno nogo v stegnu, 62-letni delavec Jože Dra- me s Sp. Hudinje pri Celju pa levo roko v zapestju. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Iz trgovskega registra so se iz- brisale tvrdke: Veletrgovina s kolo- nijalnim in špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki »Sloga«, Dežman in Wagner, v Celju (zaradi opustitve trgovine); Josip Rebeuschegg v Ce- lju, mesarija (zaradi smrti imetnika); M. Oswatitsch v Celju, trgovina s ce- mentom, lesom, premogom, ogljem, vinom in pivom na debelo (zaradi ustavitve obrata); Tomič Simon, pro- daja vina na veliko in drobno, po- družuica Celje (zaradi opustitve obr- ta); Kedl Mari j a & Comp., trgovina z mešanim blagom pri »Zvezdi« v Ga- berju (zaradi opustitve obrta). c V likvidacijo je stopila Prva ju- goslovenska lesna industrija, družba z o. z. v Celju. c Zahvala. Zveza strokovnih klu- bov tehniške fakultete v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vscm cenj. društvom in tvrdkam za naklonje- nost in izkazano pomoč, ki so jo bla- govolili nuditi zvezi ob priliki repre- zentančnega tehniškega plesa v Ce- lju. Ravnotako se iskreno zahvalju- jemo vsem posameznikom, ki so pri- pomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela. c Krajevni protituberkulozni ligi v Celju je poklonil g. Emanuel Hop- pe, dentist v Celju, ob priliki svoje 60-letnice znesek 50 Din. Za veliko- dušni dar se mu liga iskreno zahva- ljuje in mu kliče: Na mnoga leta! z željo, da bi našel posnemalce. c Kredit gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Celju, liaznanja, da po- hluju po naredbi kr. banske uprave v Ljubljani, V.III. No. 688/2 zopet na- prej po novih pravilih. S to naredbo se naredba kr. banske uprave z dne 20. oktobra 1933 No. 5879/1 ne tiče več zadruge. Zadruga sprejema hra- nilne vloge, katere obrestuje in daje posojila. Dosedanji člani prej me jo posebna obvestila. c Koledarje, rednike, brzoveze, tr- govske in prepisne knjige v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarTia in veletrgovina s papirjem. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Repertoar : Torek 20. februarja ob 20.: »Praznik cvetočlh češenj«. Gostovanje ljub- ljanske drame. Abonma. Nedelja 25. febi-uarja ob 16.30: »Maksl«. Uprizoritev celjskih igral- cev. Repriza. Znižane cene. Izven. * Za Klabundovo japonsko igro »Praznik cvetočih češenj«, ki jo bo uprizorila ljubljanska drama v torek 20. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču, dobijo neabonenti vstopnice še v to- rek od 10. do 12. in od 15. do 17. pri gledališki blagajni. * Wallfriedova kmečka burka »Maksl«, ki je pri premijeri izzvala viharje sineha, se na željo občinstva ponovi v nedeljo 25. t. m. ob 16.30 v Mestnem gledališču. Ker so zvez© z vlaki in avtobusi za prihod in odhod iz Celja ugodne, je pričakovati veli- kega obiska tudi s podcželja. Cene so znižane. Vstopnice se dobe v pred- prodaji vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v Mest- nem gledališču. Prlčefeb n\k pomladanshe prodale volnenega blaga za plašče, kostume in in obleke pri tvrdki Pšeničnik, Celje * Gledališki abonenti se nujno pro- si jo, da takoj poravnajo zapadle ob- roke pri blagajni v Mestnem gleda- lišču, ki je odprta vsak dolavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. Sokolstvo x Iz celjske sokolske župe. V ne- deljo 25. t. m. ob 8. zjutraj bo v So- kolskem domu v Gaberju pri Celju seja društvenih starost in načelnikov šentjursko-šmarskega in gornjepo- savskega sokolskega okrožja zaradi določitve okrožnih nastopov v teh dveh okrožjih. Istega dne ob 10. bo istotam zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske sokolske župe. Na dnevnem redu je poročilo župnega načelnika in načelnice, določitev spo- reda župnega zleta 10. junija v Celju in župnih tekem, določitev načelni- štva za župno skupščino in slučaj- nosti. Popoldne bo predelava prostih vaj in posebnih točk za župni zlet. V ponedeljek 19. t. m. so bile vsem društvom poslane proste vaje na gre- deh za člane in članice. Br. načelni- ki in s. načelnice naj te vaje čim- prej dvignejo pri svojih društvenih upravah. V soboto 24. t. m. ob 16.30 bo v župni sobi v Narodnem domu v Celju seja župnega TO. x Sinučarske tekme Saveza Soko- la KJ v Bohinju 27. in 28. januarja. Smučarskih tekem Saveza Sokola v januarju t. 1. se je udeležilo iz Celja pet bratov in ena sestra. Vsi so do- segli prav lepe uspehe, če upošteva- mo, da so tekmovali sam najboljäi, katerih ima Gorenjska in Ljubljana prav lepo število. Navajamo nekate- re rezultate: Tek na 18 km: Tekmo- valcev 68. Najboljši čas dneva je bil 1.23.16 (Joško Janša). Po vrstnem re- du sta prikrmarila na cilj kot 13. Panto Mitrovic (Celje) 1.37.56 in kot 47. Ivan Stavbe (Celje) 1.58.04. Tek na 8 km — članice: Tekmovalk 9. Stev. 14. »Nova Doba« 19. II. 1934. Stran 3 Najboljši čas dneva: 47.34 (Zdenka Ažman). 4. Nesti Hillingerjeva (Celje) 51.03. Smuk na 1 km: Tokmovalk 10 1. Nesti Hillingerjeva (Celje) 1 min. 38*/* sek. (Najboljši čas dneva.) Smu- ški liki: Tekmovalcev 77. Najboljši čas dneva: 3.10 (Drago Kavčič, Kranj- ska gora.) 7. Mirko Mejavšek (Celje) 3.33. 18. Panto Mitrovič (Celje) 3.502/a. 52. Zvonko MeStrov (Celje) 4.58V». 61. Ivan Stavbe (Celje) 5.203/r,. Celjani smo lahko z izidom zadovoljni. Tek- movalcem pa naj bo v spodbudo, da pri prihodnji tekmi dosežejo še bolj- še uspehe. Sport t Crosscountry za prvenstvo Gelja. Lahkoatletska sekcija SK Jugoslavi- je priredi v nedeljo 18. marca ob 11. dopoldne crosscountry na 1% km za prvenstvo mesta Celja in prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju. Cross- country tek bo na 000 m dolgi progi, leren delno mehek, delno trd. Pravi- co udeležbe ima vsak član pri JLAS verificiranega ali neverificiranega kluba kakor tudi tekači izven klu- bov. Za klub verificiran tekač pa ne more teči za neverificiran klub niti za kako njegovo sekcijo. Vsako mo- štvo postavi najmanj štiri tekače; v klasifikaciji pridejo v poštev prvi trije. Moštvo, katerega prvi trije (lo- be najmanjše število točk, se progla- si za zmagovalno. Zmagovalno mo- štvo dobi prehodni srebrni pokal, ki postane njegova trajna last po treli zaporednih ali petih zmagah v pre- sledkih. Pokal brani ASK Primorje, Ljubljana. Prvi na cilju dobi pozla- čeno kolajno iz srebra, drugi in tret- ji srebrno. Najboljše celjsko moštvo dobi manjši prehodni pokal, ki po- stane njegova trajna last pod istimi pogoji kakor prvi pokal. Naslov bra- ni SK Olimp Celje. Prvi in drugi Ce- ljan dobi kolajno iz srebra. Tekmuje se po pravilh JLAS. Prijave se posi- ljajo na naslov: Tine Kocmur, Celje, Vodnikova 2 do sobote 17. marca opoldne. Na dan prireditve sprejema klubov tajnik prijave do K-ll. dopol- dne. Izvenceljski klubi so oproščeni prijavnine, celjski udeleženci plačajo 20 Din za moštvo. Posamezni tekači plačajo 5 Din. Glasovi iz občinstva Cudno izdajanje stavbnih dovolenj Jožefov hrib je bil pred leti razpar- celiran ter posamezne parcele proda- ne interesentom, da so si postavili stanovanjske hiše. Nekatere parcele so bile večje kakor običajno; kva- dratni meter je bil mestni občini pla- čan po 1.50 Din. Dogodil se je sedaj slučaj, da je neki tak posestnik pro- dal odvišno zemljo po 33 Din za kva- dratni meter nekomu, ki bo zidal Zahvala Za mnogobrojno izraženo sožalje ob izgubi naše ljube hčerke in sestre, gospodične NIARIJE PAJK za podarjeno cvetje, za izkazano cast pri pogrebu izrekamo tern potom najsrčnejšo zahvalo. Osobito smatramo za svojo posebno dolžnost, da se zahvalimo g. zdravniku dr. Hočevarju za njegovo požrtvovalnost, s katero je pokojnici lajšal bolečine, okoiico pa s svojo človekoljubnostjo tolažil v teh bridkih urah. Dalje smo dolžni zahvalo tudi č. duhovščini in vsem ostalim, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. CELJE, 19. februarja 1934. ŽaJujoči osftali hišico na dotičnem prostoru. Zdi se nam, da je nedopustno uganjati kup- čijo z zemljo, ki jo je mestna občina prodala po nizki ceni, da bi s tern pripomogla k zidanju stanovanjskih hišic in omiljenju stanovanjske be- de, ki je v tistih letih vladala. Cud- no pa je, da sedaj merodajne oblasti izdajajo stavbna dovoljenja na teh parcelah, ki so ravno dovolj velike za eno stavbo. Jožefov hrib, ki je bil zamišljen kot Cedna stanovanjska naselbina, bo postal vsled tega kon- glomerat poslopij, ki so po hribu na- sejana brez vsakega sistema in este- tike. Mi, ki nam ni vseeno, kako bo ta stanovanjska kolonija izgledala, ako se bodo brez nadaljnega izdaja- la taka Cudna stavbna dovoljenja, prosimo tako mestno, kakor okoliško občino, da take stvari v bodoče pre- preeita, ter da se že izdana dovolje- nja za stavbe na parcelah, ki so bile svoj čas določene za eno hišo z vr- tom, prekličejo. Doživeli bomo sicer, da se bodo pričele zidati hiše na Jo- žefovem hribu tudi kar na cesti, ka- kor se je to že zgodilo na Dolgem polju, kjer je nekdo postavil hišo na sredi poti, ter bo iz sedaj prijazne kolonije nastala prava — »Kurja vas«. — c — Dopisi žalec. Silen razmali zimskega s"porta, zlasti smučarstva v zadnjih letih je vzdramil tudi žalske sport- nike, da so ustanovili smučarsko sekcijo, ki nam je kljub temu, da je šele v povojih, pripravila na Sveč- nico prvo smučarsko tekmo, na ka- teri so bili doseženi naslednji rezul- tati: Seniorji, proga dolga 8 km: 1. Vlado Birsa, 2. Marjan Herman, 3. Milan Krašovic. Juniorji, proga dolga 5 km: 1. Alojz Ahtik, 2. Rudolf Zajc, 3. Vinko Razdevšek. Juniorji, proga dolga 3 km: l.Marjan Pravdič. Star- talo je 20 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 19. Mladini in agilniin žal- skim sportnikom naj bodo ti prvi uspehi vzpodbuda k nadaljnemu uspešnemu udejstvovanju ne samo na zelenem, nego tudi na beloin po- lju. Ta lepa krava daje dobro mleko, katero tvori sesta- ven del novih tsf+Ki, bonbonov Poskusite zato vsi m I e Č n i tot PROIZVOD »UNION« ZAGREB Kino Kino Union Celje. Ponedeljek 19. februarja: »Sestra Angelika«. Izred- no lep zvočni velefilm. Ljubezen in trpljenje dekleta za samostanskimi zidovi. V glavnih ulogah Suzanne Marville, Jack Mylong-Münz in Hu- go Haas. Režija Mak Frič. Glasba Jara BeneŠ. Predigra: zvočni tednik. — Torek 20., sreda 21. in četrtek 22. februarja:' »Dvorec na jagn«. Raz- košna zvočna opereta. Divni posnet- ki iz Dalmacije. V glavnib ulogah Liane Haid, Viktor de Kowa, Pavel Kemp in Anton Pointner. Režija: Ge- za v. Bolvary. Glasba: Fr. Grothe. Predigra: Zvočni tednik in kulturni film. Smešnice »Uči se pridno, moj sin, kajti tega, cesar si se učil, ti ne more nihCe vzeti.« — »Da, toda še manj mi lah- ko kdo vzame, Cesar se nisem učil.« »Z obema svojima ženama imam strašno sniolo.« — »Zakaj?« — »Pr- va mi je pobegnila, a druga nikakor noče pobegniti!« »Zakaj greste brez psa na lov?« — »Zaradi štednje. Doslej isem že osem lovskih psov ustrelil.« Ko je Pepček dopolnil 10. leto, je dobil dolge hlače. Ves ponosen stopi k materi in pravi: »Kaj ne, mama, sedaj lahko rečem očetu Jože?« MAURICE LEBLANC: 47 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RihterfiiS O|ba moža sta se sklonila Čez izsiljevalca, Seba- stiani s palico v rokah, d' Albufex pa z lučjo, da mu je razsvetlil obraz. »Njegove ustnice se premikajo — govoriti misli — zrahljaj malo usnje, Sebastiani, ker nočem, da bi mojega prijatelja bolelo. Ne, rajši spet malo privij . . . zdi se mi, da se spet upira. Tako, še enkrat za- sukaj! Stoj! Zdaj sva pa že dovolj daleč. Toda, ljubi Daubrecq, Ce no boš razločno govoril, bomo samo čas zapravljali. Kako? Kaj si rekel?« Arsene Lupin je tiho zaklel. Daubrecq je govoril in on, Lupin, ga ni mogel razumeti! Če je še tako napeto prisluškoval, če je še tako miril razbijanje svojega srca in šumenje na senceh — nobenega glasu ni mogel ujeti. »Prekleto!« si je mislil, »na to pa nisem raču- nal.« Hotel je že pograbiti Revolver in Daubrecquu prestreliti glavo, da bi odkritje preprečil. Toda za- zdelo se mu je, da bo bolje, če počaka, kaj še pride. Med tern pa je Daubrecq govoril in stokal. Toda Albufex svoje žrtve še ni izpustil: »Dalje, dalje! Glej, da kmalu vse izblebetaš!« In da bi Daubrecqua spodhudil, je neprestano zado- voljno klical: »Dobro! — Imenitno! . . . Ni mogoče! Genialno! ... In nihče drugi ni priŠel na to misel? Niti Pras- ville? Takšen tepee! Malo popusti, Sebastiani. Saj vidiš, da našemu prijatelju sapa pohaja. Mir, Dau- brecq! . . . Nikar se ne napenjaj. Torej, dragi prijatelj, kako si že rekel?« Sledilo je precej dolgo šepetanje, ki ga je Albu- fex vneto poslušal. Arsene pa ni mogel razumeti niti besedice. Pjotem je markiz vstal \n dobre volje vz- kliknil: »Tako, zdaj sem zadovoljen, Daubrecq. Če bo§ kdaj potreboval kakšen denar, kar potrkaj na moja vrata. Kos kmha te bo zmeraj čakal v kuhinji in kozarec vode. Sebastiani, skrbi za gospoda poslanca, kakor bi bil tvoj sin. Pred vsem mu odkleni verige. Saj bi bilo brezsrčno, če bi imel svojega sočloveka Privezanega kakor kokoä.« »Kaj ko bi mu dal piti?« je nasvetoval gonjaC. »Dobro, kar daj mu.« Sebastiani in sinovi so odvezali poslanca in mu zavili otekle Clenke v mokre platnene cunje. Potem je dobil Daubrecq nekaj požirkov žganja. »Ali je že bolje?« jo vpraSal markiz. »Saj ne bo tako hudo! Čez nekaj mV ne boš nič več čutil.« Pogledal je na uro. »Tako, zdaj smo dovolj klepetali. Sebastiani tvoji sinovi naj se na straži menjavajo. Odpelji me zdaj na zadnji vlak!« »Gospod markiz, ali se lahko prosto giblje?« »Zakaj pa ne? Ali morda misliš, da ga bomo tu do smrti redili? Daubrecq, kar spi spanje pravičnega! Jutri popoldne pojdem na tvoj dorn ... in Ce bo listina na kraju, ki si mi ga povedal, born takoj brzo- javil, naj te izpuste.« Spet je stopil k Daubrecquu in se sklonil čezenj: »Zelo nespametno pa je, Ce si me skušal poteg- niti za nos. Jaz bi s tern izgubil saino en dan, ti pa življenje! Zdaj pa pojdiva, Sebastiani! Jutri dobiš brzojavko.« »Kaj pa, Ce vas ne spuste v hiäo, gospod mar- kiz?« »Zakaj me ne bi pustili?« »Hišo na Lamartinovi cesti so zasedli Prasvillovi ljudje.« »Niß si ne delaj skrbi. V hišo born že prišel. Če me ne bodo spustili skozi vrata, pojdem skozi okno Če bodo pa okna zaprta, se bom že dogovoril z enim ali drugim izmed Prasvillovih ljudi. Lahko noč, Dau- brecq!« Sei je in Sebastiani ga je spremil. Težka \rrata so se za njima zaprla. Tedaj se je tudi Lupin odločil za vrnitev. Hotel se je po vrvi hitro spustiti čez strmi rob, s prijatelji sesti v avto in na zapuščeni cesti, ki vodi proti aumalski postaji, napasti Albufexa in Seba- stianija. če ju ujame, mu ne bo težko na enak naßin izsiliti skrivnosti, ki jima jih je Daubrecq zaupal. Zato je potegnil vrv k sebi in začel tipati po kamnu, kamor1 bi jo lahko privezal. Potem pa je iznenada obstal sredi dela. Trenutek nato mu ta načrt ni bil več všeč. »Neumnost!« si je zdaj rekel, to je vendar nepri- pravno in nelogično. Saj storim lahko še kaj bolj- šega! Do Daubrecqua raoram priti. Brez moCi je in niC veC odpornosti nima. Ce je odkril svojo skrlvnost markizu, menda ne bo imel več vzroka, da bi jo meni prikrival. Seveda! Prijatelja Daubrecqua si bom izposodil iz ječe. Kaj tvegam pri tern?« je sa- mega sebe izpraševal. »Če se mi bo ponesrečilo, bom skočil s Klariso v avto, oddrvel v Pariz, stopil v zvezo s Prasvillom, in z njegovimi ljudmi zastražil poslančevo hišo, da d'Albufex ne bo mogel izrabiti tega, kar je zvedel. Glavno, da zve PrasviÜe zä ne- varnost. Tako bo treba napraviti!« Na zvoniku v sosedni vasi je prav tedaj odbilo polnoči. Lupin je imel torej šest ali sedem ur časa, da uresniči svoj naCrt. Takoj se je lotil dela. V bližini je rasel iz skale košat grin. Z nožem je odrezal precej moCnih vej. Potem je napravil iz njih kratke kline, razložil vrv v dva enaka dela in med njima veza! kline, da je izdelal pravo pleteno lestev. Ko se je vrnil k oknu v skali, je videl, da je v muCilnici zra- ven Daubrecquove postelje samo eden izmed Seba- stianijevih treh sinov. Stal je blizu svetilke in kadil pipo. Poslanec pa je spal. »Hudiča,« si je mislil Lupin, »ali bo možek vso noč bedel? Če bo tako, bom moral oditi z dolgim nosom.« Toda misel, da je Albuiox izvedel skrivnost, mu ni dala mini. Prepričan je bil, da se markiz ni poganjal za imenikom samo zato, da bi se otresel Daubrecquovih groženj, ampak pred vsem zato, da bi dobil v roke Daubrecquovo mot in si z njo priski - bel dovolj denarja — da bi torej postal Daubrecq šte- vilka 2. Zato je bil potreben nov boj proti novemu sovražniku. Ura je odbila pol ene, potem eno. Čaka- nje mu je začelo postajati neznosno, zlasti zato, ker se je jela iz doline dvigati mrzla megla, ki ga je pre- mrazila do kosti. Iz daljave pa je začul topot konj- skih kopit. »To bo Sebastiani, ki se vraCa s postaje,« si je mislil. Njegov sin, ki je stražil v mučilnici in kadil, je že izpraznih svoj' men za tobak. Odprl je vrata in vprašal oba brata, ali ima äe kateri za eno pipo tobaka. Na njun odgovor je zapustil jeLo in krer.il proti paviljonu. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepii- Cakovanega. Vrata se še niso dobro zaprla, ko se je Daubrecq, ki je na videz spal, zganil, sedel na slani- nico in prisluhnil. Postavil je levo nogo na tla, po- tem še desno in preizkusil svojo moč; opotekal se je Se. Potem pa je kmalu že tako varno stal, da mu tega ne bi bil nihče prisodil. ¦ ' *'!-iTiJ-IIil Stran 4. »Nova Doba« 19. II. 1934. Štev. 14. DR. R. ST.: Pesem o Vodovfiiku Juriju all „Skomarsk&m Jurju" Pred nedavnim časom šem čital v »Novi Dobi« članek g. dr. Mišiča o ljudskem pesniku Vodovniku Juriju iz Skornarjev, ki je živel v 18. in 19. stoletju. V članku jo bila tudi kitic'ä iz njegove pesmi, ki jo je zložil sam pesnik o sebi_in ki je tedaj nekak njc- gov življenjepis. i,!; Ker znam to pesem še ar celoti, kakor sem jo po ustnem sporočilu svoje stare_matere in svojih staršev v otroäkih letih prepeval jpo Dramljah, in ker bi utegnila marsikoga zanim&ti, jo tukaj navedem. Da je Vodovnik Jurij d&kaj slovel med domačim ljudstvom kot ljudski pesitik, se vidi iz tega, da se jo ta pesem razširila skoro dobesedno »čez devet far«. Še dandanes jo prepevajo tudi v Dramljah, Voj- niku itd. Poznam tudi melodijo k tej pesmi. Ako bi se kak skladatelj za njo zjinimal, sem ma na raz- polago. Besedilo pesmi je to-le: Taz sem Vodovnik Jurij iz Skomarjev doma, v raztrgani kočuri, štir oktta gor ima. Veselje moje.vse je preč, ne morem si pomagat vee, s težavami sem ves obdan, zdihujem noč in dan. Žc golo glavo nosim, po svetu grem okol, vse sorte pesmi trosim, lie zmanjka jili nikol. Poznajo mo sromačeka, povsod mi dajo vinčeka, kcdar so z vincem poživim, zapojem so ljudem. Leta entisoč sedeinsto ena devetdeset, sem bil položen v zibelko in rojen na ta svet. V otroških letih skoT/ bolan, kot sem še na? današnji dan, pa zadovoljen vse trpim, se s križem veselim. Helena »Cesarica« so moja mati bli, pa božja je pravica, so v dolgo večnost šli, zapustili so le-ta svet, je že Cez štirideset let, mene so podučil lepo, kak služil bi Bogu. Žo rajni moj oče so bili cimerman, so stavli hiše, koče skomarskim farmanam, tud marofe in žage res, popravljali so mline vmes, so bili pintar in kolar, povrh pa šo coklar. So kratke hlačo imeli, kmetijski jopič dolg, ponižno so ziveli od svojih mladih nog, sedem in osemdoset let živeli so na le-tem svet, potem so v dolgo večnost šli, kar bomo enkrat vsi. Pri svetem Lambertu sem nekdaj mežnar bil, do devGtnajstih let sem se antvera uCil, sem sukno ino platno tkal, zaslužil dnar, za vince da!, takrat je men prav dobro glo,\ a zdaj ni več tako. Devet in štirideset let sem bil jaz tedaj star, f ko sem moral staro vdovo vzet, jo peljat pred öltai Mašnik so naj'porocili in men tako naročili: to staro ženko prav ljubit, nikdar j& zapustit. Zdaj pesmi komponiram na svoje stare dni, jili noč in dan študiram, nikol jih dosti ni. Veliko sem.jih ven že dal, po drugih krajih jih r&i sjal, najmanj jih jc pri Skomarjih, ker pravijo, da je grefc Visoke časti vredni Slomšek gospod Anton so tudi tako rekli: Co pesmi clelal bom, da nioram jili tudi njim poslat, ta lepše hočjo drU kat dat, da bodo brali jih povsod, vsak kmetiC in gospod. Je ena stara žlahta, pa mene ne pozna, je kakor stara plahta, že vsa raztrgana. Že nimam strehe nad glavoj, pa vse poberem za vodoj prijatle pa povsod imam, če jih obiskat znam. Prenekdo mene vpraša, no kje se jaz učim, no kje je tista kasa, ki pesmi ven dobim. Jaz mam en star polaman koš, ni vreden še en Saj nast groŠ: v tern starem košu mam pa vse te pesmi zložene. Zdaj pa že komaj nosim ta star polaman koš, prijatle svoje prosim, naj dajo vsak en groš, kdar jaz ta košek zapustim, da b' strili za mend spomin, šo za vas prosit tarn želim, čc svet raj zadobim. Gospod (prihiti ves zasopljen v pro- dajalno avtomobilov: »Hitro, rad bi kupil avto, biti pa mora hiter in zelo težek.« — Prodajalec: »Zakaj pa te- žak?« — Gospod: »Pravkar sem bil tretjikrat ])ovožen. Sedaj začnem jaz!« Sodnik: »Obsojeni ste na štiri leta težke ječe in osem let izgona. Ali imate k temu kaj pripomniti?« — »Da, rad bi najprej odsluž|J osem let izgona.« .f., * * »Poglej Mira, Srečko pa je menda res zelo zaljubljen väme: Piše mi lLiLtrani dolgo pismo in se podpiše ,V naglici Tvoj Srečko1.« Gospa: »Pepca, poglejte Äa uro, če sem se že odpočila!« Priporoča se specerijska in delikatesna trgovina KarolLoibner C e 1 I e Kralja Petra cess a 17 . Pri' .fZvoncn" Orehi, mandlji, lešniki, diSave čokolada, keksi, južno sadje maslo, marmelada, pepilni prašek vaniljin sladkor, barwe za jajca. N I Z K E CENEf p~Tö1Te t trgovina z mešanim blagonV Celje, Gosposka ulica 26 Polenovko slanike s o. r» ci i n e, sir» po prav nizkih cenah kupite pri tv. *T. «JsagodLiö — Gelje Glavni trg in Gubčeva ulica Solnčno stanovanje 2 sobi s kuhinjo v novi hiši tar vrt se odda takoj ali poz.neje v Novi vasi 51 pri Celju. Bukovo oglje vilano suho, vagonske in manjše mno- žine prodam. Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dolini Odda se lokal ki je pripraven za točilnico, pisarno, skla- dišČe itd. Več se poizye v AškerČevi ul. 6 v Celju. Papir ˇsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni 'Franc LeskovšeK Glavni trg 16 Izgubil se je pes Leonberžan, velik, rjave barve, star 9 mesecev. Odda so naj v gostilni »Branibor« v Celju. Sta«bi&če za druzinsko hiso krasna lega, 5 minut od mesta, po pri- merni ceni za gotovino ali na knjižice Celjske mestne hranilnice. Naslov spo- ročiti upravi «Nove Dobe« pod »St. 115«. Lepo meblovana in strogo separirana 9 o b a se odda boljši osebi. Naslov v upr. lista. Stanovanje z 2 sobarna in kuhinjo iščem za 15. ma- rec na Sp. oz. Zg. Hudinji. Ponudbe pod »Majhna družina« na upravo lista. Britfski salon v Celju se proda. Pismene ponudbe pod »Centrum« na upravo lista. Lepo stanovanje s 4 sobami in pritiklinami se odda s 1. ali 15. marcem. Vpraša se: Celje, Aškerčeva ulica 3, I. nadstr. od 4.—6. Učenec se sprejme. Prva celjska »Kristalija« izdelovanje ogledal in brušenega stekla, Celje, Za kresijo St. 14 Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 248 kleparstvo, vcdovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora] navedene stroke spadajoJa dela In popravila — Cene zmsrna — Postrtžba tožna lo solldM Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolojfvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsGm premože- njem in vsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000"— Kupuje inpro- dajat devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje Hado Ibdnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobet in Zvezno tlekarno Milan Octlna. - Oba v Celja