GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK OB DNEVU ŽENA naše iskrene čestitk Ženam, dekletom, materam, proizvajalkam ln upravljavkam Iskreno čestitamo ob njihovem mednarodnem prazniku, dnevu žena — 8. marcu. Želimo jim še nadalje mnogo uspehov v razvijanju socialistične družine, v vzgoji otrok, pri delu v proizvodnji ter delavskem in družbenem samoupravljanju. Žene! Naj bo vaše življenje polno radosti In osebne sreče ter zadovoljstva v krogu vaših družin ln naše celotne socialistične skupnosti! Občinski odbori SZDL Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ln Litija Letošnji družbeni plani občin upoštevajo samo možnosti Soočenj e z resničnosti o Družbeni plani zasavskih občin | že imata znatnejše komplekse bodo še v tem mesecu dobili tak- lastne proizvodnje, H jih je mo- šno obliko, da bodo lahko predani v razpravo občanom. O osnovni usmerjenosti so že razpravljali na vseh pristojnih mestih, tako v občinskih ljudskih odborih, pri goče še povečati z zaokrožitvijo kmetijskih površin, imajo pa tudi | lastne predelovalne ©bralk, ki skupno z načrti o ovčereji v so- kot kjerkoli drugod, pri čemer odigrava znatno vlogo tudi sposobnost osebja, ali kot pravimo — kadrov, ki so odgovorni aa razvoj tako podjetij, komun in ostat ega. Viktor 9*ree občinskih političnih vodstvih, kot I delovanju s Tovarno usnja v v širšem obsegu, kakršna so . Šmartnem dajejo osnovo za moč-posvetovanja z vodstvi podjetij in i no krepitev gospodarstva v kme-predstavniki delavskega upravljanja. Rezultat takšnih priprav se izraža v ugotovitvah, da je potrebno, da sedanje planiranje zagotovi ureditev gospodarjenja v komunah. To stališče v zasnovah družbenih planov temelji na spoznanju, da so dosedanje težnje po širjenju stare in nove industrije povzročale enostranski razvoj, ki je imel za posledico prehudo obremenitev gospodarskih organizacij, zaradi česar so nastale težave v ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Zmanjševanje finančnih sredstev za družbeni standard je samo ena od tijstvu. Tudi v ostalih občinah težijo za povečanjem lastne proizvodnje zadrug in, na primer, kot v hrastniški občini, zadnje čase močneje skrbijo za krepitev zadruge in s tem kmetijstva nasploh, pri čemer je prvo vprašanje, ki ga rešujejo, prav arondacija. Ob kmetijstvu se pojavlja potreba po krepitvi odnosov med industrijo in kmetijstvom, zlasti v industrijsko najbolj razvitih komunah, kjer je kmetijstvo zaradi pretežnega dela industrije nehote zaskrbljujočih oblik prehitevanja nekoliko zapostavljeno. V števil- možnosti v razvoju komun. nih drugih vprašanjih pa se skupnih vprašanj, med katerimi je najpomembnejše rudarstvo, pa tudi šolstvo, zdravstvo in še kaj. Ni 'za nazadnje omeniti tudi sodelovanja v kulturi, ki Je nekoliko niže na prioritetni listi planiranega in stvarnega dogajanja, kar pa do neke mere opravičuje izvodnje, ki obstaja in zlasti tiste, ki teži po še večji razširitvi. To pomeni, da gospodarske organizacije šele zdaj najbolj ugotavljajo svoje resnično mesto v gospodarstvu in sc s tem uvrščajo v prioritetni vrstni red v družbenem planu letošnjega leta in v planiranju za daljše obdobje. V litijski občini so na primer ugotovili, da njihove prejšnje želje po novi in-* zaposlenost vseh občinskih činite-dustriji v celoti odpadejo, ker ljev z gospodarstvom in gospodarim a jo še v dosedanji proizvodnji j en jem. neurejene kapacitete in pomanjkljiv strojni park. V zagorski občini so ugotovili prevelik tempo dosedanjega investiranja v gospodarstvu, kar se bo poznalo (ob tem, da so se odločili za nemudno skrbno gospodarjenje), vsaj še dve leti, s pogojem, da bodo v podjetjih gospodarili z največjo vestnostjo! Tudi v trboveljski občini poudarjajo potrebo po rahločutnem planiranju investicij v gospodarstvu in po skrbnih analizah, ki naj bi hile pripravljene že za obravnavo družbenega plana letošnjega leta. V hrastniški občini pa je stanje zaradi investicij v industriji še vedno zelo napeto prav zaradi tega, ker so trenutno še vse tovarne v rekonstrukciji, če vključimo tudi Papirnico Radeče, Iti začenja z rekonstrukcijo. Toda tukaj je pripomniti to, da so te rekonstrukcije rezultat nuje in potreb tržišča, a posledica bo ta, da bo hrastniška občina po rekonstrukcijah gospodarsko najmočnejša v Zasavju. Planiranje v kmetijstvu je prav tako zasnovano na nujnosti razvoja. V vseh zasavskih občinah je očitna potreba po povečanju obsega lastne proizvodnje v kmetijstvu, pri čemer so v litijski občini, ld je najbolj izrazito kmetijska v primerjavi z ostalimi zasavskimi občinami, že dani pogoji za oblikovanje agrokombinata. Dve zadrugi litijske občine namreč Pospešeno reševanje problemov šolstva Med številnimi razpravami v **>lstvu, ki so v teku, je bilo v 2. marca, posvetovanje r^dstavnikov šol in šolskih od-^ rov na -področju trboveljske ko-unc o vprašanju finansiranja , in ostalem, sklicano pa je bl-" "a pobudo ObO SZDL in ObSS Trbovlje. deleženci posvetovanja so bili ganjeni z dejstvom, da sklad raz_ j^tvo trenutno še ne more višiC!iti crcdstev šolam, ker bo drU?hL lc'teh znana po sprejetju °bči nega plana in proračuna $o °e za letošnje leto. Domenili kat da se sredstva razdele po dohfvlv zacUah šol. Delitev do-,vdniki V ^ *e določena s pra-VRot0Lkl i,h irr|ajo vse šole. ‘6Mrat °n° pa je’ da 60 se pri 'taRhiiiU za ^tvo pri občini za-^asatJ..-8 Proučitvijo stroškov na ^ov-^a učenca oziroma stro- _________________- JI Po n kategorizaciji šol, kar so rili afcrih r-**2 'ansko leto. drugih občinah sto- Sp v«' " akor bo potrebno določiti "0eZnVria merila stroškov za po-ahk0 e kategorije šol, sicer sc l^e Zeodi, da bodo stroški šol ‘1{tie=a eKOrIJe različni zaradi raz-eilične806P°darjenja s sredstvi m organizacije pouka. Prav tako je bilo tudi sproženo vprašanje investiranja v šolstvu. To vprašanje naj bi reševali tako, da bi bilo omogočeno najemanje investicijskih kreditov samim šolam in ne le šolskemu skladu. S tem bi se dosegla popolna gospodarska samostojnost šol, . hkrati pa tudi lahko večje varčevanje e sredstvi. V nizu vprašanj o šolstvu je bilo poudarjeno, da je nujno slediti raznim razgovorom o medobčinskem in drugem finansiranju šol. Kajti ti razgovori bodo prinesli dokončna stališča in sklepe, na katerih bo zgrajena prihodnost posameznih šol. Navzlic temu, da pomeni glavni vir finansiranja šol sklad za šolstvo, pa je bilo poudarjeno, naj šolski odbori z maksimalno iznajdljivostjo skrbe tudi za dodatna sredstva. Pri tem so bili omenjeni patronati nad šolami po podjetjih. Aktualno vprašanje so tudi stanovanja za prosvetne dl.-vce. Načelna rešitev tega vprašanja naj bi bila v tem, da je sklad za šolstvo prevzel tudi skrb za investiranje gradenj stanovanj za prosvetne delavec. Toda pri tem je naletel na pomanjkanje sredstev. Načeta so bila še nekatera druga vprašanja. Ob tem pa lahko ugotovimo, da je bilo ot posvetovanje samo eno v nizu, ki o šolstvu nujno še morajo slediti. Letošnje planiranje je torej zasnovano na objektivnih okoliščinah, ki zahtevajo neločljivost listin družbenih planov od življenja, ki ga doživljamo, torej predvsem od zmogljivosti, e katerimi razpolagamo tako v proizvodnji Da se 11. marec ne bi nikoli več ponovil Še vedno je v spominu Zagorje ob Savi iz marca lani. Trinajst rudarjev s številke 144 na polju G Kotredež je dalo 11. marca lani najdražje, kar je imelo — življenje. Pri delu so preminuli. Pri delu, da bi nakopali več premoga, da bi bilo nam vsem še lepše in prijetneje. Trinajst zagorskih rudarjev: Albina BAJDA, Sulejmana DIZ-DAREVJČA, Rudolfa TRIMA, Alojza GASIORJA, Seida RADIČA, brata Miroslava in Slavka KMEZEVIČA, Franca MARNA, Jožeta MLAKARJA, Karla NOVAKA, Rafaela ROMIHA, Franca SLADIČA in Franca ZIDAR- JA so položili 12. marca lam v poslednji dom. Te dni mineva leto dni. Spet se bomo spominjali sobote in nedelje v lanskem marcu, nenavadne in žalostne, ko se je zagorska dolina na pragu pomladi odela v črnino, ko smo trinajstim rudarjem izrekli poslednjič >Srečno!€ v slovo, V nedeljo mineva leto. Sindikalna podružnica rudarjev x Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi pripravlja na zagorskem pokopališču žalno slovesnost ot spomeniku ponesrečenih rudarjev. Dolžnost občanov Pred nami so zbori občanov — kot bomo poslej vedno govorili o dosedanjih zborih volivcev. V vsem Zasavju bodo občani seznanjeni z vsebino zborov približno teden dni pred zbori. Tokrat so dobili prebiva.lci litijske občine skupno z Zasavskim tednikom *Litijsko komuno• — osem majhnih strani časopisa, ki vsebuje vse, kar bodo obravnavali zbori občanov. Prihodnji četrtek bodo dobili občani komune Trbovlje »Trboveljskega občana* v enakem obsegu in občani zagorske občine >Tribuno Zagorjanov<. Teden dni pozneje pa bo izšla druga številka »Glasu komune« hrastniške občine.1 Vse to čtivo je namenjeno občanom v orientacijo pred sklicem zborov občanov. Občanom je na voljo, da se seznanijo s temi informacijami posamezno ali pa tudi v skupinah, da že pred zbori razpravljajo o predlogih, ki jih bodo prinesli za spremembo ali pa dopolnitev že predlaganih sklepov. Morebiti pa bodo predlagali celo kaj takšnega, kar v predloženem gradivu sploh ni zajeto. Vsekakor je prav, da so vsaj seznanjeni z vsebino zborov občanov, čeprav morda niti ne bodo sodelovali v razpravi. J Takšno informiranje je že v lanskem letu najbolj dosledno uvedla hrastniška občina, ki je izdala pred sklici, zborov volivcev dva informativna biltena in letos že en •Glas komune•. Trboveljska občina, in prav tako zagorska, sta lani objavili v Zasavskem tedniku osnutka družbenega plana in tako posredovali to obsežno gradivo že pred sklicanjem zborov volivcev občanom. Zal takrat objavljenega družbenega plana niso dobile vse družine v občini kot tokrat. Sedanji zbori občanov (volivcev) bodo obravnavali osnutke družbenih planov, ki so bili sestavljeni po posvetovanjih s predstavniki gospodarskih organizacij in delavskega upravljanja in po proučitvi tudi občinskih političnih vodstev sedanjega stanja, ki zahteva nekatere pomembne preusmeritve v gospodarjenju. Ti osnutki bodo deležni pripomb tudi članov Socialistične zveze in gotovo tudi članov sindikalnih podružnic, in bodo že na tej osnovi nastala stališča, ki bodo osnova razpravi na zborih občanov. Nedvomno je odgovornost občanov zaradi tega velika. Občani bodo morali dokončno odločati o vsebini, družbenega plana v letošnjem letu in s tem tudi o vsebini planiranja tudi za prihodnje obdobje gospodarjenja. Občani torej ne smejo sprejemati teh družbenih planov kot končno delo, temveč kot začeto delo, ki ga je mogoče še preoblikovati. Ob tem pa je pomembno opozoriti na vlogo ljudskega odbornika, ki na zborih občanov ne sme nastopati samo kot poročevalec, temveč kot dobro poučena oseba, ki ;e sposobna pojasnjevati in usmerjati v razpravi o družbenem planu. Nemara je ob tej priložnost; umestno povedati tudi to, da bi bilo prav uresničiti idejo o klubih ljudskih odbornikov, kjer bi se ljudski odborniki na takšne po-pomembne razprave lahko temeljiteje pripravili kot sami. or Korak naprej V Litiji se pripravljajo na izvedbo pionirskih iger V četrtek 22. p. m. je občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Litiji razpravljal o svojem proračunu, čigar predlog bo odbor predložil LO. Ce bodo hoteli izvesti začrtani plan, bodo potrebovali precej sredstev, ki pa se bodo Izplačala, saj je v načrtu predvideno tudi letovanje otrok. Nadalje bi ZPM rada pomagala tabornikom. Pomoč bo treba nuditi, da se izvedejo jugoslovanske pionirske igre, poleti pa za letovanje v Ankaranu. V svojem planu trna ZPM tudi teden otroka. Največjo pomoč bo pa seveda treba nuditi za izvedbo novoletne jelke na celotnem področju občine. Zveza prijateljev mladine je pripravila tudi več predavanj za šolo in starše. Čeprav je proračun videti precejšen, je v občinskem merilu za izvedbo vsega predvidenega majhen, zato hi bilo znižanje proračuna v ta namen za ZPM hud udarec. Pionirske igre bodo izvedli v večjih krajih ,kot na primer v Litiji in v Šmartnem, kjer so na razpolago telovadnice, ni pa to mogoče v manjših krajih, kjer ne premorejo ne telovadnice ne skromnega telovadišča im ne prostora za razvedrilo med odpočit-kom. M. V. Dan žena je zopet vzpodbudil dejavnost predsedstev konferenc za družbeno 'aktivnost žena. Tokrat so se žene,, članice predsedstev, neposredno "posvetile delovanju med ženami, pretežno v obliki organiziranih razgovorov z ženami v tistih podjetjih, ki zaposlujejo največ ženske delovne sile. Afirmacija žena v družbi je v mnogočem zelo odvisna od afirmacije njihovih predstavnic, torej zlasti članic predsedstev omenjenih konferenc. Trenutno je še vedno torišče delovanja za uveljavljanje žena v družb, predvsem v tem, da žene razbremenimo dela na domu in da Itm prisodimo na delovnem mestu prostor in veljavo, ki ženi kot proizvajalki pripadata. Govorimo torej lahko (in moramo) št vedno o materialnih možnostih, ki sproščajo ženo gospodinjskih poslov in o odnosu do žene na osnovi zastarelih miselnosti, ki ne vrednotijo žene enaka kot moža. Primeri, ki govorijo o slednjem, so zapaženi v marsikaterem podjetju, ki ima med zaposlenimi delavci največ žena. Stališče, da je ženska delovna sila zelo nestabilna, da ie žena zaposlena tako dolgo, dokler se ne omoži ali tako dolgo, dokler ne dobi otrok, in jo vzameta dom in družina, ni farno značilno za steklarno v Hrastniku, temveč je očitno tudi drugod. 7.a-radi takšnih stališč, med "katerimi so tudi znana mišljenja, da žena itak ne sledi nobenemu družbenemu dogajanju^ ker ;© mikata družina in dom in še kaj podobnega, kot je moda, predstavljajo samo drugo varianto na isto temo. Jz takšnih stališč pa izhaja tudi mišljenje, da je mogoče v pravilnikih o osebnih dohodkih tretirati delovno mesto delavke, drugače kot isto de-lovno mesto delavca, nemara zato, ker ženska ne presoja družbeno in se zategadelj ne ve upreti takšnemu tretiranju ali pa kratkomalo zato, ker se ženska itak smatra za drugorazredno bitje — pod pokroviteljstvom moške nadmoči. Dejansko so bila ugotovljena v 7.asavju takšna stališča, ki so obsojala ženske delavke na nižjo plačo kot delavca na enakem delovnem mestu. Prav tako zaradi stališča, da je ženska delovna sila nestalna in zato neinteresantna za gospodarsko organizacijo, ni bilo dovolj storjenega (ali pa domala nič) za izobraževanje na delovnem mestu Jn za izobraževanje nasploh. Nemara iz istega vzroka ni dovolj žena v delavskem svetu, v upravnem odboru, v vodstvu mladinske organizacije in drugod, domala v slehernem podjetju, ki zaposluie največ žena. Ali ni značilen pojav takega mišljenja tudi dejstvo, da je predsednik mladinske organizacije »Mehanike• v Trbovljah moški, čeprav podjetje zaposluje predvsem ženske; stare povprečno 22 let — torej največ mladinke. Tako torej prisojamo moškemu večjo odgovornost, ne da bi opazili, da je to določeno nevrednotenje žena. (Nadaljevani« na l.etr.) ZADNJE SLOVO OD PONESREČENIH RUDARJEV V BANOVICIH Z rudniškimi sirenami in deto nacMami min go se pretekli petek v Banovičih poslednjič poslovili od 52 rudarjev, ki so se 27. februarja ponesrečili v težki rudarski nesreči. Na prostoru, kjer so se ob 10. uri začele žalne slovesnosti, se je zbralo neka1 tisoč državljanov, rudarjev in pripadnikov JLA. Ze okrog devetih so v poslopje, kjer so bile krste, prispeli Djuro Pucar, Veljko Vlahovič, Osman Karabe-govič in ostali visoki voditelji, katerim so rudarji v svojih uniformah odstopili mesto na častni straži. Okrog desetih so ob zvokih posmrtnih koračnic prinesli krste na trg v središče Banovičev, Od mrtvih rudarjev se je prvi poslovil predsednik Ljudske skupšč!ne Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, potem pa je v imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov govoril predsednik Centralnega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemikov Stevo Bevandič. V imenu prebivalstva tuzlanekegg okraja se je od ponesrečenih rudarjev zatem poslovil predsednik ljudskega odbora Milenko Savič. Zelo presunljiv je bil trenutek. ko se je v imenu delovnega Po svetu PO DRŽAVNEM UDARU V BURMI Po državnem udaru v Burmi je 2. marca uporniški general Ne Vin sporočil po radiu, da Je ustanovil revolucionarni svet, Id šteje 17 članov. V njem ao skoraj izključno same vojaške osebe: šest generalov, deset polkovnikov in en komodor. General Ne Vin Je ustanovil tudi novo vlado, v kateri Je obdrial resor obrambe, financ, državnih dohodkov In sodstva. General Aund Dji Je bil imenovan za ministra trgovine In Industrije, general Tin Pe za ministra poljedelstva, komodor Tam Pe bo pa idil prosveto in zdravstvo, polkovnik Co So bo mlnlgter za notranje zadeve, polkovnik Sau Min ga Informacije in kulturo, polkovnik Ba Ml pa vodi ministrstvo za promet In komunikacije. Fdina civilna oseba v burmanski vladi je U Tl Han, zunanji minister in minister za rudarstvo. U Tl Han )" bil prej direktor službe za oskrbovanje armade. POKOL V KAZBI Več tisoč francoskih vojakov je minuli nefek ponovno obkolilo Kazbo. alžirski del mesta Alžira. F—ncoskl vojaki so prepovedali r''v:""r'ern in fotoreporterjem, da b’ » približal’ temu delu mesta, od koder Je hilo slišati eksplozije r«xnlh granit, strele 1r nušk In Alžfrrl so dejal! tulim novinarjem; »Armada In Evrnieo-r! oprt uh’ja’o n-,e ljud’.« Tudi t' pokol se le pričel s.teror!stlč-r’ml nnna-ti nitratih k-lemov O' S. Znova so se morali A!'irci somi hraniti, toda že na prve iz-r*ze p"bove-i »eorčenlo so »ostali p-p’e policijo, potem pa še vojsko, V A RTT O ZA POBEGLE Nepalska vlada je poklicala 7fi političnih beguncev, ki žive sedaj v Iindljl, naj se najpozneje v treh tednih vrnejo v Nepal. V nasprotnem primeru jim bo vlada zaplenila premoženie ln ’1h obsodila tudi na druge kazni. Med pobeglimi sta tudi podpredsednik bivše vlade Subana Samšel ln vodja opozicije bivšega parlamenta Ba-rat Samlal. VOJNA 7LOCINCA OBSOJENA NA SMRT Sodišče v Novgorodu je obsodilo na smrt dva bivša častnika nemške armade, ki sta sodelovala pri ubijanju sovjetskega civilnega prebivalstva med drugo svetovno vojno, Grigorij Gurevič in Nikolaj Ivanov sta pripadala 667. kazenskemu bataljonu Hitlerjeve Wehr-maeht, v katerem so bili domači sodelavci okupatorja. PROTEST DE GAULLU Kakih 606 profesorjev sorbonske univerze In francoskih znanstvenikov je poslalo pismo francoskemu predsedniku de Gaullu, v katerem protestirajo, ker ne nastopi odločno proti nasilju In teroristični dejavnosti OAS. Pričakovati je trenutno razvedritev, Id ji bodo sledile obilne snežne padavine, pomešane z dežjem. •ZASAVSKI TEDNIK-; Tiska CP •Gorenjaki tisk« v Kranju -Uredništvo In uprava: TRBOVLJE. Trg revolucije 11/lis telefon 80-191, poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-1S-8-146 - Letna naročnina 720 dinarjev I? dostavnlno), mesečna 60 din (prsv tako r duelav-nino) - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. DOGODKI TEH DNI Izgradnji železarne v Skopju, ki bo eden od največjih industrij i objektov te vrste v naši državi. Prav tako nadaljujejo z izgradnjo kolektiva s aolzami v očeh pošlo- družbene in politične organizacije, kemičnega kombinata v Skopju vil od mrtvih rudarjev direktor sindikalni eveti in podružnice ter »Naumoveki - Borce., izvajajo podjetja Šalih Burek. člani delovnih kolektivov. Zraven pa se tudi dela na velikih objek- Nato so krste umrlih rudarjev tega so sklenili, da je dodelil tih za namakanje, ob zvokih posmrtnih koračnic po- Rudnik rjavega premoga Trbovlje-ložili na tovornjake, ki so jih Hrastnik v sklad :a pomoč družl-prepeljali v niihove roletne kraje, nam ponesrečenih rudarjev 700 ti-kjer so jih pokopali. Četverico so soč din. Rudnik rjavega premoga pokopali v Banovičih, medtem ko Zagorje ob Savi pa 500.000 din. n'*ov nekovin je ugotovil, da so posmrtne ostanke ostavh po- Pogreba žrtev so se pa udeležili J,e letošnji start te panoge v skla-kopali v 13 različnih krajih tuzlan- iz Zasavja zastopniki obeh rud- fu ® tempom porasta proizvodnje, skega bazena. nikov ter trboveljske Strojne to- V soboto, .3 marca, je pa ob 6.45 varne’ ki so potovali skupaj z umrl v tuzlanski bolnišnici Ismet rudar,l z Laškega, Senovega in Sultič, eden Izmed štirih nevarno Krmelja. poškodovanih rudariev premogov- NOVE TOVARNE IN DRUGI nika v Banovičih. Zdravniki so si INDUSTRIJSKI OBJEKTI na vso moč prizadevali, da bi mu V MAKEDONIJI rešili življenje, pa se jim to ni V preteklem letu je pričela v posrečilo. LR Makedoniji obratovati vrsta Tudi v Zasavju ie orejšnli torek velikih industrijskih objektov. Med zvečer zavladala žalost soričo ve- drugim so to objekti za proizvod- vod Split—Zagreb s svojimi 353 km sti, ki je doleMa rudarie v pre- njo kalcija, karbida in kalcija cia- sedaj največji v državi in eden mogovniku »Tito« v Banovičih. nida v elektrokemičnem kombi-Na rudniških poslopjih so izobesili natu •»Jugohrom«, . edilnice za čmo-zelene rudarske zastave, na bombažno kardinirano prejo v žalnih sejah pa so se eešli delav- Strumici in Skopju, tovarna tri- minijski kombinat. Pri Kidriče-ski eveti, s katerih so poslali kotaže v Kumanovem, tovarna vem se bo namreč ta daljnovod brzojavke z izrazi sožalja kolek- obutve v Skopju, 4 industrijske spojil s slovenskim 220 kV vodom, tivu premogovnika »Tito« in pre- klavnice v Kumanovem, Tetovem, kar bo pozneje, začenši od hidro-ko njega družinam ponesrečenih. Titovem Velesu in Stipu, kakor elektrarne »Split« na Brzojavke z izrazi sožalja so pa tudi vrsta drugih objektov. Nada- transverzalni daljnovod poslali še občinski ljudski odbori, ljujejo z intenzivnim delom pri strijo. POVEČAL SE BO IZVOZ NEKOVIN Izvršni odbor industrije in rud- ki je predvidena v zveznem družbenem planu za leto 1962. Prav tako je ocenjeno, da so dane realne možnosti, da se bo planirani letošnji izvoz povečal za 50 % -to je za 10 % več, kot je predvideno. DALJNOVOD SPLIT—ZAGREB TUDI DO KIDRIČEVEGA Ze letos bo magistralni dalino- največjih v vzhodnem delu Evrope — podaljšan do Kidričevega, kjer je naš najpomembnejši alu- Pred volitvami v DS in sindikalne podružnice Jadranu, za Av- Se dober mesec nas loči od volitev v nove delavske svete, tako v osrednje kakor tudi v obratne svete, prav talko od volitev v sindikalne podružnice. Volitve v delavske svete morajo biti zaključene do 30. aprila, v sindikalnih podružnicah pa najkasneje do 15, maja. O pripravah na volitve novih organov samoupravljanja so razpravljali tudi na minulem posvetovanju ObSS v Trbovljah, kjer so poudarili, naj bi sindikalne podružnice pred rednimi letnimi občnimi zbori skončale vse priprave za volitve v delavske svete in upravne odbore. Jasno je, da je treba v pripravah upoštevati usmerjenost pri kadrovski politiki, ker je važno, kakšne tovariše bomo predlagali v nove odbore, in če bodo kos vsem nalogam. V nove odbore bi bilo treba vključiti predvsem žene in mladino. Napačna pa je bila lanskoletna praksa sindikalnih podružnic, da se izvolijo povsem nova vodstva. V novoizvoljenih odborih morajo biti tudi starejši aktivni tovariši, ki imajo izkušnje v delu sindikalnih podružnic, kajti le tako se sindikalna po- Zbori zavarovancev v Zagorju V februarju so bili na področju zagonske občine zbori zavarovancev. Izvedeno je bilo 19 zborov zavarovancev; na obrjtu Kisovec, v Industriji gradbenega materiala, Tovarni konfekcija »Sava« in na osnovnih šolah pa niso bili izvedeni. V povprečju se je zborov zavarovancev udeležilo nekaj nad 14 odstotkov zavarovancev, zborom zavarovancev v večjih gospodarskih organizacijah so pa prisostvovali tudi zdravniki, V poročilu, ki je bilo dano v razpravo zavarovancem, so bili nanizani najvažnejši problemi zdravstvene službe, reorganizacije socialnega zavarovanja in ustanovitve Komunalnega zavoda v Zagorju ob Savi, plačevanja pri-soevka za socialno zavarovan’e po dopolnilni stopnji, razširitve zdravstvene stvene službe, ustanovitve bolniškega oddelka za kirurško ambulanto, reševalne službe, plačevanja zdravil ln drugo. Razprava se na zborih zavarovancev ni posebno razgibala. Sicer so pa zavarovanci ugotovili, da ima zagorski Zdravstveni dom dobro organizirano ambulantno službo, primanjkuje pa terapevtov za zobozdravstveno službo. Zaradi tega so na zborih zavarovancev na zagorskem rudniku predlagali, da naj bi imeli glede na sedanje stanje v zobni ambulanti prednost aktivni zavarovanci pred upokojenci, kmetijskimi proizvajalci in družinskimi člani prozvaia’v>v. Sicer eo pa predlagali, da se naj spremeni predpis p priznanju bolniškega staleža zavarovancem za nego obolelega družinskega člana v primeru, kadar je družinski član v bolnici, in ni nikogar, da bi varoval otroke. Na zborih zavarovancev so pa zraven drugega še predlagali, da se naj ob sprejetju novih predpisov o reorganizaciji socialnega zavarovanja skličejo posebni sestanki z zavarovanci, na katerih naj se le-ti seznanijo s spremembami, Kljub pohvali kritična ocena Na minuli redni redni skupščini Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev trboveljske komune so delegati kritično ocenili delo svoje organizacije. Po poročilih so navzoči v razpravi obravnavali delo krajevnih organizacij združenja, nadalje razpravljali o oblikah dela ln o načinu, kako bi čimveč članov ZROP pritegnili v aktivno delo. Skupščine #e je udeležil tudi organizacijski sekretar Republiškega odbora ZROP, ki je pohvalil delovanje občinskega odbora organizacije ter vsem zaželel še naorej tako uspešno delovanje. V ok'iru občinskega odbora ZROP delujejo tudi tri komisije, in sicer propagandna, strokovna in personalna komisija, katerih delo so delegati pozitivno ocenili. Poudarili so pa, da je nujno potrebno, da se člani redno udeležujejo strokovnega izpopolnjeva- Posvet o finansiranju šolstva Pretekli četrtek je bil v Zagorju posvet članov sindikata prosvetnih delavcev o financiranju šolstva. Uvodoma je na posvetovanju podal nekai misli z zasedanja Stalne konfercnce mest v Beogradu France Klun. Odločneje reševati probleme borcev Na občnem zboru krajevne organizacije ZB NOV v Kisovcu pri Zagorju so razpravljali med drugim tudi o ustanovitvi združenja bojevniških organizacij v občinskem merilu in o nekaterih organizacijskih zadevah v zvezi s tem. Zraven tega so še kritično razpravljali o položaju borcev v podjetjih in glede stanovanjskih razmer, v katerih le-tl živijo. Zato so sklenili imenovati posebno komisijo, ki bo v okviru krajevnih možnosti reševala probleme borcev NOV. Priprave na letovanje Prejšnji teden je bila na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi seja komisije za letovanja, na kateri so se menili o org. niza-cijl letovanj v letošnjem letu. Sklenili eo, da naj letošnje leto- V razpravi so potem prosvetni delavci sklenili, da naj se s 1. aprilom preide na obračunavanje osebnih dohodkov po točkovnem sistemu, ki je najbolj sprejemljiv. Pri tem so pa še naglasili, da je treba čimnrej vskladiti osebne dohodke zaooslenlh v prosveti z zaposlenimi v gospodarstvu in drugod. Pri točkovanju bodo upoštevali kot merilo kvaliteto dela prosvet-neea delavca v. razredu, odnos učitelja v kolektivu, prenašanie sposobnosti učitelja navzven in težino dela. Domenili eo se tudi, da naj bi bilo razmerje med stalnim in gibljivim delom 60 : 40 in ne 70 : 30, kot je bilo prvotno predlagano. Zraven tega so tudi sklenili, da naj bi se s prosvetnimi delavci na tistih šolah, kjer sta samo dva, sklenejo pogodbe o nagrajevanju oziroma plačilu za delo. V razpravi je sodeloval tudi predsednik ObLO Zagorje, tovariš Dušan Kolenc, ki Je obrazložil osnove družbenega načrta in proračuna zagorske občine in formiranje sredstev sklada za šolstvo pri ObLO. Pred posvetovanjem je pa prof. Podgornikova predavala o »Filmu in mladini« in poudarila ustanavljanje krožkov za filmsko vzgojo na šolah. Odlok o občinskem prometnem davku in davku od prometa na drobno Na sobotni seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje eo odborniki sprejeli na predlog odseka za dohodke pri ObLO odlok o občinskem prometnem davku v gostinstvu in občinskega prometnega davka od maloprodaje v trgovini. Tako je sedaj zvišan občinski prometni davek od naravnega vina vanje pripravi Društvo prijateljev od 7 na 20 od sto ter ostale alko-mladine, ob tem pa kažo proučiti holne pijače 20 od sto v gostinstvu, možnosti sodelovanja in izmenjave V maloprodajni mreži, oziroma v z nekaterimi drugimi kraji. I maloprodajnem prometu v trgovini Korak naprej (Nadaljevanje • 1. strani) Nedvomno ni iz trte izvit očitek zena, da moški nimajo dovolj smisla za varstvene ustanove, servise in podobno, kar razbremenjuje že-ne, preobremenjene z gospodinjstvom. Nemara je prav to izraženo v stališčih delavskih svetov (ki nimajo veliko žena), kadar odločajo o teh vprašanjih — o prispevkih podjetij za varstvo otrok in podobno. Nemara prav zaradi tako pomanjkljivega odnosa v Zagorju že dve leti niso izkoristili sredstev občinskega proračuna, namenjenega gradnji otroških igrišč. Zato ie nemara morala občinska Zveza društev prijateljev mladine v Hrastniku nasloviti občinskemu ljudskemu odboru resolucijo, s katero zahteva dosledno izvrševanje določil odloka občinskega ljudskega odbora, ki terja, da v vsaki novogradnji stanovanjskega stolpiča ■"•rodijo tudi sobo za varstvo otrok. Bi pa morali takšne resolu-iie napisati tudi v drugih občinah v Zasavju, Nedvomno ie potrebno omeniti dober odnos ao vprašanja varstva otrok odločitev steklarne v Hrastniku, ki bo namenila štststannvanj-sko hišo za kombinirano varstveno-vzgojno ustanovo in bo tamkajšnjim stanovalcem dala druga stanovanja. V Trbovljah bodo tudi storili korak dalje z varstvom otrok z ustanovitvijo vzgojno-varstvene-ga zavoda, ki bo imel tudi dom za prenočevanje tistih otrok, ki zaradi bolezni enega od staršev nimajo zagotovljenega varstva. V Trbovljah pa letos lahko ugotovimo, da 'je sestavni del občinskega družbenega plana postavka, da je potrebno poskrbeti ta kar največ novih delovnih mest za žensko delovno silo. Na 2J0 novih delovnih mestih, ki so predvidena v letošnjem letu imajo žene prednosti Reševanje problemov žena je za korak dalje, toda stvar žena samih je, da bodo temu koraku sledili ie številni drugi, Viktor Sirec po stopnji 6 od sto ter alkoholne pijače po stopnji 20 od sto. V trgovini je s to stopnjo (6%) izvzet promet od živil in šolskih potrebščin. Po novi stopnji občinskega prometnega davka naj bi vino stalo 305 din (tisto, ki je bilo sedaj po 250 din) ter 365 din (doslej 300 din). Toda te številke niso fiksne, ker se je zvezni prometni davek znižal od 10 na 5 od eto kar naj bi vplivalo na cene, Nov predpis občinskega prometnega-davka je potreben za povečanje dohodkov za proračun Ob LO Trbovlje. __ Odlok Je bil sprejet na predlog sveta za družbeni plan in finance. ek 318 otrok zdravniško pregledanih Lani je odsek za zdraveto ln socialno varstvo pri občinskem LO v Litiji organizira! letovanj otrok v Ankaranu pri Kopru. Po zbranih prijavah eo poelali otroke na zdravniški pregled. Pri 201 pregledanem otroku eo ugotovili zdravstveno indikacijo I tn prt 117 otrocih zdravstveno indikacijo II, Od skupaj 318 pregledanih otrok jih je letovalo 229, ln to v treh Izmenah po 21 dni. Sredstva za kritje stroškov eo prispevali delno starši, delno pa Zavod za socialno zavarovanje, Društvo prijateljev mladine in občinski LO Litija. Socialno in zdravstveno šibki olrod ao pa letovali brezplačno. nja, kar doslej ni bil primer. Podčrtali so, da je nujno potrebno nenehno izpopolnjevanje v vojaškem znanju. Letos bo organizacija oziroma njeni člani pomagali gospodarskim organizacijam, da se tudi civilno prebivalstvo seznani z načinom nove obrambe. Občinski odbor ZROP trboveljske komune je prejel pohvalo kot eden izmed najboljših aktivov v Sloveniji. V vrste organizacije je včlanjeno 82 % vseh rezervnih podoficirjev In 100 % rezervnih oficirjev. Med drugim so na skupščini sklenili, da bodo pomagali občinskemu strelskemu odboru, ki bo v sodelovanju e strelskimi družinami začel graditi strelišče za malokalibrsko puško. Vsak član organizacije bo opravil po pet ur prostovoljnega dela ali bo pa odplačal delo v denarju. Nadalje bo organizacija priredila tekmovanje z MK puško, ob različnih praznovanjih pripravila predavanja in razgovore po šolah, v tednu mladosti bo pa združenje priredilo izlet članov v bližnjo vojaško garnizijo, kjer el bodo udeleženci ogledali dosežke vojaške tehnike. družnica lahko uveljavi kot enakovreden organ v gospodarski organizaciji, ker ji je zagotovljeno, da se nebo znašla na začetku neznane poti. Pri volitvah v nove delavske svete je upoštevati dejstvo, da ta čas sovpada s sprejemanjem zaključnih računov gospodarskih organizacij, ki ne smejo biti zgolj formalno opravilo, temveč odraz lanskoletnih dosežkov ter pobuda še za uspešnejše delovanje v novem letu oziroma pobuda za dosego še večje storilnosti v proizvodnji. Tudi je treba misliti na to, da je treba v nove delavske svete izbrati tovariše, ki bodo kes vsem nalogam in ki se bodo intenzivno ukvarjali s problemi gospodarske organizacije. Pa se povrnimo k sindikalnim podružnicam, ki v številnih primerih niso odigrale tiste vloge, kot bi jo morale. To se zlasti opazi iz tega, da ponekod sploh niso razpravljali o vprašanjih, o katerih bi morali — kar je bilo poudarjeno že na posvetovanju sindikalnih aktivov Zasavja — temveč da so se ukvarjali z nepomembnimi vprašanji. Nujno je tudi, da sindikalne podružnice tesneje sodelujejo s kolektivom, da razpravljajo in seznanjajo člane kolektiva z vsemi dogodki v njegovi sredini, po potrebi tudi z dogodki in problemi drugih kolektivov. Umestno bi bilo, da bi bili pred volitvami predkonferančni sestanki, kjer bi pregledali seznam kandidatov, njihovo razgledanost in usmerjenost, kar bo zagotovilo uspešno delovanje sindikalnih podružnic. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da bodo to delo in naloge lahko uspešno izvrševali le tisti tovariši, ki so res aktivni in ki čutijo odgovornost za svoje delo proti kolektivu. Janko SAVSEK Ing. Branko Hočevar, novi sekretar ObK ZK Zagorje Na petkovem zasedanju občinskega komiteja ZKS v Zagorju ob Savi so zaradi odhoda na študij razrešili dolžnosti dosedanjega sekretarja ObK ZK Zagorje ob Savi Milana Vidica, za novega sekretarja pa imenovali inž. Branka Hočevarja. Dve plati medalje (Vtisi in zapažanja) Vse govori o šolstvu, šolanju in kompleks vprašanj šolstva v ko-prosvetnih delavcih. Tudi sami munah in med komunami. Renta-učitelji in prosvetarji in drugi bilnost kot osnova nakazuje niz vzgojitelji veliko govorijo o ft- sprememb ie v osnovnih• šolah, nansiranju, pravilnikih in plačah. Domala v vseh občinah ugotavlja-Tudi z najvišjih forumov Sociali- jo, da je nekaj takšnih šol, ki bi stične zveze smo dobili pismo o jih bilo vredno opustiti in učence tem, da je nujno potrebno\ $ po- voziti v bližnje in boljše organi-udarkom ukrepati v prid šolstvu, tirane šole. Pri srednjih šolah m>-Nemara bi lahko zajeli vse to v stopa vprašanje, katere so neogib-ugotovitev nekega pisca v enem no potrebne in katerim okolje ne izmed časnikov,* ki je namenjen ustreza — kar se kaže v tem, da kulturnim vprašanjem: delo šnl- posamezne šole nimajo dovolt nika je najtežje, ker ima enako učencev v celoti ali pa samo v ne-težke opravke z vzgojo otrok kot katerih oddelkih. Drugod zopet z otepanjem staršev, ki bi jih mo- ugotavljajo, da jim bolj ustreza rali prav tako vzgajati kot mi- ustanovitev prvih paralelnih od- hove otroke. Isti pisec pravi, da so učitelji za to svoj* delo naj- delkov srednjih šol zato, ker imajo prostore in kader in dovolj slabše plačani povsod po svetu, in učencev, katerim bi zaradi stro- prav tako pri nas. Ob taki misli se mi zdi vred no ugotoviti tudi to, da je pri nas pravico. škov šolanja drugače bilo onemogočeno šolanje, do katerega imajo delo na šolah še nekoliko teže in zahtevnejše, ker ne gre samo za Taka vprašanja se vestno znova obravnavajo, vedno v novi lučh pouk, temveč tudi za družbeno kajti odločitev, ki je bila povzet* dogajanje, ki bi zahtevalo ne sa- iz včerajšnje razprave, je danes mo uvedbo takšnega pouka v šo- zaradi novih momentov v doga-lah, temveč bi o tem morali po- in koristnejša v svojih posledicah učiti tudi mnoge učitelje (izjeme janju že drugačna, in jutri ho potrjujejo pravilo)! V tem smtilu morda lahko Še bolje oblikovana so na eni izmed sei mimogrede go- Nemara bo iz teh razprav nasta-vorili in rekli da prosvetni de- la za nekatere šole tudi nova vse-lavci še ne vedo mnogo ali pa tu- bina. Ljudje govorijo o tem, n“l di nič o načinu gospodarjenja ko- gimnazija vsebovala osnove i gjm’. mun, torej o načinu, kako pride- nazi:e i ekonomske srednje sole 1 jo komune do sredstev, ki jih po- tehnične srednie šole in potem da- ............... jala vsakdanjosti res ••rimerno praktično vzgojene ljudi, kar zda’ jbnli tem tako ali drugače namensko razdeljujejo — tudi za šole. . Tesno ob tem ie ugotovitev ne- še vedno ne more dajati, ke druge seje, da je na eni izmed Res so morda trenutno naj i srednjih šol pouk pod slovenskim prizadeti prosvetni delavci s tem, povprečjem, predvsem zato, ker da imaio za zdaj pravilnike o « ,* je enostranski, brez dodatnega po- Utvi osebnega dohodka in pravr uka, brez udeležbe družbenih or- la šole, po katerih pa se še ne mo gamzaeij zlasti LMS in šolskih rejo ravnati, ker trenutno ni V skutmosti, in ker je ob tem del narja, ki bi ga lahko debli. ° osebja še oreobrcmcnicn zato, ker kompleksnost vprašanja to* ■ ne more biti rešena s tem, cc ljudem, ki so tam zaposleni, z *, kim dekretom določen ni pa s tem doseženo nič d žolčni spori pri povečevanju plač Pravijo, da smo dandanes y te ^ za J odstotkov, nai ugotovimo, da nem času, da velja pravij. je pohod na samofinansiran e tirno počasi! Ce smo s Pre,n šol sprožil mz pojavov, ki sle"- njem korak 'naprej, a ,0 it io vsakemu podobnemu oblibova- rali zaradi napak, ki itevanla ,stopiti dva niso zasedena vsa sistematizirana delovna mesta. Da ne govorimo o nagrajevanju, kjer so bili ponekod zelo n ju novega. Zaradi tega tudi na- prehitevanja ,sioy:i‘ --- .... grajevanje kot tako r.e more biti nazaj, potem ne bnmo pn rešeno prej, kot je lahko rešen leč. Viktor Sporočamo cenjenim naročnikom, da smo poslali poštam naloge za pobiranje naročnine za 1. polletje 1962, Prosimo vas, da poravnate naročnino za list pismonošam, ki vas bodo obiskali v prihodnjih dneh. Ce ne tioste doma, ko pride pismonoša, pustite denar pri sosedi ali znanki, ki bo poravnala vašo naročnino. Vsem tistim naročnikom, ki stanujejo v krajih, kjer se naročnina ne pobira, pa vljudno prosimo, da nam denar nakažete. Uprava Poceni prodam kuhinjsko pohištvo in spalnico. — Mivec, Novi dom št. ,3 Trbovlje. Kuhinjsko pohištvo, skoraj novo, ugodno prodam. — Ogled vsako popoldne: Vodenska cesta 12. PREKLIC Preklicujem kot neresničen očitek, ki sem ga izrekel dne 19. februarja 1962 proti Francu Zeliču iz Zagorja, Okrogarjeva kol, št. 13, ter se mu zahvaljujem, c je odstopil od kazenskega postopka. — Franc Sušter, Zagorje, Okrogarjeva k~' 1° Dežurni Trbovljah 8. marca dr. 9. marca dr. 10. macra dr. 11. mami dr. marca dr. marca dr. marca dr. marca dr. 12. 13. 14. 15. '■'•••‘.vnikov v Južnič Komorowsky Drnovšek Drnovšek Drnovšek Kramberger Južnič Komorowsky 'Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 8. marca jugoslovanski cin. film »Velika turneja«; 9. do 12. marca jugoslovanski cin. film »Nadšte-vilčna«; 14. do 15. marca jugoslovanski film »Nebeški odred«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 7. in 8. marca švedski film »Mein Kampi«; 9. do 12. marca franc, cin. film »Ne pokopava se v nedeljo«; 13. in 14. marca ameriški cin. barvni film »Zakon prerije«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku; 8. marca francoski film »Ogledalo za dva obraza«; 10. do 12. marca nemški barvni film »Frančiška«; 11. marca ameriški barv. CS film — matineja ob 10. uri »Vozovi na zahod«; 14. in 15. marca ameriški film »Beg v verigah«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 8. marca franco^ barvni film »Toma Palčič«; 10. do 12. marca angleški f:!m »Poplave strahu« — v nedeljo matineja ob 10.; 13. in 14. marca ameriški barvni film »Tanka«; 15. marca slovenski film »Akcija«. Kino Šmartno pri Litiji: 8. marca poljska drama »Vlak«; 10. in 11. marca ameriški barvni cin. film »Vičita«; 14. in 15. marca italijanski film »Zapeljivec«. nju polnega vozička s peskom na plošči je z levo nogo stopil med tračnico kretnika in si pri tem ranil levo nogo. Jože Stvarnik, star 15 let, učenec IRS. — Pri nakladanju spodnjega dela vedrnika ee je le-ta prevrnil in ga pritisnil na obe nogi. Janez Jesenšek, star 39 let, zaposlen pri KZ. - Pri nakladanju lesa na kamion pri mlekarni Izlake je zaradi spoizkosti zdrsnila lega in mu padla na stopalo desne noge, Poškodovan je palec in kazalec. Niko Šmodič, star 20 let, zaposlen pri LIP, — Pri nakladanju vagona iz kamiona se je nagnila deska, na kateri je stal poškodovanec, ki je padel z avtomobila in si poškodoval desno roko. ZAHVALA Ob tragični smrti mojega moža in očeta IVANA HANZKA se prisrčno zahvaljujemo obratu Dobrne-Neže, Zunanjemu obratu in upravi rudnika Trbovlje-Hrsšt-nik. Nadalje se zahvaljujemo godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Mari, hčerkica Agata in ostali sorodniki. Nesreče ZAGORJE Adolf Zibret, star 23 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je nakladal premog na transporter, se je odtrgal kos premoga iz stene in mu padel na koleno 'eve noge. Jakob Pavšek, star 48 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri umikanju vozička tega ni dobro podložil, zato se je voziček začel pomikati nazaj in ga pritisnil na prsni koš. Ludvik Kic, star 26 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri d ■ za stropnik mu je padel kos premoga na desno koleno. Jože Pirc, star 23 let, zaposlen pri Rudniku. — Ko je izdeloval zagozde, mu je pri zamahu padel kos premoga s stropa in se je usekal na palec leve roke. Alojz Golčnik, star 30 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri obrača- POJASNILO V 10. številki našega lista, ki je Izšla 1. marca 1962, se je v razpisu natečaja, ki ga Je objavil Stan. sklad občine Hrastnik, vrinila napaka, in sicer pod točko 6; ta se pravilno glasi; 6. Ponudbe s priloženo dokumentacijo po točki 4/d je treba vložiti pri Stan. skladu občine Hrastnik (Hrastnik 176) DO 20. MARCA 1962. ZAGORJE Rojstev (izven porodnišnice) til bilo. Poroke; Janez Stmišnik, kmečki delavec iz Zaplanine, in Frančiška Kreže, gosp. pomočnica iz Cemšenika; Ciril Kovač, trg. poslovodja iz Pirana, in Celestina-Kerbavčič, uslužbenka iz Lucije; Janez Podbregar, rudar iz Medije, in Marija Urbanija, trg. poslovodkinja iz Podlipovice. Smrti; Frančiška Grahek, roj. Tomažič, gospodinja iz Zagorja — stara 48 let; Ivan Štajner, delavec iz Kisovca — star 27 let. HRASTNIK Rojstva (izven porodnišnice); Marija Žulič, gospodinja, Hrastnik 68 — dečka. Poroke: Stanislav Gričar, ključavničar iz Bmice 61, in Jožefa Zorko, šivilja iz Velenja — Tomšičeva ulica 19; Anotn Slaošak, rudar iz Hrastnika 227, in Stanislava Ivnik iz Hrastnika 227; Karel Rogan, zidar iz Gornjih Slaveči, in Margareta Klanšek, natakarica iz- Hrastnika 219; Jože Pelc, slaščičar iz Hrastnika 206, in Ljudmila Kavšek, vzgojiteljica iz Hrastnika 206. Smrti: Marko Dolanc, upokojenec iz Hrastnika 153 — star 61 let; Franc Potrata, prevžitkar iz Ceč 77 - star 84 let; Rudolf Potrata, kmet iz Ceč '1 — star 74 let. TRBOVLJE Rojstva: Viktorija Oplotnik, Čeče - dečka; Roza Zupan, Brezje, Zagorje — dečka; Sariota Gole. Hrastnik - deklico; Frida Lor-bar, Zagorje — dečka; Aha Kramžar, Zagorje — deklico; Pavla Vozel, Trbovlje — dečka; Oiga Dornik, Trbovlje — deklico; Elica Korošec, Trbovlje — dečka ;Ljudmila Vukovič, Trbovlje — deklico; Marija Matek, Brnica — dečka; Ivana Lipovšek, Trbovlje — dečka; Božena Rav-šelj, Trbovlje — deklico; Pavla Pavlič, Kandrše — dečka; Alojzija Mars, Colniše - deklico; Marija Kobilšek, Trbovlje — deklico; Terezija Ka’šek, Trbovlje — deklico; Frančiška Medvešek, Močilno — deklico; Magdalena Mostič, Hrastnik — dečka; Marija Kolar, Hrastnik — deklico; Marija Alič, Trbovlje — deklico; Bara Pintarič, Trbovlje - BI. Po vaseh, skozi katere so hodili, eo 'slišali tovoriti, da Jc na jezeru potonil čoln z dvajsetimi otroki In da oblasti iščejo Usta dva, ki sta ee rešila. Zato Jc človek z brazgotino Giorgia in Alfreda skrbno skrival. Včasih so kos poti prisedli h kakemu vozniku In vsakomur Jc Luinl natvezli drugačno zgodbo o namenu njihovega popotovanja. Teko so prišli do Milana. Za Giorgia Je to I veliko doživetje, da jc videl toliko ljudi i. ah, široko ceste ln tako velike hiše. In šele ln trgovine, ena Jc bila lepša od druge. Dečka bi sc tako' rada ogledala potanko vse te zanimivosti In lepote, toda človek z brazgotino Ju je neusmiljeno gnal dalje. Tako »o »rišll zopet v predmestju, kjer e« bile ulice ozke, hiše pa manjše in bolj umazane. 52. Zavili so v neko uličico, bolj umazano "in mračno od drugih. Pod napisom »Pri zlatem loncu« Je človčk z brazgotino izginil v hišo. Dečka eta mu sledila ln znašli so se v zakajeni, nizki gostilniški sobi. ljudje so obmolknili, ko so vstopili, In čele čez čas Je nekdo vstal in rekel: »Sl res to tl, Antonio Luinl? Pravkar smo piti za tvojo dušo?« — »Prehitro ste se veselili. Ziv sem in zdrav.« — »Se v časopisih Je pisalo, da Jc utonilo dvajset dečkov, le dva da sta ee rešila, potem pa Izginila neznano kam.« — »No, lepo,« Je rekel človek z brazgotino, »to sta tista dva dečka. Mojstri ju bodo morali plačati s suhim srebrom.« — Saj, žt ves dan me nadlegujejo, kje bodo dobili nadomestilo za tiste, ki so Izginili v jezeru, je rekel krčmar in široko povabil človeka z brazgotino: »Prisedi, Antonio, sdaj bomo pili na tvoje zdravje,« Poročilo našega posebnega dopisnika iz Litiavilla: Čombič obsojen na smrt LitiaviUe, 4. marca (kablo-gram) — Visoko sodišče v Litia-villu je danes obsodilo sina žalostne gore Filič vrha, Mojzesa Combiča po 399 strani obsegajoči obtožnici državnega pravdnika na smrt. Combičev zagovornik dr. Sarvatius — Gustl je zaman poskušal doseči od sodišča pomilostitev. Državni pravdnik Je v svoj: obtožnici med drugim navedel, da je obtoženec kriv, da je preko svojih agentov, ko se je podražil tobak, naščuval litlavill-ske gospodinje, da so kakor brez glave pokupile ves sladkor in olje ter zapravile ves denar, da prve plače v gostilno. Obtožnica tudi navaja, da je obtoženi kot popolni anarhist po svojih agentih povzročil enotno pojmovanje med nekaterimi sicer dobro stoječimi litijskimi gospodinjami, ki so vzele samopostrežno trgovino dobesedno in eo človeške dobrine namesto v košare dajale v vidne in nevidne žepe. Ni poskrbel za sredstva za nadaljevanje gradnje šole v Šmartnem, za Zasavsko cesto in drugo. Obtožil ga je še, da je kriv, da je bila prekoračena planirana izguba na litiavillskem posestvu, da- so spuščene rampe in še za nekatere druge stvari. tiavillu na otoku Katanga na reki Kongu, ga je moglo spremljati precejšnje število domačinov in gostov, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije in jih ni motil niti dež, ki je nagajal na prireditvi. Iz Ljubljane pa je zraven nekaj avtobusov pripeljal tudi poseben vlak. Combiča ni več. Sežgali so ga. Kljub poskusu plačancev, ki so se pripeljali z bojno ladjo po Kongu, da bi ga rešili. A niso uspeli. Combič je zgorel. V. tradicionalni litiavillsld karneval je pa privabil številne radbvedneže v to mesto. Combič se v Litiavillu zagovarja pred visokim sodiščem dečka; Uršula Jontez, Trbovlje - deklico; Marija Klopčič, Zagorje — deklico; Daniela Cirar, Zagorje — dečka; Angela Benci-jan Zagorje — dečka; Marija Odlazek, Zagorje — dečka. Poroke: Albin Božjak, rudarski tehnik iz Trbovelj, in Zora Ivanc, uslužbenka iz Hrastnika; Frančišek Crtnac, osebni upokojenec iz Radeč, in Ana Stigl, roj. Ma-jes, upokojenka iz Radeč; Jožef Leskovšek, uslužbenec iz Ljub-lajne, in Frančiška Voje, uslužbenka iz Save 12 pri Litiji. Smrti: Antonija Blažič, roj. Pišek, gospodinja iz Trbovelj — stara 73 let. BREŽICE Rojstva: Terezija Pangaršič, Krška vas 4 — deklico; Marija Molan, Zdole 49 — dečka; Zofija Horžen, Boršt 19 — dečka; Ivana Tomše, Videm-Krško — dečka; Jožefa Vilčnik, Blanca Ib -dečka; Monika Germšek, Ljubljana — dečka; Ana Knez, Lončarjev dol 36, Sevnica — dečka; Hermina Muratovič, Srem. Mitroviča — dečka; Rozalija Kovačič, Brezovica 32 — deklico. Poroke: Jože Demač, elektromon-ter iz Gor. Lenarta 7, ln Ana Planinc, knjigovodkinja iz Brežine 20. Smrti: Ana Moškim, gospodinja iz Dobove 73 — stara 70 let; Ivan Jeretič, soc. podpiranec iz Im-poljce — star 65 let; Marija Stergar, kmetovalka iz Sentlenarta 83 — stara 76 let; Ana Škorc, soc. podpiranka iz Trnja 36 — stara 86 let; Neža Nečemer, druž. upokojenka zi Sentlenarta 21 — stara 78 let. Iz LITIJE nismo prejeli poročila. Četrtek - 8. marca 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Gvineja. — dežela stoterih zanimivosti; 10.14 Od tod in ondod; 11.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 12.05 Trio Svečnik iz Maribora; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Ter-čej: Delo v Meti spomladi; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Od pianina do pihalne godibe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Orgle in orglice; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Pojejo vam filmski igralci; 20.00 Cetrt-‘kov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 9. marca 8.05 Melodije na tekočem traku; 8.55 Planinski tednik; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 Ali vam ugaja; 12.05 Tri pesmi iz raznih krajev sveta zapoje Komorni zbor RTV Ljubljana; 13.30 S slovenskimi opernimi pevci; 15.20 Z melodijami po svetu; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel »Slesk«; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Trije veliki zabavni i orkestri; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.00 V ritmu cha cha; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakin. SOBOTA - 10. marca 8.35 S citrami po Evropi; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Narodne v priredbi Cirila Vremšaka; 12.15 KmeMjskl nasveti — ing. Jernej Ude:, Tehnika podiranja dreves; 13.30 Dalmatinske pesmi poleta Olga Petkovič in Marica Ster-iaiJ; 14.05 Vedri, zvoki za sobot- no popoldne; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Kvintet Jožeta Karnpl-ča; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 25 minut z domačimi ansambli; 20.00 Priljubljene slovenske popevke; 20.20 Radijska komedija; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. * NEDELJA — 11. marca 8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Medvedek na obisku; 8.40 Vesele pesmi za otroke; 9.05 Z glasbo v novi teden; 9.45 »Tovariš pojdi domov« in še dve jugoslovanski skladbi; 10.00 Še pomnite, tovariši... Be-triani, Knific, Veble: Skozi boje in taborišča; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Kitara in mandeli- medu in njegova uporaba; 13.30 V plesnem ritmu Balkana; 13.55 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavnih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Pri skladatelju Vladimirju Lovcu; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 21.00 Veseli intermezzo. TOREK — 13. marca 8.05 Gorenjski vokalni kvintet; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pogled skozi razprta vrata; 10.15 Izberite melodijo tedna! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Vukadin Slšakovič: Kompleksna zaščita vinogradov; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Dunajski valčki; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Vihamo desetletje; 14.35 Španija od daleč in od blizu; 15.20 Slovenski oktet zapoje 3 pesmi; ne; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15,15 Trikrat pet; 16.00 Humoreska tega tedna — Hf in Petrov: Gorim in ne zgorim; 16.20 Popoldne ob radijskem sprejemniku; 17.15 Radijska igra — Matej Bor: Raztrganci; 18.10 Športna nedelja; 20.00 Izberite melodijo tedna. , PONEDELJEK — 12 .marca 8.40 Pet pevcev — pet popevk; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Gašper Dermota poje slovenske motive v priredbi Tončke Maroltove; 12.05 Tri Avgusta Stanka; 12.15 Radijska kmečka univerza - Avgust Bukovec: Vrednost Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Melodije pristanišč igra orkester Les*Baxter; 20.15 Radijska igra — Barrie Staviš: Človek, ki ni nikoli umrl. SREDA — 14. marca 8.05 Trio Maksa Kovačiča; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Deset minut z Črnimi oglarji; 12.15 Radijska mečka univerza — Ing. Dušan Terčelj: Stabiliziranje polsladkih vin; 13.30 Nekaj pesmi jugoslovanskih narodov; 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 17.05 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Iz studiov naših radijskih postaj; 21.00 Pojoči mozaik. Higienski krožek z osemletke Ivana Cankarja v Trbovljah nam piše — Malo je slišati o nas, vendar se redno shajamo vsakih 14 dni to tudi delamo. Imamo svoj higienski krožek, usmerja nas pa tovarišica Ema Golob, ki nam daje navodila za nadaljnje delo. Na sestankih poročamo, kaj smo napravili v tem času in tudi, kakšne načrte imamo. Naše delo ni lahko, ker moramo stalno opominjati in pregledovati součence glede čistoče: ta si pozabi umiti ušesa, drugi spet kaj drugega -že je tu zadrega in opravičevanje. S prizadevanjem in vztrajnostjo so si posamezni oddelki že pridobili prehodno zastavico to ■ tem dokazali, da so res pravi pod-mladkarji RK. Dobili smo nalogo, da ustanovimo pionirske hišne svete. In veste, kaj naj bi delali ti hišni sveti? Pazili naj bi na okras hiš, da ne bi bili zidovi popisani z neokusnimi parolami, da ne bi bila dvorišča nastlana s papirjem in drugimi odpadki. Pionirski hišni sveti pa imajo še neko važno nalogo: pomagati starim in bolnim ljudem. Ni težko, skočiti zanje v trgovino, k mesarju, k peku, počistiti morda kuhinjo in tako pomagati ljudem. Posamezniki so se že izkazali pri tem delu in upamo, da jim bodo sledili še ostali. Na zadnjem sestanku smo že določili, ko?a bodo podmladkarji obiskali za 8. marec. Lepo bodo čestitali ženam k njihovem prazniku in jim izročili prve spomladanske cvetice. Zapeli jim bodo pesmico in po potrebi počistili stanovanje ali pa kaj potrebnega prinesli J* trgovine in ae nato po- slovili z obljubo, da se bodo še večkrat oglasili. Hočemo biti dobri in vzorni podmladkarji RK in ubogati naše vzgojitelje. Podmladkarji Zobna ambulanta v STT V okviru že obstoječe obratne ambulante so v Strojni tovarni v Trbovljah v ponedeljek, 5. marca, izročili svojemu namenu nov, lepo opremljen zobni oddelek. Nova obratna zobna ambulanta, ki je edina te vrste v Zasavju med ambulantami kolektivov, Je najsodobneje opremljena. V načrtu imajo, da kupijo najsodobnejši aparat za vrtanje, ki lajša bolečine. Za sedaj je ta ambulanta namenjena samo za člane kolektiva, kasneje pa bodo prišli v njej v poštev tudi družinski člani vseh, ki so zaposleni v STT. — ar V februarju je bilo boljše Začetne težave, s katerimi so se borili v mesecu januarju v Strojni tovarni v Trbovllah so v februarju že prebrodili. Proizvodnjo so v tovarni v februarju nresegli za 10 % nad planom, realizacijo pa dosegli 100-odstotno. V mesecu januarju je bilo ravno narobe: dosegli so ve'j o realizacijo, a manjšo proizvodnjo. Kolektiv vlaga v delo vse napore, da bi vsak kvartal dosegel prvo kot drugo vsklajeno in da bi kvartalni proizvodni plan presegel THIFEUI ŠPORTNI PREGLED NogoiiAvt..i t„. v počastitev obletnice rudarske nesreče v Zagorju Dne 11. marca bo preteklo leto dni od tragičnega dogodka v Zagorju, kjer je izgubilo življenje trinajst rudarjev, med njimi tudi trije nogometaši Proletarca. V počastitev spomina preminulih tovarišev - nogometašev je NK Proletarec organiziral preteklo nedeljo pokalni turnir, ki so se ga udeležili trboveljski in velenjski Rudar ter domači Proletarec, medtem ko je NK Svoboda iz Kisovca zadnji trenutek odpovedal svoje sodelovanje. Člani UO Proletarca so skupno z zastopniki sodelujočih ekip obiskali grobove ponesrečenih rudarjev — nogometašev. Rudar (Trb.) : Proletarec 3:0 (0:0) Tekma je bila odigrana na težavnem terenu. Obe moštvi sta prikazali lepo in borbeno igro. V prvem polčasu sta bili moštvi enakovredni, medtem ko so v drugem delu igre gostje prevzeli pobudo v svoje roke. Gole sta dosegla Halilagič 2 in Knavs 1. Rudar (Trb.) : Rudar (Vel.) 1:0 (1:0) Zaradi zelo slabega terena obe moštvi nista mogli pokazati tistega, kar znata. Velenjčani so bili zelo borbeni in v zadnjih minutah igro celo izenačili, vendar jim je sodnik Vanelli gol iz nerazumljivega vzroka razveljavil. Trboveljčani so osvojili prehodni pokal. Ttimir bodo organizirali vsako leto. - fč rem je nastopilo devet ekip. Ekipa trboveljskega Rudarja je zasedla šesto mesto z 8 točkami (140 : 132). Rokometaši iz Radeč so v zimskem tekmovanju rokometne lige dosegli 4 točke oziroma 8. mesto. Razlika v golih 118 :172. Smučanje Rudar šesti Radečani osmi Minuli teden je bilo na GR v Ljubljani zaključeno zimsko tek-r»'-'V9n'e rokometne lige. v kate- Veleslalom v počastitev Toneta Okrogarja-Nestla V počastitev spomina umrlega narodnega heroja iz Zagorja Toneta Okrogarja-Nestla je bilo v nedeljo na Smrekovcu Črna na Koroškem veleslalom za člane in mladince ter ekipno. Skoki v Kisovcu Prizadevni člani smučarskega kluba Svoboda Kisovec nad Zagorjem so v nedeljo izročili namenu novo 50-metrsko skakalnico, ki so jo zgradili v glavnem s prostovoljnim delom članstva. Ob tej priložnosti so pripravili tudi meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih, čeprav vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno. Nastopilo je 18 tekmovalcev iz 7 društev, in sicer Enotnost iz Ljubljane, DTV Partizan Dol pri Ljubljani, Triglav iz Kranja, SK Zagorje, SK Trbovlje, DTV Partizan Mojstrana in SK Kisovec. Rezultati — člani: Edo VIDOVIČ (Enotnost) 205,3 (36.37); Berti ŠMID (DTV Partizan Mojstrana) 178,5 (39.40); Ferdo MAJDIČ (SK Kisovec) 172,7 (33, 29), Jože KOS (SK Kisovec) 166,7 (29, 28); N.andi PLANINC (SK Trbovlje) 166,2 (28,23) itd.; mladinci: Jože DOVŽAN (DTV Partizan Mojstrana) 194.9 (33,5, 34); Janez ROZINA (SK Kisovec) 170,4 (31,5, 37,5); Peter STEFANČIČ (Triglav Kranj) 165,8 (30,5, 28). Zasavsko pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih preloženo % V nedeljo, 4. marca, bi se morali pionirji iz Zasavja pomeriti še v smučarskih tekih. Med tednom je zapadlo dovolj snega in člani smučarskega društva »Kura« na Dobovcu so veselo pripravljali proge in ostalo, kar je potrebno za tekmovanje. Toda nenadna sprememba vremena je prekrižala O 1 (ti o % 5 4j tn -g: > >C < 5 < bc M 1 E E — 5 S. O m o Z a. Znamka za 15 din »'O O Cu £ a3 *5 'j 8 'M 'jublj nagrade, če bi ti povzročila žalost gospodični Iztdori. J. «ti mi dali svoR) Besedo, toda tega ni etorila Izidora. Prosil M vas. KAVIER DE MONTEPIN ZU Maščevanje in ljubezen gospod vojvoda, da se pomenite e svojo hčerko, nato pa naj sama odloči. — Dragi baron, pravi nato vojvoda, to, kar ste rekli, vam Je lahko samo v ponos. Govoril bom z Izidoro, toda povem vam odkrito, da bi videl zelo rad, da bi se dekle odločilo za vas. In vojvoda je res takoj nato odšel v hčerkino spalnico. Baron je ie prej do podrobnosti seznanil ciganko z vsemi navadami Izidore. Ce bi se ji kaj nenavadnega pripetilo, se lahko opraviči s tem, da z njenim spominom ni vse v redu, kajti vstala je od mrtvih. Carmen je seveda takoj odgovoril* očetu, da bi ee rada poročila s svojim rešiteljem. Mati jo je s presenečenjem poslušala. Ko je hčerka nehala govoriti, je vojvodinja samo zastokala: - Ubogi Rene! Kako lahko se vse pozabi! Jaz sem edina, ki fanti pomilujem. Zapustila je moža in hčerko In odšla v svojo sobo, nato pa v Renčjevo. Njegova soba Je bila prazna, toda na mizi je opazila pismo, ki je bilo naslovljeno nanjo. Hitro ga je odprla in prebrala njegovo vsebino. Markiz de Rieux Je sporočil vojvodinji, da bo takoj zapustil palačo, ker nima moči, da bi še dalje ostal tu. Pismo se je končalo z naslednjimi besedami: -Preden bom zapustil to osovraženo mesto, se bom še enkrat poklonil vam, spoštovana gospa, in gospodu vojvodi,- Medtem Je vojvoda že odšel k baronu, da mu sporoči odločitev svoje hčerke, - Oh. gospod vojvoda, je vzkliknil baron, čutim se nenavadno počaščenega, da je Izidora privolila postati moja žena. — Pojdite z mano, pravi nato vojvoda, moja hčerka vas pri-fakuje In prepričan sem, da bo vesela, ko vas bo zagledala. Carmen Je zadrhtela, ko ji Je baron poljubil roko. Grozne misli so ji začeie rotiti po glavi: pomislila Je na čudno usodo, ki Jo je že enkrat preživela. Razmišljala Je o svoji nadaljnji bodočnosti. Querjean je odšel k Porini In jo seznanil z dogodkom v palači. - S kakšnim mračnim poslom se ukvarjaš sedaj? jo Je radovedno vprašal. - Stopi somkaj, pa boš videl! mu Je odgovorila Perina. Odšla je do nekega koti v kleti ta mu pokazala Izkopano Jamo. Baron Jo Je presenečeno pogledal, ker ni razumel njenega početja. — No — ga Je vprašala, ali vidiš? Mrzel pot Je oblil barona, ko je spoznal resnico. — Izidora Je mrtva? vpraša z drhtečim glasom. — Da! Saj veš, da ni smela ostati živn, ker bi bila večna nevarnost za nas. — Ubogi, mili otrok! reče nato baron. — Querjean, ti si navaden bojazljivec! ga je tedaj nahrulila Perina. Ni tl treba, da sedaj hliniš nekakšno, žalost. Ali JI nisi morda tl dal zastrupljene rože? In roka tl ni drhtela, ko sl Ji Izročil šopek? Baron je sklonil glavo. - Hotel si videti, kaj delam, ln sedaj veš. Pomagaj mi, da skon-čava posel, ker sem sama preveč utrujena. Quer.|ean je prijel za lopato In brez besed začel metati zemljo v grob. K6 sta skončala delo, sia odšla spet v prvo nadstropje, kjer sta se nekaj časa pomenkovala. Ko Je baron odšel, se je lice Perlne spremenilo. — Ubogi bedak! je rekla sama pri sebi. Igračka v mojih rokah sl, dragi barori! Kar pojdi po svoji začrtani poti, toda vedi, da ti vodim jaz! Moj suženj si! Če se ml boš hotel uoreti, vedi, da boš poražen! Dokaz za tvoj zločin, ki zanj miriiš, da ga ni In da je mrtev, Jc v mojih rokah ln še — živi! Po tem samogovoru je vedeževalka odšla v svoj tajni kabinet. Približala »e je postil.« |„ osvetlila bledo Izidorino lice. Dekle je Imelo mrzlico in je mrmralo neraziimMive bede. Perina se je sklonila k njej in JI dejala: - Izidora, ati me slišite? Ne rožnate me, je nadaljevala gospodarica rdeče hiše. Nikoli me niste videli, toda odslej se bova večkrat videli, kp vam bom nndomestovala mater. Izidora je molčala. - Ali me slišite? Ali sle me razumeli? Odgovorite mi! Dekle .Je še vedno molčalo. - Se en poskus, Je m1-Mia Perina, In ta bo odiočilon. Potem > glasno rekla: - Vidim, da ste hrabri In močni, zato vam bom povedala veli** bolečo skrivnost: vaš zaročnlk Renč de R!eux vas Je zapustil 1 pozabil - poročil sc bo z neko drugo damo! Dekle se je žalostno nasmehnilo In tiho reklo: — Včeraj sem pisali Renčju. Ljubi, me In bo zato pohitil. Tod* njegova pot je dolga, moje živi jen le pa je kratko. Zato se h", • > da bo prepozno prispel. Ce bo prišel prepozno In če bom prej umr ga boš ti potolažila, mati! Perina Je sprevidela, da je dekle čisto zmetano. Odšla J® * njene sobe in zaklenila vrata za seboj. (Dalje prihodnj'