„ Primorec “ izhaja vsakih štirinajst dnij kot priloga „Soči" brezplačno ; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države več poštni stroški. „Soča" z „Gosp. Listom" in „Primorcem" stane na leto i gld. 4-0 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat t) kr., trikrat 12, kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo.
Zakaj so zmagali?
V	predzadnji ,S o č i“ in v zadnjem »Primor cu“ smo navajali uzroke, zakaj so tudi pri letošnjih dopolnilnih volitvah v trgovinsko in obrtnijsko zbornico zmagali Italijani.
Brez vseh okoliščin pa smo navedli naj-veljavniši razlog, katerega si nikakor ne smemo prikrivati, da bi kdo ne utegnil dobiti napačnega pojma o celem položaju. In ta razlog je čisto jednostaven, namreč, d a Italijani imajo v s le d svojega presrečnega stališča večino volilcev m e d s v o j i m i ljudmi, kajti volilni red je bil sestavljen morebiti namenoma tako, da Slovenci na sedanji podlagi težko kdaj dobimo večino volilcev, dasi imamo najbržč dvakrat več trgovcev in obrtnikov nego Lahi.
V	trgovinskem oddelku, ki voli v zbornico osem zastopnikov, imajo Italijani dvetretjinsko večino volilcev za seboj. — V obrt n ij s kem oddelku, ki voli v treh skupinah 14 zastopnikov, smo Slovenci le v tretjem razredu — ki voli 6 zastopikov — po številu volilcev blizu enaki z Italijani. Toda niti v tem razredu Slovenci še ne moremo zmagati, ako nasprotniki napnejo vse svoje moči, kakor so storili letos. — V prve m obrtnijskem razredu, ki voli 4 zastopnike, voli le osem velikih obrtnih podjetij, ki so po večini v nemških rokah, ki pa vse-lej volijo složno z Italijani in ki svoje koristi jednačijo z italijanskimi. — Tudi v drugem obrtnijskem razredu imajo Nemci in Italijani dvetretijnsko večino. Dokler bodo Nemci in Italijani jedini proti Slovencem, ni upanja na zmago.
Do teh jasnih zaključkov smo prišli vsled tega, ker smo se vestno pripravili za letošnje volitve. Po velikem trudu se nam je namreč posrečilo, sestaviti imenik vseh trgovcev in obrtnikov v deželi, ki plačujejo kak obrtni davek ali ki sploh imajo kako takozvano „patento“. Iz tega imenika bodo mogli zastopniki našega naroda zajemati neoporečne podatke, kako krivičen je sedanji volilni red, po katerem jo italijanski tretjini v deželi za dolgo časa zagotovljena neomejena oblast v imenovani zbornici in po njej glavna beseda tudi v deželni upravi, v deželnem zboru in odboru. In ker bodo mogli s številkami dokazati to krivico, lahko jim bode na merodajnih mestih z očitno opravičenostjo pov-zdigati svoj glas in zahtevati, naj se volilni red premeni tako, kakor zahteva zdrava pamet, kakor zahteva pravica. In nadejati se smemo, da njih glas ne bo vedno le glas upijočega v puščavi, marveč da prej ali slej dobi tudi pravična ušesa na merodajnih mestih, ki ga bodo poslušala in ki konečno ugode prepravičnim zahtevani slovenskega prebivalstva te dežele.
Da smo povodom letošnjih volitev prišli do tolike jasnosti, to je naš največji uspeh, s katerim smo povsem zadovoljni. Poprej niti vedeli nismo, kako prav za prav stojimo, kar je dajalo povod varajočim iluzijam. Tega v prihodnje ne bo več, marveč računih bomo vselej z dejanskimi razmerami, z neoporečnimi dejstvi ali fakti, na kojih podlagi pričnemo neizprosen boj za svojo sveto pravico s trdno nado na konečno zmago.
Več o tej razliki v številu slovenskih in laških volilcev in o uzroku te prikazni bomo govorili v eni prihodnjih številk. Iz povedanega in iz prihodnjih številk bo razvidno, kako vestno in ustrajno so vršili prevzeto nalogo tisti, ki so v imenu društva „S 1 oga“ vodili priprave za letošnje volitve. Razvidno bo pa tudi, koliko podlosti je združeno pri tistih slovenskih Neslogarjih, ki «e v očigled tolikemu trudu in uspehu drznejo še jezik brusiti proti imenovanemu društvu in tistim osebam, ki so delovale v njegovem imenu. Osebe, ki so delovale, ne zahtevajo za svoj neumorni trud, ne plačila ne hvale, toda strupenih pušic od ljudij, ki se štulijo med Slovence, ker so lačne in žejne našega denarja, pa tudi ne zaslužijo. In takim jezi-kačem bo treba pokazati sleherna slovenska vrata, da se nikoli več ne prikažejo niti v eni sami slovenski hiši, kajti razdirati, neslogo in razpor sejati, jezik brusiti, obrekovati, smešiti in žaliti tiste, ki ves svoj čas in vse svoje delo posvečujejo svojemu narodu, ni nikaka umetnost, pač pa razkriva skrajno duševno propalost, kakoršne Slovenci v svoji sredi ne potrebujemo.
Živinska sol.
Komen, 12. februarja 1894.
Od kar je visoka vlada odpravila na škodo naše živinoreje živinsko sol, trudili so se kmetijski krogi za zopetno upeljavo označene soli. Da se ta smoter čim prej doseže, zbrali so se tudi pred 2 leti vsi župani našega sodnega okraja na poseben shod, ter prosili visoko vlado, da bi zopet uvedla za živino prepotrebno sol po znižani ceni. — Vsi napori različnih krogov niso bili zaman, ker kakor znano, dobili smo živinsko sol po znižani ceni 5 kr. za kilogram.
Na prvi pogled smo bili vsi živinorejci vzradoščeni nad to dobroto, najbolj pa oni, koji znajo ceniti vrednost soli za živino. Pa glej, kakor bi trenil, presenetile so nas tež-koče, s katerimi je zvezana dobava te soli. Tako je na pr. naše županstvo dobilo nalog, sprejeti 34 kvintalov soli v Piranu. Če se pomisli, da je Piran oddaljeno mesto, če se dalje pomisli, da je treba plačati Žaklje in v ogib kazni paziti na svinčene pečate, na linančno kontrolo itd. itd., je skoro nemogoče, sprejeti take »n g b d n e“ vladine ponudbe, vsled katerih bi narastli stroški na 1 kilogr. živinske soli toliko, da bi nas stala kakor za pravo sol; ni se čuditi, da je naše sl. stara-šinstvo v svoji redni javni seji dne 11. t. m. to vladino „dobroto" na slovesen način odklonilo. Istotako ravnala bodo tudi mnoga druga županstva, ker jim ne kaže, jemati sol ne glede na velike sitnosti pri opisovanju itd., ampak že radi previsoke cene.
Naša živina bode odslej, kakor že navajena, stene lizala, da si deloma nadomesti one snovi v želodcu, katere so ji za uspešen razvitek in prebavljanje neobhodno potrebne. Živinoreja je kmetovalcu neobhodna potreba, kajti brez nje nima kmet gnoja niti mleka. Živina je pravi rezervnifond za slehernega gospodarja, v kateri seže v potrebi* in ga tudi v skrajni sili reši propada. To vrsto kmetijstva bi morala vlada posebno podpirati, ker ravno iz nje izteka se največ denarja v
nenasičene nje blagajnice, a tega ne stori, dokler bode na krmilu birokratizem, ki prav nič ne pozna potreb ogromne večine avstrijskega prebivalstva, to je stebra države — kmetskega stanu.
Kaj bi bilo, če bi vlada kakor drugod prodajala živinsko sol po večjih vaseh po znižani ceni 5 kr. za živinorejce, pri tem bi imela velik dobiček sama in naši živinorejci posebej, ali naj bi vso kuhinjsko sol znižala tako, da bi jo slehern živinorejec lahko tudi živini pokladal.	Al. St.
Goriške novice.
Novi poštni urad na goriškem kolodvoru, o katerem smo govorili že lani, se otvori aprila meseca. Poslopje je dovršeno, toda oprava ni še vsa dogotovljena, radi česar se je otvoritev zakasnila. — Ta poštni urad bo velike važnosti in čuditi se je, da ga niso že davno ustanovili. Doslej so morali namreč vse poštne pošiljatve, ki so prišle iz Italije ali bile doli namenjene, voziti s kolodvora v Gorico in od tu po dovršeni odpravi zopet na kolodvor; s tem se je tratil dragi čas in dogajalo se je celo, da pošiljatve niso bile odpravljene o pravem času. — Pa tudi goriškim meščanom bo novi poštni urad v veliko korist.
Nagla smrt. — V ponedeljek popoldne šla je 13-letna hčerka mestnega učitelja Zur-mana čez Travnik. Nakrat jo zgrabi silna bolečina v grlu, ki jo hoče zadušiti. Deklica stopi v vežo Paternollijeve hiše, kjer se zgrudi na tla. Ljudje prihitč na pomoč in jo odneso v Cristofolettijevo lekarno. Toda vsi pripomočki bili so brezuspešni; za nekaj minut je deklica izdihnila svojo mlado dušo. — Deklica je imela v prejšnji dobi hudo bolezen v grlu ; zdravniki mislijo, da novi smrtni napad ima svoj vir v prejšnji bolezni.
Samomor. — V ponedeljek jutro se je ustrelila s samokresom 32 letna Viljelmina Karl, hči gozdarskega svetovalca v pokoju, ki stanuje blizu „Slogine" šole v ulici Bar-zellini. Uzroki niso znani.
Samomor zdravnika. V nekem goriškem hotelu se je usmrtil z morfinom tujec dr. Ksaverij G a n i a iz Bistrice na Erdelj-skem, rodom Rumunec. Svoje nauke je dokončal v Gradcu. Pred kratkim se je baje svečano zaročil z neko bogato gospo. — Mesto k poroki v Žabji kraj pri Gorici je pač žalostna zamena!
Trgovinska zbornica. — Gospod Ivan Dekleva, narodni trgovec v Gorici, je bil pozvan v trgovinsko in obrtnijsko zbornico kot pravi član, ker se je med tem časom izpraznilo eno mesto, a je on dobil kot kandidat slovenske stranke največ glasov. To je dokaz, kako potrebno je, udeleževati se volitev, če tudi ni še upanja na popolno zmago.
Telefon v Gorici. — Če tudi je oglasilo doslej še le 20 Goričanov svoj pristop k nameravani telefonski zvezi, vendar je prišel v Gorico inženir Jos. Taborat, da napravi potrebne načrte. Javni govornici bosta na pošti in v novem poštnem uradu na kolodvoru. Gorica bo ob enem zvezana s Trstom in posredno ž njim z raznimi drugimi velikimi mesti. — Korist te naprave bo neprecenljiva,
zlasti za trgovce, velike obrtnike, urade itd., kajti vsakdo se bo mogel osebno pogovoriti z osebami ali uradi v Trstu, v Gradcu, na Dunaju itd.
Iz službe odpuščen je bil oskrbnik glavnega carinskega urada na goriškem kolodvoru zaradi neke nerednosti pri carinjeva-nju nekega blaga. — To je tretja stroga naredba na tem kolodvoru v teku nekaterih mesecev.
Hujskanje. — Neslogar O b i z z i trdi v učerajšnji številki, da je občina Šebrelje naznanila več trgovcev in obrtnikov, ki plačujejo nad 3 gld. obrtnega davka brez doklad (!), vendar se nismo potrudili, da bi bili upisani v volilni imenik. Na tej podlagi hujska proti našemu uredniku na načine, za kakoršne je sposoben edini Obizzi. Na osebne napade ne bomo odgovarjali. Kar se tiče Šebrelj, je pa reč taka-le:
Obizzi bodisi nima niti pojma o obrtnem davku, bodisi je drzen In zloben mož ; oboje je pa enako žalostno, tudi prvo, kajti če taki ljudje, ki hočejo izdajati slovenske liste, nimajo niti pojma o volilni pravici za trg in obrt. zbornico, po vsem tem, kar smo le mi pisali, kako naj kaj takega zahtevamo od kakega prostega kmeta v Šebreljah ?
V	Šebreljah je 11 trg. in obrtnikov, ki plačujejo pa le po 2 gld. 10 kr. obrtnega davka, z vojno priklado po 3 gld. 57 kr., katero modrijan Obizzi prišteva k čistemu davku „brez priklad“. To pa ni pravo, ker vojna priklada ne šteje. Kdor tako šteje, dobi volilce še le pri svoti 5 gld. 351/, kr., katera da po odšteti vojni dokladi 3 gld. 15 kr. z volilno pravico.
Kakor nima tistih 11 Šebreljcev volilne praviče, tako je nimajo volilci premnogih vasij (o čemur bomo govorili v prihodnji številki). Tako n. pr. je nevolilcev v Drežnici 9, v Doljah 5, v Idrskem 15, na Kamnem 5, v Ladrah 3, v Idriji pri Bači 3, na Kozarščah 5, na Kneži 6, v Ljubinju (>, na Livku 17, na Modrejcah 3, v Oblokah 6, v Podbrdu 10, v Podmelcu 10, v Poljubinju 4, v Robediščah 0, v Sedlu 11, na Slapu 9, v Smasteh G, v Volčah 19 itd. — V našem uredništvu je na razpolago natančen imenik vseh teh trgovcev hi obrtnikov, sploh vseh v bolškem, tolminskem, kanalskem, goriškem (za mesto in okolico), v ajdovskem, komenskem, v sežanskem okraju. V s ak d o si jih lahko ogleda, da se prepriča, kako podlo je neprestano hujskanje Obizzijevo. Da se moramo pri vsem svojem trudu, kateri smo imeli z nabiranjem teh imen in drugih podatkov, katerih je na tisoče (le v Gorici 1008!), še le braniti pred obrekovanji človeka, ki še z meznicem ni ganil v korist letošnjih volitev in je celo svoj glas zavrgel, to je naravnost škandal.
Zaroka. — V sredo se je vršila v Sežani pri g. županu in deželnem poslancu M a-horčiču zaroka gospice Karoline Sbuel-ceve iz Gorice z g. dr. Mihaelom Trudnom, odvetniškim kandidatom v Trstu, iz znane narodne trgovske hiše tržaške. Mlademu paru naše presrčne častilke . — V sredo bodo prijatelji mlade neveste praznovali v Gorici osmino tega pomembnega dne.
Veliki dar. — Dobrotnik, ki dozdaj noče še biti imenovan, ponudil je „Slogi” 4000 gld. v gotovimi ali pohištvo v še večji vrednosti — za nameravano obrtno slovensko šolo, ako deželni zbor še letos dovoli 1000 gld. letne podpore, ka-koršno daje laški šoli. — Radovedni smo, kaj sklenejo naši skrbni deželni očetje.
V	našem deželnem zboru so prišle letos v rezko oceno nečuvene razmere na naših srednjih šolah. Zadnja „S o č a“ je priobčila obširno rezko interpelacijo slovenskih poslancev; današnja „S o č a“ prinaša zopet poročilo o novih korakih deželnega zbora. Kdor more dobiti „S o č o“ v roke, naj pazljivo prečita omenjena poročila.
...Uspeh prvega semestra na goriški gimnaziji in realki je naravnost v nebo upijoč. Po natančnih poizvedbah poslancev se je dognalo, da je na realki padlo 128 dijakov do 205, kar da 480/0, na gimnaziji jih je
padlo 144 od 400. — Kako je mogoče, da je padlo toliko dijakov, pojašnjuje interpelacija, katero so naši poslanci stavili v sino-činji seji. Kdor ima priliko, naj jo čita v današnji „S o č i“.
Naš urednik je bil pooblaščen od sta-rišev, ki žive zunaj Gorice, naj pogleda v njih imenu šolski katalog, da bo videl, kako je to, da je padel sin iz latinščine, ko ni bil nikdar opominjan in je vselej dobro znal, kakor trdi sam in njegovi součenci. In našel je v katalogu črno na belem, da je dvojka v spričalu krivična, ker iz vseh redov v katalogu je dijak zaslužil čist „g e n u-gend“. Da, naš urednik je poizvedel od nekega drugega gospoda, da je petošolec iz redov, zapisanih v katalogu, zaslužil čist „b e-f r i e d i g e n d“ — in vendar je dobil dvojko. Ako naši dijaki padajo na take načine, tako je" to gotovo že vrhunec vseh vrhuncev v krivici, ki se godi naši mladini.
Ministerski odlok ukazuje, da dijaki naj bodo čez počitnice prosti nalog in priprav. Toda znani prof. Vrba se ne briga za take ukaze. Čez semestralne počitnice je naložil dijakom toliko učenja iz blažene nemščine, da ga ne morejo premagati, ako bi se učili noč in dan. Uprašamo: Ali se tako spoštujejo ministerske naredbe ? In ako naj se dijaki čez počitnice tudi česa uča, ali je samo nemščina tisti toliko važni predmet, s katerim naj se naši dijaki ubijajo dan in noč?! — Upamo, da merodajni krogi korenito posežejo umes in odpravijo take neznosne razmere na naših srednjih šolah.
Žalostno ulogo igra goriški židovski „Corriere” nasproti splošnim pritožbam proti razmeram na naših srednjih šolah. Ko jih je lani prof. S p i n č i č šibal v državnem zboru, hitel je ugovarjati mu na polna usta, zagovarjati šibane pretiranosti in tako rekoč postavljati govornika na laž. — Tudi letos, ko so se slovenski in laški deželni poslanci soglasno uprli proti takim odnošajem, prihitel je „C o r r i ere“ na pomoč tistim, ki so zdaj v hudih škripcih. V torek je priobčil članek, ki je naravnost žalostno znamenje, na ka-košno stopnjo duševne slepote so padli naši „Gorrierovci”. Čuje se, da „Gorriere” se ima zahvaliti le posebno srečnemu slučaju, da ni še huje padel v mlako. Znano nam je, da za take čine se ima „Gorriere” zahvaliti svojim zvezam z židovskimi špekulanti, — ki se hočejo prikupiti tistim krogom, proti ka-rerim so pritožbe naperjene. Ali je pa „Gor-riere” za to tukaj, da pomaga židovskim koristolovcem plezati po lestvi neke milosti, ki je škodljiva prebivalstvu obeh narodnostij, to sodbo prepuščano tistim, ki ta list podpirajo in ga gmotno in duševno vzdržujejo.
Irrcdenlc ni! — Tako govore tisti, ki je nočejo videti, dasi imajo vsak dan priliko, prepričati se o njej.
Toda resnica, da v Avstriji imamo izborno organizovano irredentovsko stranko, ki uspešno in čudovito premeteno deluje, o tem ni mogoče dvomiti nikomur, kdor ni slep in gluh za vse, kar se godi v deželah, kjer prebivajo Italijani. Irredentovci pa tudi ne prikrivajo svojega obstanka, svojih teženj, svojih dejanj ! To nam dokazuje njihovo glasilo „Eco delle Alpe Giulia“ („Odmevz Julskih planin”), katero izdaje „Circolo Garibaldi” v Trstu. Tiska se v Milanu na jako tenkem papirju, da ga lože po več iztisov razpošiljajo v zaprtih pismih. — V Gorici in v naših krajih sploh se na ta način razdeli okoli 500 iztisov tega lista, kakor trdi goriški dopisnik v zadnji številki in ki se roga c. kr. okrajnemu glavarstvu, katero je z nekim popravkom v „Rinnovamento” trdilo, da tega lista ni v naših krajih. — Tudi mi smo dobili jedno zadnjo številko tega lista. Tu se z vsakim člankom propoveda smrtno sovraštvo do Avstrije, a kako list piše a naši vladarski hiši, fo je naravnost grozno. List sam potrjuje, da kar je poslanec Spinčič govoril v državnem zboru o irredenti, je vse resnično; še več, da Spinčič niti vsega še ne ve, da je doslej videl še le prav malo irredentovskih in revolucijskih proglasov, ki se se razdeljevali med ita-
lijansko ljudstvo. „Circolo Garibaldi” bo pa
—	pravi — sam toliko uljuđen, da pošlje Spinčiču popolno zbirko. — Ta list ima v Gorici prav pridnega dopisnika, ki razkriva z nekakim ponosom resnico o Sirečem se irredentovskem gibanju med našimi Italijani. Pa porečejo, da irredente ni! Kaj več o tem listu bomo o priliki še govorili, v kolikor nam to dopušča tiskovni zakon, dasi bi mi v boju proti takim listom morali imeti prostejšo roko !
Romanje v Rim. — Učeraj je odšel iz Kormina v Rim romarski vlak, ki je peljal okoli 100 romarjev iz naše dežele, da se poklonijo sv. Očetu Levu XIII. ob koncu njegove petdesetletnice škofovanja. — Lahonski listi se norčujejo z romarji in se rogajo Vatikanu, ki jih radostno pričakuje. — Tako početje lahonskih listov (tudi „Corriere” je čutil potrebo, ponatisniti iz tržaškega „Pic-colo” strupeno zbadljivko!) je skrajno nesramno, ker Italija bi šla že davno na boben, da ni tujcev, ki ji nosijo denar. Koliko milijonov lir znosijo romarji v Italijo in Rim, a za zahvalo dobe neslane opazke in zbadljivke. Italija naj Boga zahvali, da papež stanuje v Rimu, sicer bi pajki prepredli vse njene znamenitosti in vrhu tega še želodce njenih vročekrvnih sinov.
Strela ubila kravo. — V B a t a h je
v torek strela ubila kravo posestniku Jožefu Fabijanu. Udarila je v strelovod na zvoniku, kateri je popolnoma uničila in raztrgala, ker je bil po nasvetu „modrih mož” napeljan le z dratom po zidu v zemljo. Pri tleh je švignila v sosednji hlev in ubila omenjeno kravo. — Take novice v mesecu febru-varju so pač redke. — Tudi v -Sv. Križu je strela ubila na povsem enak način junico v hlevu blizu zvonika.
Toča v febrlivarju. — V torek pod noč je začelo grozno grmeti in ulil se je kratek dež. Toda čez Brda prihrula je na Kanalsko prava pravcata toča, ki je ponekod nekaj prstov na debelo pokrila zemljo.
Židovska prodajal niča. — Iz Dobravelj : „Tukaj se je odprla podružnica neke židovske prodajalnice jestvin, katero ljudje v obilem številu obiskujejo. Žalostno je, da naši ljudje tako radi podpirajo tujce in celo Žide, namesto da bi se držali gesla „Svoji k svojim 1“ Na Žagi nameravajo napraviti košarsko šolo, kajti tamkaj imajo obilo vrbovja, katero bi lahko porabili za domačo košarsko obrt. Županstvo se je obrnilo na goriško trgovsko in obrtno zbornico za podporo. Radovedni smo na uspeh prošnje.
Nov brzojavni urad. — Ministerstvo je dovolilo v Logu pod Predelom brzojavni urad. — Tako se polagoma popolnjujejo naše pošte tudi s prekoristno brzojavno napravo, kar je naši deželi gotovo velika korist.
Na Triglav vodila je doslej jako težavna in nevarna pot. Znani hribolazec g. Fr. Julij Kugy v Trstu je pa baje našel novo pot, ki je mnogo ložja in brez nevarnosti. Ako je to resnično, bodo odslej hribolazci veliko raje hodili na Triglav, od koder je razgled najkrasnejši v Alpah.
Y Ogleju so izkopali zopet celo vrsto krasnih plošč iz rimske dobe. Te plošče so bile posvečene vse bogu Belenu, kateremu so sezidali svetišče na onem kraju, kjer stoji zdaj Beligna, ki je del Ogleja. — Pri prekopavanju zemlje naleteli so drugod na dva sarkofaga, prvi iz kamena, drugi iz svinca.
—	Vse te starine prenesć v sloveči oglejski muzej.
Na Tolminskem zidajo leto za letom nova šolska poslopja. Tudi letos začno zidati dve in to za dvorazrednico v Volčah m za enorazrednico v Logu pod Predelom. Stroški so prevdarjeni za prvo 8983 gld., za drugo 5000 gld. Načrti so na pogled v pisarni c. kr. okrajnega šolskega sveta v Tolminu. Dražba teh del bo 24. t. m. Ponudniki morajo položiti 5% varščine.
Drchcrjevo pivo. — Iz hribov nam pišejo: Gostilničarji in pivci pri nas so jako zadovoljni, da narodni goriški trgovec g. lavn
KavčiC je opustil zalogo Steinfeldske pive, katere pri nas nihče več ni maral, ker le redko je bila čista in dobra. Prav je, to naj prodaja tisti znani Srpeničan ki naj bo pa čakal, da pridemo k njemu; naj prodaja svoje pivo in vino lahonom, ker je on in cela rodbina tako zagrizen nasprotnik vsega, kar je slovensko. — Nasproti temu nas pa jako veseli, da g. Ivan Kavčič ima zdaj zalogo Dreherjeve pive, ki seje zadnja leta pri nas jako priljubila. Svoji k svojim!
Iz Dobravelj. — Narava obeta pri nas čudovito zgodnjo pomlad; nekoji travniki so že tako zeleni, da bi se za silo goveda že na njih napasla. Zvončki, marjetice in druge zgodnje cvetlice — vse je v najlepšem cvetju, kakor v sredi gorkih pomladnih dnij. Na nekem tukajšnjem vrtu je jablan ves v cvetnem krasu.
Tukajšnji vremenski in prihodnjosti preroki pravijo, da zgodnja pomlad ni slabo znamenje, ker bode vsaj zgodnejša „setev in žetev*; bolj praktični možje pa govore, da iz te moke ne bo nič pravega kruha.
Tudi boga „Kurenta* so letos tu izborno počastili, a — žalibog! — ne brez nasledkov ! — Pred večerom se je vozil na malem vozičku skozi vas iz cunj narejen „par-kljar-črt* z umetno vdelanim dolgim repom ter z zakrivljenima — menda kozjima rožič-koma na glavi. Stare ženice so se kar pre-križavale pred to pošastjo. Po dokončanem vsporedu nesla je neka hudomušna roka parklja po noči v bližnjo šumo „na Brdo*; drugo jutro je pa prišla na lice mesta neka stara ženica, pobirajoč suha drva in se tako prestrašila, da je na vse pretege letela domov, misleč, da je videla živega — sambognasga-varuj! — hudiča.
Ženica je od velikega straha obolela, in če ji ne odleže, jo skoro obišče boginja — -Morana. — Sosedje so na mestu zagrebli ostudno pošast in jo zarotili iz vseh ust: „Ne vstani več goljufni Pust*.	Podbrdski.
Iz Sv. Križa. — V nedeljo 28. prosinca imelo je tukajšnje Bralno društvo svoj letni občni zbor, koji se je prav mirno vršil. V odbor so izvoljeni: preč. g. Iv. Kod r e, župnik, kot predsednik; g. Tomaž Mrevlje, podpredsednik; g. nadučitelj Iv. Zor n, blagajnik, g. A. Valič pa njegov namestnik; tajnikom je izvoljen g. A. Š p e 11, v odbor pa gg. Stopar in Lasič.
Čitalnični dom se je prestavil iz starega prostora za nekaj hiš naprej, — a vendarle je ostal na „mestnem* trgu.
Bog dal, da bi to mlado „Bralno društvo* se v prihodnje živahneje razvijalo.
Ostala Slovenija
Umrl je v Trstu g. Ludovik Lusner, c. kr. višji carinski oticijal v Trstu. Bil je dober rodoljub in znan v slovenskih krogih. Bodi mu zemljica lahka!
Osemdesetletnica biskupa Strossmayra. Dne 4. t. m. praznoval je jugo-slovanski mecen biskup Josip Juraj S t r o s s m a y r svojo osemdesetletnico. Vroča želja vsakega zavednega rodoljuba ob tej priliki je pač, da bi Bog ohranil v prospeh jugo - slovanske ideje še mnogo let Nj. prevzvišenost!
Izvrsten slovar. — Izšel je 9. sešitek izvrstnega Wolfovega slovarja, ki obsega na petih gosto tiskanih polah besedno gradivo od besede najada (boginja) do ob. — Vsak sešitek stane 50 kr. Izhaja v „Katoliški tiskarni41 v Ljubljani.
Nova učila. Naučno ministerstvo je dovolilo, da se smeta uporabljati za pouk „Slovenska čitanka* za četrti razred srednjih šol, zložil dr. Šket, založila knjigotiskarna družbe sv. Moliorja v Celovcu, in pa „Glavne oblike zemeljskega površja*, založil Ig. pl. Kleinmayr v Ljubljani, in sicer prva za srednje šole, kjer se poučuje slovenščina, druga pa za ljudske in meščanske šole s slovenskim poučnim jezikom.
Novo gasilno društvo osnovalo se je v Leskovcu pri Krškem. To bode občini v korist in je zategadelj vredno občne pohvale.
Novo gasilno društvo se je ustanovilo v Kapli vasi v kamniškem okraju, ki bode delovalo tudi v bližnji okolici. Osnovalni odbor je že predložil pravila v potrjenje.
Novo bralno društvo se snuje v Hajdini pri Ptuju. Do zdaj se je oglasilo že okolu 30 članov. Osnovalni odbor izdela pravila in jih predloži v potrjenje.
Zdravstveno stanje. Hripa je razširjena tudi v raznih občinah novomeškega okraja. Zbolelo je vsega skupaj 109 oseb, med temi jih je 6 umrlo, ostali pa so vsi ozdraveli.
Na celjski gimnaziji je letos 3G5 učencev in sicer 238 slovenskih in 127 nemških (oziroma za Nemce se spoznajočih). Na mariborski gimnaziji je 399 učencev in sicer 202 slovenskih in 137 nemških.
„Narodni dom*. V soboto je potekel rok, določen za izročitev ponudb za zgradbo „Narodnega doma* v Ljubljani. Društvenemu odboru so došle za zidarska dela štiri ponudbe in sicer so se ponudile stavbene tvrdke: Filip Supančič, V. Treo, Tonnies in Kranjska stavbena družba. Najnižje cene je postavil g. Filip Supančič, namreč nekaj nad
68.000	gld., tako da ni dvoma, da prevzame on delo.
Bolniško in podporno društvo pomočnik in zasebnih uradnikov za Kranjsko
bo imelo v soboto dne 17. februvarja 1894. ob 8. uri zvečer v spodnji sobi „Kamničanove* krčme na Karlovški cesti občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim volitev društvenega vodstva in posvetovanje in ukrepanje o prošnji podpornega društva pomočnik uradnikov državnih oblastev in uradov na Dunaju za denarno podporo.
Družba sv. Mohorja. — V kratkem odpošljejo se nabiralne pole za stare in nove člane za družbo sv. Mohorja v Celovec. Pri tej priliki bodri „Slovenski Gospodar* v članku na čelu lista štajerske Slovence, naj prav pridno pristopajo, ker je lani število članov v lavantinski škofiji se izdatno znižalo (morda najbolj zarad slabe letine). Ko so druge škofije napredovale za 744 članov, zaostala je lavantinska za 1049 članov za številom prejšnjega leta. Veljajo naj besede člankarja, s katerimi konča svoj rodoljubni poziv:
Vsak zavedni, iskreni Sloven — Bodi Mohorjeve družbe člen!
Dinamitni naboj v kočevskem premogu. Med premogom, ki se izvaža iz ko-čevja na razne kraje, našel se je v Selzthalu še ne razstreljen naboj dinamita. Bržkone je ta naboj, ki se pri razstrevanju premoga ni imel, prišel le slučajno med premog in ne iz zlobnega namena. Vender se je pričela stroga preiskava.
Slovenska tiskarna v Ameriki. —
Slovenski list „Glas Naroda* v Novem Jorku si je omislil svojo tiskarno, ker je sprevidel, da brez nje ne bo mogel uspešno napredovati. Poprej se je tiskal v češki tiskarni lista „Hlas Lidu*. — „Glas Naroda44 je obširen tednik, kakor „Amerikanski Slovenec44, ki izhaja v Tovru, v državi Minesota bolj na severu.
Raznoterosti-
Statistika ločenih zakonov. Najnovejša francoska statiska o ločenih zakonih podaje za primerjanje tudi številke iz drugih držav. Na 10.000 zakonov pride ločitev: Na Irskem l ‘4, na Francoskem 9, na Angleškem 13, na Buškem 14, na Škotskem 22, na Norveškem 28, v Italiji 28, na Avstro - Ogrskem 41, v Belgiji 54, na Švedskem 65, na Pruskem 148, na Sanksonskem 262. na Danskem 375, v Švici 472, v Hamburgu 529.
Skopuhova smrt. — V Konigstettenu na Gor. Avstrijskem je živel bogat posestnik Leop. Schreiber, ki je bil vedno v strahu, da bi ne obubožal in moral prosjačiti. Iz strahu pred tatovi nosil je vedno vse svoje imetje
s seboj. Njegova rodbina je mnogo trpela vsled take skoposti njegove. Konečno pa se je mož v blaznosti obesil v shrambi, katero so našli natlačeno polno slanine in prekajenega mesa. V žepih imel je za 15.000 gld. vrednostnih papirjev, za 10.000 gld. hranilnih knjižic in dragocenostij velike vrednosti.
Novo puško je izumil neki bivši francoski pomorski častnik, katera prekosi baje vse dosedanje puške. Za tak izum mu človeški rod pač ni dolžan hvale!
Usmiljen cksekutor. — V Berolinu obesil se je te dni premožen eksekutor. Upravo žalosten je nagib temu samomoru. Rubiti je imel pri neki ubogi udovi, ki ima 7 otrok. Reva ga je kleče prosila, naj ji ne odnese še poslednjih bornih stvarij, in res ni bilo mnogo več v siromašnem stanovanju. Možu se je usmilila in poročal je, da bi rubežen bila brezuspešna. Sodišče pa je moralo na kak način izvedeti, da je mož iz usmiljenja prelomil svojo dolžnost in je poslalo nadzornika, ki je res našel nekoliko bornega pohištva, katero bi se bilo moralo zarubiti. V strahu, da izgubi službo in svojo čast, obesil se je usmiljeni eksekutor v podstrešju svojega stanovanja. Dobro njegovo srce je bilo torej krivo žalostne smrti.
Mačka je razmesarila in umorila nekega 10-letnega dečka v Berolinu. Na nekem skladišču lesu zabavali so se otroci s tem, da so dražili veliko mačko: drezali so jo s palicami in metali kamenje nanjo. Kar nakrat skoči razkačena mačka na jednega dečkov, ga jamo grizti v obraz tako, da so jo komaj odtrgali od ubozega dečka. Deček se je zgrudil na tla ves okrvavljen; prenesli so ga hitro v bolnico, kjer je kmalu potem tudi umrl.
Prazniki različnih narodov. — Število letnih delavnikov znaša za notranje Rusko 277 dnij, med tem ko ima Kanada 270, Škotsko 276, Angleško 278, Portugalsko 283, Rusko-Poljsko 288, Špansko 290, Avstrija in pokrajine ob Baltiškem morju 295, Italija 298, Bavarsko, Belgija in Luksenburško 300, vojvodinje Saksonske 301, Kraljevina Saksonska, ruska Finlandija in Francosko 302, Virten-berško, Švica, Danimarka in Norveško 303, Švedsko 304, Prusko in Irsko 305, Združene države v severni Ameriki 306 in Holandsko 308 letnih delavnikov. Največ delavnikov v letu ima Ogersko 312.
Največja fotografija na svetu je bila na razstavi v Londonu leta 1886. Predstavljala je pomorsko mesto Sydney in okolico v Avstraliji ter je bila 6 m. dolga. Ali zvedeni Amerikanci priskrbeli so si o Kolumbovi razstavi še večjo fotografijo. Ali največjo fotografijo dovršil je fotograf Pijassetzki, ktera je 160 m. dolga. Sestavljena je iz več posameznih fotografij, ter nam predočuje onstranske kaspiške železniške proge od Kaspiškega morja do Samarkad. Največji totografični stroj nahaja se sedaj v Dublinu.
S tem aparatom naslikajo človeka v naravni velikosti. Steklena plošča meri P6 m.
Trojni umov in samomor. Kmet Aleksander Bizo v Toku na Ogerskem je živel že nekaj časa ločen od’ svoje žene, ker se nista mogla sporazumeti. Žena njegova je šla v službo k nekemu večjemu posestniku. Nekega dne pa pride mož in jo pregovarja, naj bi šla ž njim domu. Ona je odgovorila, da ne pojde. Moža zgrabi jeza in jo ustreli. Ker je umirajoča žena klicala na pomoč, sta pritekla posestnik in njegova žena, ali on je tudi oba ustrelil, potem pa še sebe skoz usta.
Draga ura. — Nekje na Češkem so nedavno prodali uro iz ' prejšnjega stoletja. Kupil jo je nekdo za pet goldinarjev. Ta jo je prodal za več stotakov nekemu Dunajčanu, od katerega jo je kupil baron Rotšild za
8.000	gld.
Zločin norca. — V neki hiši v Madridu je bil za vratarja France Villacanos Campos, kateri je bil božjasten in besnel, kadar ga je prijela božjast. Nekega večera priteče v nasproti stoječo hišo civilnega guvernerja žena tega vratarja, proseč pomoči, ker
je njen mož nabil dvocevko in čaka v veži, trdeč, da ustreli prvega človeka, ki pride mimo. Deset policistov so poslali, da so stražili hišo, in niso nobenega pustili notri, tudi vratarjeve žene ne. A ker se je bala, da ubije mož osemnajstletno hčer v hiši, smuknila je skozi gostilno v hiši notri in prišla na stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Besni mož je pa od zadaj ustrelil za njo in je bila takoj mrtva. Zdaj so bili vsi ljudje po konci. Policija je klicala ljudem, naj ne hodijo doli, da jih besni vratar ne postreli. G5 letni sodnijski predsednik, bivajoč v isti hiši, je pa vzlic temu prihitel doli v vežo, da pomiri blaznega moža, ker je navadno imel velik upliv nanj. Norec je pa tudi njega ustrelil. Zdaj je policija planila v vežo, predno je mogel zopet nabiti puško, ali jel jih je nabijati s pušknim kopitom. Le z veliko težavo so ga zvezali in odvedli v bolnišnico.
Zgodnja velika noč. Letos bode velika noč izredno zgodaj, namreč že 25. marca, to je samo za tri dni pozneje, kakor more sploh biti. Po določilih nicejskega koncilija sme pasti namreč velika noč najbolj zgodaj na 22. dan marca, ako je dne 21. marca polna luna in je ta dan sobota. V našem stoletju je bilo to samo jedenkrat 1. 1818. in se ponovi zopet še le 1. 1970.
0 starosti sedanjih evropskih vladarjev. Poleg papeža Leva XIII., kteremu je že 84 let, je sedaj v Evropi najstarši vladar nadvojvoda Luksenburški, kteri se je porodil 24. julija 1. 1817. in kteri je sedaj 7G let star. Leto mlajša sta kralj danski in nadvojvoda Sahsen-Weimar. 74 let stara sta britanska kraljica in nadvojvoda Meklcnburg-Strelitz. Tem čez 70 let starim vladarjem jih sledi 11, kteri so čez GO let stari, potem pridejo 5 čez 50; potem 11, kteri se nahajajo med 40. in 50. letom svojega življenja, 2 med 30. in 40., in dvajset med 20. in 30. Trije najmlajši vladarji so: 17 letni kralj srbski Aleksander, 13 letna nizozemska kraljica in 7 V* letni španski kralj Alfonz XIII.. Izmed teh je pričela vladati najprvo britanska kraljica in sicer že 20. junija 1. 1837, torej vlada že 56 7? let. Potem pride naš presvetli cesar, kteri vlada že 45 let.
Poštni promet evropskih držav leta 1892. Po pošti poslalo se je 1. 1892. v Evropi: pisem in dopisnic 6.860,012.773, blaga na poskus in tiskovin 2.173,007.039, časopisov 2.429,407.549 kosov. Kar se tiče števila razposlanih rečij, stoji na prvi vrsti Nemško s 3.035 milijoni, Velika Britanija z 2.745 mil., Framosko s 1.500 mil., Avstrija s 704 mil., Italija s	408	mil.. Buško	s	402	mil.,
Belgija s 390	mil.,	Ogersko z 248	mil.,	Švicarsko z 220	mil.,	Nizozemsko	z	213	mil.,
Špansko s 180 mil., Švedsko	s	139	mil.,
Dansko s 113 mil., a na zadnji vrsti stoji Bolgarija in Rumelija z 8 mil. Na Angleškem pride na vsakega prebivalca 53, na Švicarskem 35, na Nemškem 32, v Belgiji 25, v Avstriji 22, na Francozkem 17, na Švedskem 14, na Ogerskem 8, v Italiji 7, na Ruskem 2 pismi v letu. Omenjeno razpošiljanje oskrbuje v 101.011 poštnih uradih 524.531 oseb. Dohodki v evropskih poštnih in telegrafičnih uradih skupaj znašajo 489,380.000 gld., stroški 436 milijonov gld.
Kaj se da vse narediti iz človeka?
Prirodoznanski muzej v Vašingtonu kaže, da so iz človeka 154 funtov težkega napravili in v steklenice spravili sledeče reči: v veliki steklenici je 96 funtov vode, v drugi stekleni pušici je 3 funte kemično čiste beljakovine, nadalje je deset funtov težka ploča lima, v jedni steklenici je 34 in pol funta očiščene tolšče in iz kosti so naredili 8 in pol funtov fosfornokislega apna in funt oglenčevo kislega apna. Sladorja, škroba, florkalci in kuhinjske soli dobili so po 1 funt iz mrliča. Drugje v tem muzeji so pa razstavljene kemične sestavine, iz katerih je človek.
Kdizon. Amerikanskega izumitelja Edi-zona slednje leto stane njegova delavnica
200.000	dolarjev. Dobil je že patente za 400 iznajdb. Premoženja ima nad 3 milijone dolarjev. Živi jako zmerno, le kadi močno. V
javnost se ne sili. Sedaj je na obe ušesi že gluh, ali duh njegov je bister. On je vedno nenavadno marljiv.
Od smrti vstala. V kraju Staraja Rus na Ruskem umrla je mlada grofica Irena šaliti. Hišni zdravnik pa ni dovolil pogreba, ker je dvomil, da bi res bila mrtva. Čakali so 8 dnij, potem pa so pozvani zdravniki izrekli, da je res mrtva. Hišni zdravnik pa je dosegel, da se je počakalo še 3 dni, potem pa se je vršil pogreb. Ko so hoteli pogrezniti krsto v jamo, čuli so iž nje zdihljeje, vzdignili so pokrov in našli grofico živo; v kratkem je popolnoma ozdravela in utegne še dolgo živeti, ker je jako mlada in krepke narave.
Sreča v tujini. Carlo Mottes, rodom južni Tirolec, služil je v polku cesarskih lovcev in dospel do stopnje podčastnika, to je če-tovodje. S cesarskim dovoljenjem izstopil je in vstopil je v perzijsko vojsko, kjer je že pred časom postal general. Te dni pa ga je imenoval perzijski šah khanom, to je visokim dostojanstvenikom.
Samomor milijonarjevega sina. V
Mongunciji se je ustrelil učenec osmega gimnazijskega razreda, sin milijonarja in vinskega trgovca Nasauerja iz strahu pred izpitom.
Gledišče pogorelo. Dne 26. m. m. je v Rochdalu na Angleškem pogorelo gledališče. Občinstvo je po predstavi bilo baš odšlo iz gledališča. Igralci so rešili vso svojo lastnino. Škode je nad 100.000 gld.
Smešniee.
Žid na pošti. — „Ali je prišlo kako pismo za-me, Izaka Nosa?
„Tu je eno, ali plačati morate 10 kr. kazni, ker ni plačano”.
„O, zlati gospod poštar, — bodite tako dobri, pa prebrajte mi pisemce, ker jaz ne znam brati!“
„Naj bo!“
Poštar odpre list in ga Izaku prebere, potem mu ga hoče dati.
„Iha! gospod poštar, lepa hvala, — Bog Vam poplačaj! Le obdržite pismice, le! — Poklon, gospod poštar!” ■— pa jo pobriše prebrisani Žid.
*
* *
Iz šole. — Učitelj: Janezek, naštej mi domačo perutnino!
Učenec: Raca, gos, golob. . . .
Učitelj: In najbolj znane ne poznaš? — No? — K. . . Ko. . . Koko. . . No, le ven. povej!
Učenec: „Kokodrilj”. — —
*
*	*
Veliko ur. — Kaj me vedno prašaš, koliko je ura! Mari bi enkrat si sam kupil uro!”
„E, dragi, jaz sem rabil v svojem življenju že več ur, kakor si jih ti le videl!”
„Ni mogoče, — kako?”
„Viš, — jaz vsaki dan vsaj desetih prašam, naj mi povejo, koliko je ura!”
*
*	*
Nekaj nenavadnih naslovov na pismih:
Naj prejme
Janez Gici g u j,
korporal pri tistih vojakih, ki imajo zelene „Abšloge”
v Trstu.
Gospa
Urša Počakaj
v Gorici
na „placu za kosamo”.
Na gospoda
Damijana Rakarja prodajalca na vatel
v Ljubljani.
(Ker se ne ve prav za naslov, naj stoji pismo na pošti, dokler ne bo kdo prašal po njem).
*
*	*
Oče: „Čemu se pa toliko dereš?”
Sinček: „Mati so me tepli, pa so rekli, da nič ne veljam”.
Oče: „Prav so imeli.”
Sinček: „Pa so tudi rekli, da bodem tak malopridnež, kakor oče.”
*
*	*
Potokar: „Skrbi me, kako spravim la šesti polič vina doli?”
Zalokar: „Kdo te sili, da ga moraš izpiti?”
Potokar: „Zdravnik mi je rekel, da moram zmirom več vina piti nego piva. Danes sem pa že pet poličev piva izpil, torej moram vina šest poličev”.
Izdajatelj in odg. urednik And. G a 1) r š č e k Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček.
Za kmetovolce in vrtnarje
Več sto kg. glavic semenske čebulice, ktera v vsaki zemlji in vsakem podneblju prav velika zraste, ne škoduje ji mraz ne suša, in se sadi in obdeluje prav prosto, enako česnu. Prodaja kg. 350-450 glavic. Kdor naroči 10. kg., dobi po 35. kr.
Nadalje sazprodaja na debelo domače pridelke, in sicer: kot fino namizno oljka-v o olje, vino, prav izvrstni tropinovec in vinski jesih po zmernih cenah.
Za izvrsnost jamči.
Alojzij Bratina
grajščinski oskrbnik Dubrovnik, Dalm.
Franjo Jakil
tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9.
Novine Franc,
mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. 1. Priporoča se slovenskim rojakom.
A 1	Tr.VH tovarnar uspja v Rupi, ima
Andrej »J RK!!, SV0j0 prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje na podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje.
I. Cej
gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Franc Bensa
v ozki ulici št. 8 v Gorici, prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
Ivan Drnfa
na Travniku, ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colomba” za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima Domačo Kuhinjo. Cene prav zmerne.
Anton Obidič
čevljar v Semeniški ulici št. 4. se preporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Kavčič
veletržec na Kornu ima zalogo Dreherjevega piva ter žita, moke, soli in otrobij.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja, razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago,, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Gorte Garaveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Ivan Pečenko
veletržec z vinom (na debelo v Vrtni ulici št. 8-(poleg ljudskega vrta ^ na desno) prodaja nad 56 litrov po - najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobrih pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Ant. Jeretič
za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo P°* sebno opozarja.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima pro-dajalnice vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina.
Spominjajte se o vsaki priliki, šolske tleče v „Sloginih" učnih zavodih.
Martin Po v (Taj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo ve-kko zalogo blaga za vsekakor tudi gotovili oblek. Dalje: srajce, spodnje hla. če, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo zlate in sreberne zvezde skratka: vso, kar je po trebno za gospodo vsa koga stanu. Obleke po na ročilih izdeluje točno in po nizki ceni.