Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedftl|ska Izdaja celole no vjuga-slnvlll SO Din, z« Inozemstvo 100 D VENEC S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 In 2 D, večji oglasi nad 43 mm v 141 ne po Din 2-50. vellKJ po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri većlem □ naroćilu popust Izide ob 4 zjutral W razen pondetJKa ln dneva po proznlku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6'I11 Holcapl.sl se ne vrača/o. netranUIrana plsvr.a se ne Kprelemulo - Uredništva telefon St. 2050, upravništvo St. 2323 Političen list sa slovenski narod Uprava fe vKopltarfev1 ul.SI. 6 -<- Čekovni račun: r/ubl/ana Stev. 10.650 In IO.349 za fnserale, SarajevoSt.7363, Zagreb St. 39.011, Praga ln llunal St. 24.797 Mir i nam!! Zgodovina pozna vso mogoče zvijače in pretveze, s katerimi so skušali imperialistični narodi odnosno vlade pred ostalim svetom pokriti goloto svojih krivičnih teženj in dejanj — posebno zgodovina starega Rima je bogata na takih zgledih — a kar je te dni vprizorila Italija proti naši državi, je za naš čas pač nekaj îisto neverjetnega in nemogočega. Vsemu svetu je znano in g. Mussolini ter njegovi podrejeni organi in celokupno fašistično časopisje dan za dnevom poročajo, kako se je Italija popolnoma militarizirala, kako je vsak fašist vojak, kako je milica, ki šteje najmanj 600.000 mož, popolnoma vojaško organizirana, kako se je preosnovala vsa armada, kako so se izpopolnila zlasti tehnična sredstva vojske, kako neprimerno se je ojačila mornarica s vsem bro-dovjem modernih ladij, navidezno sicer namenjenih trgovini, dejansko pa v prvi vrsti zgrajenih za vojne namene. In končno kako sijajno se je Italija oborožila za zračno vojno! Prav te dni so poročali italijanski listi o ogromnih, nad vse pričakovanje dobro izpadlih vežbah zračnega bombardiranja. Nihče ne dvomi in italijanski merodajni viri sami so poskrbeli za to, da je Italija danes en sam vojni tabor, eno samo skladišče najmodernejših, najučinkovitejših vojnih sredstev. Vrhu tega je vsa politična in vojaška oblast združena v enih samih rokah — prav kakor v starem Rimu za časa velikih vojnih podjetij v rokah diktatorja — in mož, ki ima oblast v rokah, je italijanskemu narodu postavil uov, smel cilj: vsaj delno obnovo starega rimskega imperija. To ni nič tajnega, v tem zmislu izzvenevajo vsi javni govori, vsi članki italijanskih listov. Javno se tudi govori in piše v Italiji — in pred vsem z me-rodajne strani — da je vzhod tista smer, kamor hoče moderni imperijalistični Rim nameriti svojo prve korake. To se pravi: prva naj pride pod italijanski bojni voz Jugoslavija. Pakt z Albanijo zagotavlja varno oporišče na balkanskih tleh samih. Kaj pa Jugoslavija nasproti vsemu temu? 0 kaki militarizaciji ne duha ne sluha! Jugoslovanski narod je usmeril po vojni vsa svoja prizadevanja na notranje-politično in gospodarsko konsolidacijo, na kulturno povzdigo. Težko je v kaki drugi evropski državi utilitaristična misel po vojni stopila tako zelo v ozadje kakor v Jugoslaviji; tudi po največjih garnizijah komaj vemo za vojaštvo, a organizacije, ki so se hotele igrati nekako fašistovsko milico, je naše miroljubno javno mnenje brezobzirno in energično pritisnilo ob steno. Ne dvomimo, da je naša vojska v tem času vršila svojo dolžnost, da je njena disciplina ua višku, da je zdrava in klena — toda o kakih pripravah na vojno, o kakem izrednem oboroževanju pri nas noben človek ničesar ne ve. Preje nasprotno! Razen tega se spomnimo, da je naša zunanja politika — žal! — prav do zadnjih dob temeljila na enem samem stebru: na prijateljstvu ï Italijo. Nikdar in nikoli se ni noben naš odgovorni činitelj le z besedico kakorkoli obregnil ob Italijo, kamoli da bi ji grozil. Nasprotno še v teh zadnjih trenutkih poudarja naš zunanji minister naše prijateljstvo nasproti Italiji! Sploh smo gradili tako izključno mirovno politiko, da se nam je zdela vojna nekaj čisto tujega in nemogočega — vsaj v kolikor je odvisno od nas. A bili smo prepričani, da smo varni tudi pred vsakim napadom, dokler imamo Ženevo in Društvo narodov. Tega prepričanja nam ni moglo vzeti niti neprijatelj-sko snovanje, ki se je v zadnjem času uveljavljalo okoli nas. Končno: imamo vlado, katere program ,ie notorično zgolj gospodarska in kulturna obnova ter ureditev avtonomne uprave. V ostalem stojimo sredi najbrezobzirnejših notranjepolitičnih bojih. Vse je torej pri nas ravno nasprotno nego v Italiji. Pa vendar smo se čisto iznenada znašli pred mednarodnim forumom kot krivci, obtoženi, da kujemo vojno, oborožen napad n.i Albanijo in s tem seveda na Italijo! In naš tožnik ni nihče drugi nego Italija. I,"i lo morda zgolj časniška vojna, kakor smo jih vajeni, marveč je poslala Italija vsem evropskim velesilam, pred vsem pa Angliji, cirkularno noto, v kateri jim naznanja, da kani Jugoslavija vpasti v Albanijo in vreči režim Ahmeda Zoguja. Italija — tako izjavlja nota — tega spričo vzajemnega albansko-italijan-skegu garancijskega pakta no lw dopustila. Italijanski in angleški poslanik v Belgradu sta se oglasila nn našem zunanjem ministrstvu in op< orila našo vlado ua posledice takega koraka. Vsa Evropa se je skrajno vznemirila, vseh oči so obrnjene na nas. Naši merodajni činitelji so že ofieijelno in avtoritativno zavrnili težko obtožbo kot popolnoma neutemeljeno in krivično. Naš zunanji minister dr. Perlé se je v svojem govoru v skupščini po pravici skliceval na to, da smo vedno zastopali politiko, ki zahteva neodvisnost Albanije in da je Alban:;" enakopraven član Društva narodov, ki janu i za njeno neodvisnost. Po pravici se je skliceval na našo dosledno politiko miru tu pozval ves svet, naj izvrši glede našega oboroževanja enketo, povabil vojaške in druge strokovnjake vsega sveta, naj pridejo in se o resnici prepričajo sami. Mirno vest imamo! Po krivem smo obtoženi in dokaz resnice nam ne bo težak. V zadoščenje nam je, da velik del svetovne javnosti niti hip ni verjel v obtožbo in si je o Belgrad, 21. marca. (Izv.) Sobotna seja je pričela okrog 11. V skupščini je bilo zelo malo poslancev. Prvi je govoril radičevec Gjuro Rajković, potem demokrat Slavko Šečerov, radičevec Kukelj, radičevec Miško Račan, demokrat Milan Nikolič in radičevec Filip Lakuš. Predsednik finančnega odbora dr. R a -d o n j i ć je poročal o delu o amandementih v finančnem odboru. Najpreje je govoril o uredbah, katerih je troje vrst: Prve uredbe se izdajajo ua temelju ustavnega pooblastila, ki se morejo izdati z vsakim zakonom. To so uredbe o uvedbi in tolmačenju zakona. Druge vrste uredbe se izdajajo s posebnim ustavnim pooblastilom. Tretje vrste uredbe izdajajo ustavne oblasti kot odnosna zakonska pooblastila za vsak posamezni slučaj. Te imajo zakonsko moč in se more z njimi spremeniti ali izpopolniti obstoječi zakon. Med ainandementi je mnogo takih, s katerimi se zahteva pooblastilo za upravno oblast, da sme izdajati uredbe z zakonsko močjo ob sodelovanju parlamenta. I)r. Radonjio je mnenja, da more zakonodajna oblast svojo pravico delegirati na upravno oblast. Takšna uredba se more ukiniti s skupščinsko resolucijo. Priznava, da je stilizacija tega anian-dementa neugodna ter izjavlja, da je finančni minister pristal ua spremembo besedila, da se ne bi različno tolmačilo. V nadaljnjem Radonjič zavrača opozicijo, da bi se s temi amande-menti gazila ustava. Nato je govoril Boža Maksimovič. Med njegovim govorom se je prekinila seja radikalnega kluba in v skupščino so prišli radikalni poslanci. Boža Maksimovič je odgovarjal pred-govornikom. Tekom njegovega govora je opozicija neprestano vpndala. Po njegovem govoru so se še oglasili nekateri poslanci za osebno pojasnilo, nato pa je skupščina sprejela proračun notranjega ministrstva. Na popoldanski seji je prišel v razpravo PRORAČUN MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO Minister za zdravstvo dr. Milelič je podal ekspoze o svojem proračunu. V državi je 156 bolnic. V njih se je lani zdravilo '218.212 bolnikov. L. 1925. se je osnovalo 305 socialno-zdravstvenih ustanov. L 1926. pa 120. Bolezni njej takoj napravil pravo sodbo. Tem bolj nas boli, da vidimo vlado velikega britanskega naroda tudi topot ob strani našega tožitelja. Čudimo se in ne moremo verjeti poluslužbenemu angleškemu poročilu za javnost o tej zadevi, ki govori o upravičenih italijanskih interesih na Balkanu in o jamstvu, da nobena velesila teh interesov ne sme ovirati niti podpirati trmoglavega odpora balkanskih držav proti italijanski politiki. Ali se Balkan smatra kot ko-lonijalna zemlja ali mandat? Ali balkanske države niso članice Društva narodov, ali jim Drušlvo narodov ne jamči njihove neodvisnosti? Težki oblaki so se zbrali nad našo državo, toda v svesti si svojih poštenih ciljev in prizadevanj in zanašajoč se na Društvo narodov in svoje zveste prijatelje, trdno upamo, da se nam bo nebo skoraj zjasnilo. Mir z nami! so se kar najbolj omejile. V poplavljenih krajih se je podvzelo imuniziranje prebivalstva. Malarija v Dalmaciji pojema. Z novimi proračunskimi sredstvi, četudi so majhna, se bo resno boril proti jetiki. To leto se oivorijo nova zdravilišča za jetične na Lovčenu, pri Skoplju, v Zlaliboru iu v Fruški gori. V državnih zavodih se zdravi okrog 300.000 sifilitikov brezplačno. Po govorih raznih poslancev se je seja zaključila. Nedeljo dopoldne se je razprava o proračunu zdravstvenega ministrstva nadaljevala. Minister je po govorih več poslancev odgovoril, nakar je večina proračun za zdravstvo sprejela in se je seja zaključila. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Nedeljska popoldanska seja se je pričela ob ô. V skupščini je vladalo svečano razpoloženje. Poslanci so bili zbrani polnoštevilno. Galerije so bile gosto zasedene. Tudi diplomatska in časnikarska loža sta bili polni. Vse je napeto pričakovalo ekspozeja zunanjega ministra. Seji je predsedoval skupščinski predsednik dr. Marko Trifkovič. Na ministrskih klopeh so bili vsi ministri razen Bože Maksimoviča. Na galeriji je sedel general Mitar Martinovič, katerega >Ti-mes« obdolžujejo, da organizuje vpad v Albanijo. Po otvoritvi je dobil besedo zunanji minister dr. N. Peric, ki je čital svoj ekspoze: Preteklo leto je bilo posvečeno v glavnem utrjevanju miru. Največji skeptiki so uvideli, da je delo za mir med narodi najvažnejši pogoj za njih blagor. Zelo značilno za to je, da je 8. septembra preteklega leta stopila NEMČIJA V ZVEZO NARODOV. Na ta način se je pridružila sporazumu Francije, Anglije, Belgije in Italije o nedotakljivosti francosko-nemško-belgijske meje, arbitražni pogodbi in o pomiritvi med Nemčijo in njenim sosedom. Na ta način pomenja sedmo zasedanje Društva narodov slovesno manifestacijo miru. Naš takratni zunanji nrnister jo predsedoval temu zasedanju D. N. Ta čast po- meni jasno iti važno priznanje za našo državo, da je dokazala, da hoče vsa sporna vprašanja rešiti v smislu I). N. Sodelovanje naših delegatov pri skupščini Društva narodov, kakor tudi v različnih njegovih oddelkih, je bilo aktivno in zelo vidno. Mi smo sodelovali in sodelujemo pri vseh delili in bomo posebno pri važnih konferencah /.a bodočnost mednarodnih odnošajev pri mednarodni gospodarski konferenci, ki se predvsem peča s trgovsko in tarifno politiko, kakor tudi z ustvaritvijo mednarodnih industrijskih dogovorov in pri razoro-žitveni konferenci, imeli stalno soudeležbo. Pred zasedanjem D .N. se je vršila konferenca Male antante. Na njej so se sporazumeli o mestih v Svetu D. N. Prepričani smo lahko, da se bodo tekom štirih let v D. N. varovali interesi našega ljudstva. Naše sodelovanje v I). N. je in ostane odkritosrčno, ker imamo veliko zaupanje v D. N. Mi verujemo, da bo D. N. znalo varovati svojo avtoriteto in odvrniti vse, kar hi ogrožal» mii in velike cilje, ki si jih je D. N. postavilo. MALA ANTANTA služi trajno in zvesto namenom, radi katerih je bila ustanovljena in poleg tega razširja svoje delo tudi na druga važna mednarodna vprašanja. Sestanek, ki se je vršil lansko leto na Bledu, je v popolnem medsebojnem sporazumu ugotovil odnose, slališče iu delovanje Male antante wi sedmo skupščino Drušlva narodov. Lahko trdim, tla so vse novice o slabosti aH oslabljenju Male antante popolnoma brez podlage. in da so nasprotno medsebojni odnosu,ii članov Male antante vedno iskrenejši in pri-srčnejši. Vsa vprašanja se rešujejo na temelju popolnega zaupanja, odkritega prijateljstva in v medsebojnem čuvanju skupnih koristi. Malo antanto vodi vedno ideja vzdrževanja miru. Njen glavni namen je, vzdrževanje statusa quo, kakršen je bil ustanovljen z mirovnimi pogodbami. Naši odr.ošaji do bratsko češkoslovaške republike so več kot prisrčni in popolnoma neskaljeni. Pred nekaterimi dnevi se je v Belgradu vršil del pogajanj za sklenitev nove trgovinske po-g dbe. Ostala pogajanja se bodo nadaljevala v Češkosl o vaški. Obstoji trdno upanje, da bo delovanje naše delegacije kronano s popolnim uspehom. Z novo trgovinsko pogodbo bomo sedanje gospodarske zvezo s Češkoslovaško razširili in poglobili. Z Romunijo smo v prisrčnih odnošajih. Nekatera še ne rešena vprašanja med nami se bodo rešila na način, ki bo zadovoljil interese obeh držav. Naša politika napram ITALIJI temelji na odkritosrčni želji po dobrih in prijateljskih odnošajih. Številni skupni gospodarski, prometno-politični in pravni interesi nas navajajo k ozkemu sodelovanju z njo. Vse te probleme smo rešili s celo vrsto konvencij in pogodb. To sodelovanje z Italijo s:no postavili na širšo podlago. Z Italijo smo vezani s prijateljsko pogodbo, katero hočemo najod-kritosrčneje izpolniti in po možnosti prispevati k miru in napredku v tem delu Evrope, ki je od vojne največ trpel. Italijansko-albanska pogodba je vznemirila tako našo, kakor tudi inozemsko javnost. Del njene vsebine more postati nevarnost za naše dobre in prijateljsko odnosa je s pogodbenimi državami, kakor za mir sploh. Na mirovni konferenci leta 101!) smo zahtevali neodvisnost Albanije v mejah leta 1913. Po našem mnenju je za naše kakor za albanske interese najboljše jamstvo stavek: »Balkan balkanskim narodom!« Za usodo Albanije kot sosedne države ne moremo ostati nezainteresirani. Mi smo se z vsemi silami trudili, da postane Albanija dejansko urejena in neodvisna država in da s tem pripomore h konsolidaciji splošnih razmer na Balkanu. V ta namen smo sklenili z Albanijo trgovinsko pogodbo in konzularno konvencijo. Mj nimamo ničesar proti širokemu mednarodnemu paktu, ki dejansko zajamčuje neodvisnost. Albanija je enakopraven član Društva narodov, njena neodvisnost je pod varstvom Društva narodov. Dokler ostaja Italija s tiransko pogodbo v mejah medzavezniškega sporazuma o neodvisnosti in teritorialni nedotakljivosti Albanije, nimamo mi nobenega povoda, da bi se buli kake izpremembe odtiošti-jev med obema državama. Mi želimo prijateljske oduošaje /• Italijo in medsebojno sodelovanje, kakor tudi utrditev skupnih koristi, ki Jih narekuje dobro iu prijateljsko sosedstvo Mir se ne bo rušil. Vsako vznemirjenje je odveč. NITI ANGLIJA NITI ITALIJA NISTA V BKLGRADIJ NIC INTERVENIRALI. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Doèim je v krajih ki mejijo na Italijo, iz umevnih razlogov zaradi italijanske akcije proti nam nasitilo veliko vznemirjenje in se prenašajo alarmantne in vznemirjajoče vesti, je v Belgradu mišljenje povsem trezno in ni videti niti najmanjšega razbui-jen;n. Soglasno je mnenje, da jc vsak spopad med Italijo in Jugoslavijo ključen in da je radi tega vsako razbili i. c in vznemirjenje odveč. Položaj naše države ni zavidljiv, toda mednarodni položaj je tak, da Italija ne sme ničesar storiti, kar bi ogro-zflo mir na Balkanu ali sploh v srednji Evropi. Razburjenje v obmejnih krajih je popolnoma neosnovano. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Kakor smo se informirali na inerodajiiein mestu, je vest o neki demarši tuknjšiijega angleškega poslanika Cunarda in italijanskega poslanika Bodre-ra pri naši vladi radi tega. da naša vlada baje pripravlja vpad v Albanijo, brez vsake podlage. Vaš dopisnik je imel priliko, da se je razgovarjal tako s Cunardoin kakor г Btidre-H"" Oba sta kategorično izjavila, da so te vesti brez vsako podlage. Angleška vlada sploh nima nobenega povoda, da bi v tej smeri storila kakšno korake. Isto tako se iz merodajnih krogov demantirajo vesti o cirkularni noti. Splošno se smatra, da gre pri tej celi zadevi za dobro prirejeno in inscenirano časnikarsko kampanjo proti Jugoslaviji. Ekspoze ministra za zunanje zadeve. Naš mednarodni položaj je popolnoma zadovoljiv. Politika naše države je vseskozi miroljubna. na podlagi rimskèga pakta. Skupni interesi nam narekujejo, da so ti odnošaji mogoči. Z Grčijo nas veže dolgotrajno prijateljstvo. Mi smo hoteli vse obojestranske gosp.darske in druge koristi, ki so že utrjene po sodelovanju v prejšnjih letih, kakor tudi vsa viseča vprašanja in konvencje, re iti skupno in tako odpreti pota za dolgoletn ) delo v korist in napredek obeh dr av. Kadi i/.premembe vlade v Grčiji se je ratifikacija odgodila, vendar zasledujeta obe vladi ta Vprašanja z vso pozornostjo. — Naše odnoïaje do sosedne in krvnosorodne Bolgarije obvladujejo stalni napori in čuvstva* medsebojne naklonj> ncsti in solklarilele balkan-sk h driav, kakor tudi najele skupno delo na vzdrževanju miru. Ti napori in obojestranski nameni so zadevali ua ovire zarotniškili akcij gotovih neodgovornih faktorjev v Bolgariji, ki so naše južne meje stalno ogrožali in končno povzročili skupen korak naše kraljevine, Komun je in Grčije v Sofiji. Lahko pa z zadovoljstvom ugoio.imo, da je subverzivno delovanje v zadnjem času pojenjalo in upamo, da je to najboljše poroštvo za skupne napore po utrditvi odn šajev dobrega sosedstva. Z zadovoljstvom v a mémo na znanje izjavo bolgarske vlade, da bo tudi ona pospeševala vzajemnost in napredek sosednih bratskih narodov. Po bolgarskih podatkih je v Bolgariji toliko beguncev in v tako 1 ednem stanju, da je med njimi silno lahko nabirati elemente za revolucionarno vznemirjanje sosednih držav. Zato se je Bolgarija lansko leto obrnila na Društvo narodov s prošnjo za posojilo 2 milijona 500 tisoč funtov šterlingov. Utemeljevala je to prošnjo s tem, da bo s tem posojilom begunce nastanila in s tem bistveno pripomogla k miru na Balkanu. Mi ne ugovarjamo temu humanitarnemu posojilu, zahtevali smo le od Društva narodov, da uvede strogo nadzorstvo uporabe p sojila. da bi se le-to ne uporabljalo za cilje, ki bi pomenili možnost novih sporov med Bolgarijo in njenimi sesedi. Zahtevali smo tudi, da v tej kontroli sodelujemo tudi Sklepi Društva narodov nas v tem po. it ^.dovoljujejo. — Naši odnošaji z Madjarsko so dobri in se gibljejo v smeri kar največjega ekonomskega zbližanja iu prometa. Je še sicer dosti nerešenih, zlasti adnvnistrativno-pravnih vprašanj, ki jih pa bosta državi v najkrajšem času ured'li. Mi hočemo dobro priji-iel slvo med Madjarsko in našo kraljevino. Z naše strani smo pripravljeni, da se razgovar-jamo «lede tranzita madjarskega blaga preko našega teritorija na Jadran. Hočemo Madjarski ta tranzit omogočiti in olajšati pod vsemi pogoji vzajemnega spoštovanja obojestranskih interesov, ki jih je treba privesti v so- j glasje. Glede ulrnitve vojne kontrole v Ma- I djarski je seveda razumljivo, da se države Male antante interesirajo, da se vzdrže med- j narodne obveznosti. Države Male antante ho- ! čejo, da pride do definitivnih in stalnih do- | brih odnošajev z Madjarsko. Vojna kontrola j je le ukrep radi gospodarstva, dokler se ne j izvrše obveznosti mirovnih dogovorov in do- j kler se ne dobe stvarna jamstva, da se mir ne more več omajati. Z Avstrijo smo v dobrih in prijateljskih odtioïajih. Živ | trgovski promet med tema dvema državama ! nam narekuje vedno tesnejše zveze in lojalne j politične vezi. Ni potreba posebej podčrtavati našega prijateljstva s FRANCOSKO REPUBLIKO, s katero smo tradiciona'no zvezani z neraz-rušljivim prijateljstvom v sreči in nesreči, j Med Francijo in našo državo vlada popolno j soglasje stališč in interesov. To je najlniljše ; jamstvo, da bomo velike pridobitke nedavne j skupne prošlosti razumeli tudi sedaj v miru j in jih v daljnji bodočnosti skupno uživali in ; branili, Kakor napram vsem velikim silam, s katerimi je prišel naš narod do zedinjenja in i osvobojetija, tako gojimo zlasti napram ANGLEŠKI iskrena čuvstva prijateljstva in udanosti. Mi imamo da nas bo velika Britanija vedno podplata v naših težnjah za vzdrževanje miru in naporih za povojno obnovo. Veliko možnost gospodarskih zvez z Veliko Britanijo smo skušali izrabiti s sklepanjem trgovskih pogodb, ki smo jih nedavno sklenili na temelju naj-v fie ugodnosti. V najkrajsèm času se bodo za ..šil,a tudi ta pogajanja o plačevanju naših vcju'b dolgov Angliji in tedaj bodo naši že do-i ■> r,"zviti gospodarski odnošaji mogli bistve-ro pomnožiti naše iskreno in že opetovano dokazano prijateljstvo. — S sorodno Poljsko ripr> pgdnisali pakt o prijateljstvu in konvencijo o arbitraži. Te pogodbe so izraz prijateljeva naših držav in zaključujejo verigo po-rv.'lb vseli članov Male antante s Poljsko. Tudi Polaka je torej blizu Male antante, knr samo pomaga k miru in ureditvi razmer v Srednji li ropi. Ta mesec smo sklenili s Poljsko tudi konzularno konvencijo. — Naši odnošaji z Nemčijo ho zelo dobri, a upamo, da jih bomo radi ve-tikih skupnih ekonomskih interesov in trnov- skih zvez še /boljšali. Kmalu bomo pričeli z v veej zgodovini, to je duh miroljubnosti, lojal-razgovori o trgovski pogodbi. nosti do sosedov in zvestoba napram zavez- Naše zadržanje napram i nikoin in prijateljem. Tem vrlinam bomo ostali zvesti tudi v bodoče. SOVJETSKI RUSIJI se giblje med željo, da к velikim ruskim narodom ostajamo' vedno v najintimnejših in bratskih zvezah in med neizvestnostjo, ali je sedanji režim v Rusiji resnično kousoliriiran in ali ni nevaren po svoji agitaciji isa gotov pravno-ekonomski red, ki ga smatramo vodno za nevarnega človeški družbi. In ravno radi tega ker nas vodi načelo, da se ne vmešavamo v notranje zadeve Rusije, moram izjaviti, da ni lahko priti do sklepa, ali je sedanje stanje v Rusiji dovolj jasno, da bi mogli predlagati odločitev o priznanju. Mi bomo pazno zasledovali dogodke, in kraljevska vlada ve, da bo naš narod pozdravil dan, ko bomo mogli vpostaviti z Rusijo tiste odnošaje, ki so od nekdaj vedno obstojali. — S Prepričan sem, gospodje poslanci, da bo vodstvo zunanje politike v tem duhu in s temi cilji odobril tudi ves naš narod in zato pri čakujem tudi vašega zaupanja.« Turčijo smo sklenili mirovno in prijateljsko pogodbo. Pripravlja se pa gradivo za trgovsko pogodbo in razne konvencije, ki interesirajo obe državi. Odnošaji s Turčijo so normalni in pričakujemo, da se bodo vsa viseča vprašanja rešila v obojestransko korist. Ze smo pristopili k razgovorom o ukinitvi sekvestrov nad imovino turških podanikov in o vrnitvi tovarniškega in drugega materiala, ki je odnešen v Turčijo med vojno. — Z Zedinjenimi državami AMERIKE nas vežejo odnošaji prijateljstva in še 'zza časa vojne iskrena hvaležnost. Poleg tega v Z. D. A. živi okoli pol milijona naših izseljencev, ki so živa, stalna vez med tema državama. Lansko leto smo podpisali pogodbo o plačevanju naših dolgov v Ameriki. Skupna vsota znaša nad 00 milijonov dolarjev. Pogoji, pod katerimi se bo plačevanje vršilo, kažejo veliko naklonjenost Z. D. A. napram naši državi. Pripravljamo gradivo za sklepanje novih pogodb: trgovske, konzularne, konvencije o sod- ! ni pomoči in o ekstradiciji. — Naša politika ob • Donavi skrbi, da vzdrži ravnotežje med našimi suverenimi pravicami in zaščito nacionalnega bro-darstva in obvezami, ki smo jih prevzeli kot podporniki konvencije o internacionalizaciji . Donave. V tem pravcu je naša delegacija v 1 podonavski komisiji podvzela vse korake, da j stopijo v življenje vse odredbe donavskega štatuta. Izdelali smo pravilnik za plovbo po j Donavi od Ulma do Braile, ki stopi v veljavo že prihodnje mesece. Reparacije. Kakor vam je znano, bomo imeli leta 1928. na razpolago celokupno vsoto našega dela nemških reparacij. S tem se bo občutno pospešila pri nas obnova. Vlada bo izdelala načrt, kako naj posamezna ministrstva bodo deležna pri reparacijskih dobavah, od katerih je 50 odstotkov za državne, 50 pa za zasebne nabave. Vsled razmer je ministrstvo za zunanje zadeve v letih po vojni moralo vso skrb posvetiti ureditvi zapletenih povojnih političnih vprašanj. Šele lansko leto se je pričelo aktivneje delati na zunanji trgovinski politiki. Sklenili smo trgovske pogodbe z Albanijo, Belgijo in Veliko Britanijo in pri koncu so pogajanja s Francijo in Madjarsko. V mednarodnih od-nešajih pomenimo mi več politično kot gospodarsko, Ze smo pričeli z delom za izpopolnitev naših inozemskih trg skih delegacij, da bodo kos novim nalogam. Potrudili se bomo, da prav posebno podpremo tako važno vprašanje kot je izseljeništvo. 800.000 naših ljrdi živi v inozemstvu. Potrudili se bomo, da zadovoljimo njihovim potrebam in pomnožimo njihove zveze z očetnjavo. Nekatere konzulate bomo ukinili, pa odprli druge tam, kjer je največja izseljeniška potreba. NAŠA MIROLJUBNOST. MI NE PRIPRAVLJAMO NOBENEGA VPADA V ALBANIJO. — VSE VESTI O TEM SO ZLOBNA IZMIŠLJOTINA. Mednardni položaj naše kraljevine je zr.dovo-ljiv v vsakem pogledu. Ni razloga, da bi se vznemirjali radi naše usode. Poslednje dni so prišle v javnost alarmantne in neverjetne vesti o naših vojnih pripravah in namerah, da v Albaniji izzovemo prevrat. Jaz sem rekel in najkategoričneje ponavljam, da je kraljevina želela in želi politiko miru in je vedno bila daleč od vsakih pustolovščin. Za to in tako politiko miru, ki nam je zelo potrebna, smo vedno pripravljeni nuditi dokaze. Pripravljeni smo, izjavljam to svečano, dovoliti anketo vsega sveta. Naj izvolijo priti vojaški in drugi strokovnjaki vsega sveta. Pozivamo jih! Tak* anketa bo mogla le ugotoviti, za to jamčim, da Stanje naše narodne brambe niti najmanj ni prekoračilo značaja normalnega stanja in na licu mesta bo mogla ugotoviti neistinitost in tendencioznost vesti o pripravah za vpad v Albanijo, ki se lansirajo v nameri, da se nam podtakne krivda, če bi v Albaniji prišlo do kakih neredov. (Pri tem je vstal Kosta Timotijević, pokazal na ložo in zsk.ical: »Evo ga Martinoviča, o katerem govore, da je na mejil Naj vedo, naj ga vidijo, vsem ga moramo pokazati!« — Vsa dvorana burno ploska.) Nato minister zaključuje: Naša zunanja politika je bila vedno pro-žeta tistega duha, ki ga naš narod zvesto čuva Usoden vtis dr. Peričevega ekspozejja. KOREKTEN, PRIJATELJSKI, TODA NEVSILJIV TON NAPRAM ITALIJI. — MI BOMO MIROLJUBNO-POLITIKO NEOMAJNO NADALJEVALI. - SIMPATIČNA IZJAVA 0 RUSIJI. - TOPLA NOTA NAPRAM BOLGARIJI. ren ln koTekten, vendnr ni bilo nikjer poniževanja, niti vsiljevanja. Nadalje se je tiidi zapazilo, da je zunanji minister tokrat govoril tudi o Rusiji, katerega predmeta se je prejšnji zunanji minister dr. Ninčić navadno izogibal. Povedal je čisto jasno, da želimo intimnih zvez z Rusijo, какот hitro se bo kensolidirala in postavila svojo diplomacijo v glavnih evropskih mestih ter se odrekla podpiranju boljševiške akcije v deželah, s katerimi bo vzpostavila diplomatske odnošaje. Vsak Jugoslovan bo tudi zadovoljen s trplo noto kakor je govoril dr. Per'ć o našem rozmerju do sorodne Bolgarske. Tudi to je bil I nov rlas v ekspozeju naših zunanjih ministrov. Brez pretiravon:a lahko trdimo, da je ekspoze zunanjega ministra dr. Perica bil zelo topel in simpatično sprejet od vseh krogov, ra?en nv alerih ekstremnih in znanih nezado-volinožev. Prvi nastop dr. Periča se je posrečil. Vsi krogi izražajo nade, da se bo naša •/unama politika vodila v tem finem tonu tud! nadalje. Od iskrene in jasno za «rta ne zunanj.' politike bo imela naša država korist ttelgrid, 21." marca. (Izv.) Zunanji 'mini1 ster dr. Ninko Perič je včeraj prvič podal javnosti smérnice zunanje politike, kakor jo'vodi sedanja vlada. Obenem je podal izčrpno poročilo o mednarodnem položaju naše države. Zelo dober vtis je napravil ekspoze zunanjega ministra Ninka Perifta posebno radi tega, ker je na celi črti poudaril miroljubnost naše države in izrazil našo pripravljenost, da storimo vse, da se ta zunanja politična smer na vsej črti obdrži. Drugo, kar je sprejela skupščina z odobravan:em na znane, je to, da je naglasil velik pomen Male nnlante na ravnotežje v Srednji Evropi, kar je najl eljši dokaz, da vsaj mi nočemo ničesar storiti, kar bi spravilo v nevarnost obstoj Mnle .inlnnfe ki je vsem članom te mednarodne organi acije prinesla že veliko koristi. V diplomat?1' h krogih se je poudarilo, da je eks' 0 e tudi v tem p iledu bil brezhiben кет je minister Perič n našem trenutnem ra rr.erju do T'nlije govoril v finem, najmir-ne šem in korektnem tonu ter izrazil neomajno pripravljenost živeti tudi s to državo v sosrvlskom pr'.tftonskem in mirnem razmerju. Parlamentarni krogi so pohvalno omenjali, da, čeprav je bil govor napram Italiji tako mi- Debata c lunanp politiki nase države. Belgrad, 21. marca. (Izv.) Debata o naši zunanji politiki poteka v gia\nem precej mirno in dostojanstveno. Vsi govorniki so dosedaj pokazali veliko razumevanje in so šli preko ozkih mej strankarske zagrizene sti. V svoji kritiki so imeli pred očmi splošen interes države in ljudstva. Tako dr. Trumbič. kakor tudi ostali govorniki na popoldanski seji, Voja Marinkovič, Ilija Šumenkovič, Joca Jovanovič so v svojih govorih dokazali, da se še najdejo v opoziciji nekateri ljudje, ki vedo dobro ocenjevati poležaj, bodisi notranji, bodisi zunanji. Posebno Marinkovičev govor je napravil dober vtis na vse kroge. Za časa njegovega govora je bilo opaziti, da je često pritrjevala in odobravala posamezne dele njegovega govora tudi vladna večina. Dr. Trumbič. Dopoldansko sejo je s svojim govorom izpolnil bivši zunanji minister dr. T r u m b i ć. Za časa njegovega govora je prišlo do incidenta, ki ga je povzročil samostojni demokrat Wilder, radi česar je bila skupščinska seja prekinjena. Sicer je pa njegov govor celokupna zbornica poslušala z največjim zanimanjem. Posebno veliko zanimanje se je opazilo v diplomatskih krogih. Diplomatska loža je bila polno zasedena po zastopnikih tujih držav. Tudi ostale galerije so bile polne občin-tva. Zbornica je danes delala vtis res pravega parlamenta. Dr. Ante Trumbič, ki je prišel ob 10 dopoldne prvi na vrsto, je obširno razpravljal o zunanjepolitičnem položaju. Tekom njegovega govora je opozicija vpadala z ogorčenimi medklici proti Italiji, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Poslanec Wilder je očital vladi, zakaj je odpoklicala Balugdžiča iz Rima. Zahteval je, da naj tudi Bodrero zgine s svojo vohunsko družbo iz Belgrada. Dr. Trumbič je naglasil, da ni v diplomatski službi nobenega Hrvata in da narodna skupščina sploh ni obveščena o zunanjepolitičnem položaju. Zavzema se za ustanovitev zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora, kakor ga imajo druge države. Naša politika napram Italiji temelji na Ninčičevi popustljivosti. Danes je potrebna temeljita preorijen-tacija. Ninčičeva popustljivost napram Italiji je presenetila ves svet. Posledice albanskega pakta se kažejo vedno jasneje. Italija je ogrozila Albanijo. Ustvarila je albansko mornarico. Viharen incident. Med Trumbičevim govorom je prišlo do velikih in viharnih protestov proti Italiji. Predsednik dr. Subotié je Wilderju zagrozil, da ga bo kaznoval. Vsled velikega viharja je moral predsednik sejo ponovno prekiniti. Ko se je seja zopet pričela, je predsednik izjavil, da bo Wilderja kaznoval. Zunanji minister dr. Perič je izjavil, da obžaluje žaljive medklice na račun prijateljske države. Nastal je ponoven vi-hdr. Nato je Trumbič svoj govor nadaljeval. Po njegovem govoru se je seja zaključila. Popoldne se je seja nadaljevala. V imenu Demokratske zajednice je govoril dr. Ilija Šumenkovič, dalje je govoril bivši zunanji mini-j ster dr. Ninčič, ki je dal nekak ekspoze o zu-1 nanji politiki, ki naj bi bil dopolnilo k ekspo-' zeju vladnega ministra. Nadalje sta govorila ! bivši zunanji minister Voja Marinkovič in zem-1 ljoradnik Joca Jovanovič, bivši poslanik v Londonu. Dr. Šumenkovič. Dr. Ilija š u m e n k o v i è je v imenu Demokratske zajednice govoril predvsem o tiranskem pakitt in o čudnih motivih dr. Ninčičeve ostavke. Z \so odločnostjo se je izrazil proti vsakemu vmešavanju Italije v notranje albanske zadeve in v balkanske zadeve sploh. Zagovarjal je znano devizo: »Balkan balkanskim narodom!« Zavzemal se je za čim ožje prijateljstvo z Bolgarijo. V kratkih besedah je vprašal ministra za pojasnila o nekaterih nejasnih izjavah v ekspozeju. DR. MOMCILO NINČIĆ. Bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič je nnjpreje govoril o D. N.. katerega ugled in značaj se po njegovem mnenju vedno veča in kateremu moramo biti zato naklonjeni. Mala antanta. Nato je prešel na važnost in solidarnost Male anlante. Težke in tendenciozno lansirane vesli o naši izoliranosti so dale povod odgovoru Češkoslovaške in Romunije, da poudarita, da M. A. obstoja in da je istotako čvrsta, kakor dosedaj. O tem ni nobenega dvoma. M. A. ni morda slučajna skupina, katera je nastala vsled razmer. M. A. je ustanova, da trajno čuva interese naših držav. Čim dalje obstoja, tem več imamo dokazov njene koristi in potrebe. M. A. ni samo društvo z omejeno odgovornostjo. Ona ima natančno obeležene cilje. Vanije vzdrževanje statusa quo v vsej Evropi in na Balkanu in daje medsebojna jamstva za slučaj, če bi se trianonska in neuillyska pogodba skušali spremeniti ali kršiti. S tem so zaščiteni bitni interesi naših držav. Zbliževanje г Madjarsko. Nato prehaja ua naše zbliževanje z Madjarsko. Kakršen je odnos Italije napram Romuniji, takšna je naša politika za zbližanje z Madjarsko. Tudi ona je dala povod posebno tistim, ki si ne želijo miru v Srednji Evropi, da govore o razpoloženju M. A. V resnici je zbližanje z M. A. samo dopolnilo politike ureditve razmer v Srednji Evropi, ki je zasnovana na pogodbi, ki so jo sklenile države M. A. To je zdrava in dobra politika, politika splošnih interesov in miru v Srednji Evropi- Posebni interesi držav M. A. nas vodijo k zbli-žanju z Madjarsko. Ni dvoma, da so ti interesi v skladu z razpoloženjem obeh narodov. Navaja govore Horyja in Bethlena iu pravi, da je to politika v smislu locarnskega duha. Govoreč o politiki z Italijo, izvaja dobesedno: >Poglejmo naše odnošaje z Italijo! Jaz sem vedno smairal vzpostavitev dobrih odnošajev z Italijo kot zelo važno za naš mednarodni položaj. Samo ob sebi se razume, da se lahko politika sodelovanja med dvema državama vodi samo tedaj, dokler obe stranki smatrata, da je to v njihovih interesih. Izven vsakega dvoma je, da je v poslednjem času sklenitev tiranskega pakta dovedla do gotove rezerviranosti v teh odnošajlh. Ne sme se pozabiti, da je dosedanja politika omogočila rešitev velikih in zelo težkih vprašanj. Ne sme se pozabiti, da sta se še v času, ko sem bil postal zunanji minister, tretja cona in Sušak nahajala pod italijansko okupacijo. Italijanske ladje pa so se nahajale v naših dalmatinskih lukah. Nobenega dvoma ni o tem, da je imela sklenitev tiranskega pakta neugoden vpliv na naše odnošaje z Italijo. Izzvala je mojo ostavko. Moja ostavka je pomenila protest proti sklenitvi albanskega, pakta. To ni bilo malo. Toda obenem je bilo to vse. Moja ostavka ni pomenila niti ni mogla pomen jati, dn sem prišel do zaključka, da je politika, ki sem jo vodil napram Italiji, bila napačna iu da bi značila ostavka priznanje v tem smislu Smatral sem za potrebno nuglasiti, da mora in obe državi voditi politiko dobrih prijateljskih odnošajev. Od slraui uaše države ui nobenih nepremostljiivh težav, ki bi onemogočal© razvoj čimboljših medsebojnJh vezi. Z druge strani nas navajajo skupni interesi k zbližonju Pri tem se moramo ozreti še na eno stvar: Cim pride do kake politične težave z Italijo, se pri nas pričenjajo napadi na italijanski narod, ki niso upravičeni. To je treba obsoditi. Italijanski narod je velik narod, ki zasluži spoštovanje in simpatije. Tiranski pakt. Glede tiranskega pakta izjavlja, da je vedno vodil napram Italiji politiko, da se mora varovati neodvisnost Albanije za vsako ceno. To je dolžnost naše države kot članice Društva narodov, katerega ravnopravni član je tudi Albanija. To je naš interes. Od Albanije nismo nič drugega zahtevali, kakor dobrih in prijateljskih odnošajev. Zato smo prožili vsako pomoč za povoljen razvoj in napredek albanske državne organizacije. Meni se očita, da nisem preprečil sklenitve tiranskega pakta. Pri tej priliki moram braniti tudi naša poslanika v Rimu in Tirani, češ da nista preje vedela, da se ta pakt sklepa. Če se hoče nekaj prikriti, se to lahko stori. Zato se ne sme našim poslanikom ničesar očitati. Brez dvoma je tiranski pakt ustvaril drug položaj. V odnošajih med nami in Italijo je nastopila gotova napetost in nezaupanje, za katero mi ne nosimo odgovornosti. V interesu ohch držav bi bilo. da se to nezaupanje čimpreje odstrani. Naša država je bila vedno neomajen činitelj miru in reda v Evropi. Zato je pripravljena nuditi v tem pogledu vsa jamstva. Samo albanski pakt ni mogel onemogočiti perjšnjih sklepov glede Albanije. Njena neodvisnost je še nadalje zajamčena. Glede odnošajev z Albanijo pravi, da je onemogočili prejšnjih sklep / glede Albanije-vedno ta, da se prijateljsko sporazumemo s to nam sorodno balkansko državo. v Evropi. odnošajih napram glije. Naglasa dej-pakt prijateljstva, da moramo vedno mir v Evropi, opombami kratko Za učvrstitev miru Zelo lrskavo govori o Franciji. Istotako glede An stvo, da je Poljska sklenila Svoj govor zaključi s tem, delati na to, da sc učvrsti Njemu je s kritičnimi odgovarjal dr. T r u m b i č. DR. VOJA MARINKOVIČ. Nato pa je Voja Marinkovič v kratkih in jedrnatih besedah naglasil, da je naš zunanjepolitičen položaj težaven. Če to rečem, ne mislim trenutnega težavnega položaja, marveč položaj, ki je ustvarjen z geografskim položajem. Ta geografski položaj, v katerem se nahaja naša država, se označuje s tem, da smo obkroženi od sedmih sosedov. Skoro nn nobeni strani nimamo naravne meje, in kar je najslabše, te meje niti niso stvarno in pravno določene. Izjavlja, da, četudi je opozicionalec, ne misli delati nobenih rekriminacij, marveč da hoče kratko orisati razmere. On ni za malenkostno politiko, marveč hoče poudariti samo, kar je najvažnejše. V zunanji politiki tudi opozicionalec ne sme iti preko mej. Glavne črte naše zunanje politike so določene z zemljepisnim položajem in zgodovinskim razvojem. Zato mora ta črta ostati v glavnem vedno ista. Balkan balkanskim narodom! Z zadovoljstvom ugotavlja, da je zunanji minster dr. Peric večkrat naglasil devizo: »Balkan balkanskim narodom k To je eno izmed dveh načel, ki mora vedno biti temelj naše zunanje politike. Tega se je vedno držal tudi on. Ta politika je najbolj zdrava. Neposredno pred svetovno vojno je takratni francoski predsednik in zunanji minister Poincare s posebnim cirkularjem prosil evropske države, da se to načelo tudi oficielno proglasi. Velesilam je takrat predlagal, da izjavijo svojo desinteresiranost na Balkanu. Ta akcija je vsled avstrijskega odpora propadla. Če bi bila prodrla, ne bj bilo prišlo do svetovne vojne. Danes imamo še več razlogov, da na tem vztrajamo ta da civiliziranemu svetu pokažemo, da odgovarja to načelo velikim interesom miru in civilizacije. Moramo se naslanjati na zapadno demokracijo. Drugo načelo, katerega se moramo v naši zunanji politiki držati, je, da se naslonimo na veliko zapadno demokracijo. Če govorim o zapadni demokraciji, ne mislim na levičarske stranke v Angliji in Franciji, marveč na splošne demokratične pojme. Glede vesti »Times«, da smo najbolj nekonsolidirana država, izjavlja, da je to skrajno nepoznavanje naših razmer s strani Anglije. Če primerjamo naše stanje z onim naših sosedov, se mora priznati, da je pri nas naravnost cveloče. V tem delu sveta smo mi edina dr Lava, v kateri parlament, demokratična ustanova, kolikortoliko normalno funkcionira. Društvo narodov. Glede Društva narodov pravi, da je v mnogih ozirih samo še neustvarjen ideal. Danes Društvo narodov ne more dati zadostnega jamstva za mir in njegovo varnost. Dejansko je Društvo narodov še vedno društvo vlad. Čim je društvo vlad, je društvo vlad velikih sil. Društvo narodov je ustanova, ki bi morala biti jamstvo miru. Vprašam, ali naj se morda republike Marino bojimo? Malih držav se nam ni bati, ampak velikih sil. če hi velike sile v resnici hotele mir, ga male nikdar ne hi rušilo. Z ozirom na to bo Društvo narodov lahko dalo iamstvo za mir tol ko, kolikor ga lahko jamči proti velikim silam. Naša politika jc miroljubna, toda domovino bomo znali braniti proti vsakemu napadu! Glede razmerja z ostalimi državami izjavlja, da je cilj našega prijateljstva vedno na racionalnem temelju, da ne izbiramo prijateljev po razpoloženju in- da nikdar ne zapuščamo starih prijateljev, da bi dobili nove. Zato tudi naše prijateljstvo z Italijo nikdar ni moglo motiti našega iskrenega prijateljstva s Francijo, kakor tudi uaše zbližanje z Ma-djarsko nikakor ne more iti na račun našega prijateljstva z M. A. Prijateljstvo iščemo na podlagi jasnih pojmov. Govori o zastopnikih javnega mnenja, ki lahko mnogo pojasnijo. Prepričan je, da so časnikarji na takšni višini, da bodo vedeli iu znali vedno varovati državni interes. Potrebno je, da so dobro poučeni o naši politiki. Naša politika jc miroljubna. Če bi pa kljub tem našim naporom prišlo (lo tega, da bi morali to naše interese braniti, takrat bomo pokazali, kaj smo. Globako jc prepričan, da bodo takrat naši prijatelji in naši sovražniki videli da si je naše ljudstvo v svesti svojih interesov in da bodo v slučaju potrebe Slovenec, Hrvat in Srh vsi trije skupno bran Ji našo državo. O naših posebnih interesih se bomo raz^ovarjali takrat, kadar bomo vrgli tujca ven. (Odobravanje celokupne zbornice.) Na koncu je Marinković izjavil, da mir ni potreben samo naši državi. Evropa je civilizirana in samo kak barbar lahko danes prične vojsko. (Aplavz.) Izjavlja, da mu je žal, da ne more glasovati za proračun zunanjega ministra, nadeja se pa, da bo sedanji minister v kratkem zaslužil, da bo prihodnjič lahko glasoval zanj. Marinkovičev govor je napravil velik vtik na vso zbornico. Nato je govoril Joca Jovanović, ki se je izjavil za ozke zveze z Rusijo in za prijateljstvo z Bolgarijo in za najboljše razmerje z Madjarsko. Prihodnja seja bo jutri. Prijavljeni so: Grisogono, Pavle Radič, Drljevič, Kežman in Gligorije Božovič. Italijanska demarša. ANGLEŠKO POROČILO. London, 21. пшгса. V soboto popoldne je izšlo o italijunski demarši sledeče poročilo: »Italijanska vlada je opozorila angleško vlado o skrbeh, ki jih ima italijanska vlada glede stanja na jugo:ilovan-sko-albanski meji. Dokler so velesile edine, da delajo ua korist miru, kakor se je to še nedavno pokazalo v skladnem poteku zasedanja Društva narodov, more obstojati le neznatna nevarnost, da bi se mir v Evropi kalil.« Temu službenemu poročilu sledi polu-službeno, ki pravi, da je povzročila italijanska nota, ki da je očividno sestavljena v veliki naglici, v londonskih političnih krogih veliko presenečenje. Ravno od jugoslovanske strani so se v zadnjih tednih slišale pritožile, da se čuti Jugoslavija diploniatično in vojaško ogrožena. Reklo se je, da Anglija aklivno podpira italijanske obkroževalne manevre. Od angleške strani se je vsak tak namen naj-energičneje demantiral. Opozorilo se je, da bi angleški mirovni politiki v Evropi nasprotovalo, ako bi sc aktivno udeleževala vojaške kombinacije, ki bi ogrožala politično stališče in. teritorijalno nedotakljivost kako evropske dežele. Angleška politika smatra za svojo nalogo, da se politični interesi poravnajo na način, da se status quo potrdi in zagotovi. Da se smatra Italija nenadoma v svojem albanskem interesnem krogu ogrožena, je moralo tu tembolj presenetili, ker je dobila Italija, predvsem po posredovanju Anglije, o priliki ministrskih sestankov v Ženevi neko jamstvo, da n< ma izmed evropskih velesil ne bo škodovala upravičenim italijanskim interesom na Balkanu ali podpirala balkanske države v njihovem trdovratnem odporu proti italijanski politiki. KORAK ITALIJANSKE VLADE V BERLINU. Berlin, 21. marca. Ker Nemčija ne spada med velesile, ki so podpisale pogodbo iz leta 1919., italijanska vlada tu ni izročila svoje cirkularne note glede Jugoslavije, pač pa je tukajšnji italijanski poslanik nemško vlado ustmeno obvestil o vsebini note. Italijanska vlada opozarja, da se vrše v Jugoslaviji velike vojaške priprave glede Albanije. Italijanska vlada ne namerava na to odgovoriti z vojaškimi protiodredbanu. Pač pa bo nemški vladi in vsem na Balkanu interesiranim velesilam v kratkem predložila izčrpen material o protiitalijanski kampanji, ki je v zvezi s tem oboroževanjem. v London, 21. marca (Izv.) Times« so popolnoma menjale ton pisave napram Jugoslaviji. V sobotnem uvodniku »Pomlad na Balkanu« govori šc o potrebi, da je za bojevito Jugoslavijo potrebna diplomatična akcija, ki bo pomirjevalno vplivala, piše sedaj, da j<-tiranska pogodba, ki veže Italijo, da obdrži režim Ahmed beg Zoguja na vladi, ustvarilo protektorat Italije nad Albanijo in da ta pogodba napravlja iz vsakega notranjega albanskega vprašanja mednarodno vprašanje. Tako vmešavanje Italije more povzročiti oboroženo intervencijo laške armade, kar bi lahko imelo za posledico vojno. V Jugoslaviji je mnogo albanskih beguncev, v Macedoniji je mnogo oboroženih komitašev, ki so vedno pripravljeni na razne dogodivščine in tudi denar za take nepričakovane dogodke je lahko dobiti vse povsod. V tem slučaju bi pri znani upravni počasnosti Jugoslavije v teh krajih mogel priti , do neprijetnosti. Dolžnost Jugoslavije je, du napravi v teh krajih konec komitaštvu. Društvo narodov pa mora posredovati, da se od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo urede direktno potom prijateljskih pogodb. v Rim, 21. marca. (Izv.) »Agenzio Štefani« poroča, da je bil v noči od 11. marca aretiran na jugoslovanski meji bivši tajnik popo-larskc stranke Alcide de Gasteri, ko je hotel prekoračiti mejo s ponarejenim potnim listom. v Trst, 21. marca. (Izv.) Spričo alarmant-, nih vesti časopisja vlada po vsem mestu strašno razburjenje. Danes so se ljudje trgali za časopisje in so bili vsi listi takoj razprodani. v Pariz, 21. marca. (Izv.) Tukajšnje bolgarsko poslaništvo démentira jugoslovanske vesti, da je bolgarska vlada sklenila kako pogodbo /. Italijo. v Pariz. 21. marca. (Izv.) Journal des Débats pravi z ozirom na italijansko-jugo-slovanski konflikt, da je dolžnost vseh držav', da preprečijo vsak spopad in da se takij pošlje v Albanijo preiskovalna komisija, ki naj ugotovi dejanski položaj- v Ijondoii, 21. marca. (Izv.) Poročevalec Observera smatra položaj ob Jadranskem morju za zelo resen in vidi veliko nevarnost v izvajanju tiranske pogodbe. Italija more vsak čas začeli kako oboroženo akcijo, predvsem pa je pričakovati zasedbe Drača in Va-lone. Društvo narodov mora pozvati Italijo in Jugoslavijo, da se izogneta vsakemu vojaškemu konfliktu. v London, 21. marca. (Izv.) Vse velesile se trudijo, da se pomiri napetost med Italijo in Jugoslavijo in vpostavijo zopet redni od-nošaji. Francija je že storila diplomatične korake v Belgradu. Stresemann kot predsednik Društva narodov je že uvedel korake, da posreduje v tem sporu. Vse dogodke naj preišče vojaška komisija in naj se prepreči vsak oborožen spopad. v Pariz, 21. marca. (Izv.) Zunanji minister Briand je dal belgrajskemu poslaniku instruk-cije glede taktike v sedanji zunanji politični krizi in posredovanja pri belgrajski vladi. V isti zadevi je sprejel Berthelot jugoslovanskega poslanika. v Berlin, 21. marcu. (Izv.) Komunistični parlamentarni klub je zahteval od predsednika skupščine, da z ozirom na italijansko-jugoslo-vanski konflikt, ki bi znal povzročiti vojno, katere posledice bi bile nedogledne, takoj skliče sejo zunanje političnega odbora. Kantonske čete vkorakale v Šanghaj- London, 21- marca. Kantonske čete so pri Sunkiangu, Sučavu in vzhodno od jezera Tailen prodrle fronto severnih čet ter prodirajo dalje. Čangove čete so zapustile svoje postojanko ob progi Sučav—Nanking—Šanghaj, tako da je večji del te važne železniške proge v rokah kantonske armade. — Tudi na fronti Sunkiang se ofenziva kantonskih čet energično nadaljuje. V Šanghaju se dobro čuje grmenje topov. Od Šanghaja so oddaljene kantonske čete na vzhodu približno 30 km, na zapadu pa 200 km. V Šanghaju vlada zopet krvav režim. Več dijakov, ki so agitirali za kantousko akcijo, so na mestu usmrtili. Upor šantunSkili čet so isto tako brezobzirno aatrli. v šanghaj, 21. marca. (Izv.) Južne čete so danes vkorakale v kitajski del mesta Šaugha-ja. General Pišučen, ki je poveljnik šantunSkili čet v Šanghaju, jo zbežal na francosko ozemlje mesta. Dli PINEDOV POLET, v Rini, 21. marca- (Izv.) Iz Rio de Janeiro javljajo, da je De Pinedo prispel v Manao. Sestanek Svete vojske. Zadnji sestanek »Svete vojske« in dramatičnega odseka, ki se je vršil v četrtek zvečer v Ljubljanice bil prav lepo obiskan. Kun-čičeva satira »Veriga moderne doliec bi s svejo duhovito in bogato vsebino zaslužila, da bi jo b la slišala široka publika. Le preres je, da je naša doba polna omahljivcev, slabičev, cgo.stov, neznačajnežev, veternjakov! Z velikopoteznimi gesli o prostosti operirajo — in so hlapci najnižje vrste, hlapci svojih ni/.k i h inst nktov! In niso samo hlapci. Moderni sužnji so, priklenjeni na verigo, ki je hujša od okov, pod katerimi so v davnih dneh ječali in sanjali o svobodi ujetniki strašnih rimskih galej. Kolikckrat se ponavlja dogodek Solzi-shva, ki ga gospod Mecen povabi na kozarec... »in se pri tem kar topi od samega ve-likodušja in globokega pojmovanja socialne bede«. Res je življenje »tragedija, katere prvo dejanje se je odigralo že tedaj, ko je Noe pro-klel rod svojega sinu Kama. poslednje dejanje pa bo dokončano, ko bo padla poslednja veriga, ki je nizek simbol robskih duš«. GdCna Rovanova je nato recitirala Strni-?evo črtico V cerkvi«. Grobna tišina je vladala in vsi so s sočutjem sledil? siromaku, k." teranu je pivska strast že tako razvnela telo, da se n ti na svetem kraju ne more brzdali. Po nnl) se je, da je recitacija zapustila pri vseh globok vtis, Dramatični odsek ie z cdčno 1 Rovanovo mnogo pridobil. Cloboka čuvstve-nost preveva vsa njena predvajanja. Nato je sled lo predavanje: »Ali je alkoholizem vzrok ali posledica socialne bede?« G. Lindič je razgrnil pred nami sliko — pogled v socialne razmere. Ugotovil je, da z naraščanjem kapitalizma alkoholizem kot socialna bolezen vedno strašneje gloda in pije kri narodom. Kapitalizem je mednaroden in s svojim nicgočnim vplivom hujska narode na vojne in sovraštva, da kuje iz tega zase dobiček. Sredstev ne izbira. Alkohol je bil pred vojno, med vojno in je ostal tudi po vojni eno izmed glavnih slepil. Trezen narod trezno misli, bo tre no volil in — zmagal! Zato je in mora biti kapitali eni proti treznosti. Ravno zato je boj proti alkoholizmu silno težak. Zato toliko nasprotovanja. Če objektivno razmotri-vamo, pridemo do zaključka, da je alkoholizem deloma vzrok, deloma posledica socialne bede. Ker imamo slaba stanovanja, mnogi zahajajo v krčme. In,zopet: ker mnogi zapravljajo svoj zaslužek, ne moremo napredovati v gradnji hiš. Ker je v družini beda in prepir, iščejo mnogi tolažbe v pijači, a ravne zato se beda še veča, prepir narašča, gorje postaja hujše. Ker ni zadosti izobrazbe, ni zmisla za kulturo, izobrazbo, napredek, radi nepouče-nosti se pijančuje, a ker se pijančuje, se izgublja zrn i sel za izobrazbo. In tako se to kolo vrti: vzrok, posledica, vzrok — in človeštvo stalno propada. To okove mora razbiti — treznost in polagoma se bo obračalo na bolje. »Vsak vosku* rešitve socialneca vprašanja brez istočasne rešitve alkoholnega vprašanja I se mora smatrati kot prazna lepopisna vaja (prof. M. Weiss). Sesinn°'c je prav lepo uspel in želimo, da bi »Sveta Vojska« v tej smeri nadaljevala. Itoinsko športno uismo. Koln, v marcu. V neki nemški reviji je objavil nrednik razgovor s francoskim publicistom Romieroin. Razgovor se je tikal francosko-nemškega razmerja in pa vprašanja, zakaj Francozi ne izpraznijo Porenja. »Francoz, : je dejal Romier, »ne sovraži, noče vojne, a hoče biti varen. V Nemčiji vidi vedno neko neznano veličino in se ne vpraša po njenih določnih mejah.« In v diplomatskih konfliktih izraža francoski minister isto — z drugimi besedami. Nemčija je res razorožena, a zato je pognala milijone svojega moštva v športna društva in mesto v vojaški se vrše strelne vaje v športni uniformi. Tako pravi. Poročila o Nemčiji bi bila dovolj nepopolna, če ne podamo nekaj slik tudi iz športnega življenja, za katero mečejo država, dežele in občine ogromne vsote. A za francosko predstavo o Nemčiji jo morda v športnem oziru najbolj tipično mesto Kolu, zato ravno odtod to pismo. Po verzajski mirovni pogodbi se je morala trdnjava Koln — trdnjavski pas je bil dolg 40 km in 1 do 1 in pol km širok — pn-1 rušiti Kaj si zjuisli brihtuu uluva, gospod žu- pan dr. Adenauer? Prostor nameni športu, mestna občina začne graditi stadion in 16. sep-| tembra 1923 je otvoritvi prisostvovala preko sto tisoč glava množica. Dr. Adenauer je :z-, klesal krilatico: Sport je praktični zdravnik ob bolniški postelji nemškega naroda! — Koln ob meji je zanimiv še v drugem oziru. Pred vojuo so imeli kakih 4 do 5 tisoč, danes pa 50 tisoč športnikov, v mestu, ki ima nekaj nad 700 tisoč prebivalcev. Še dalje: Mestne športne naprave merijo 186.83.21 lia. zasebne pa 98.79.84 ha. Mestni očetje so napravili korak naprej. Dočim predpisuje državni zakon tri kvadratne metre prostega prostora ua glavo, je dal Koln 4.05 kvadratnih metrov, otrokom na igriščih pa 3.2 kvadratna metra. Dosegli so pa šc drug rekord: Postavili so 65 lia obsegajoči stadion, ki je menda do .sedaj največji v Evropi, če ne na svetu. Dve uri vsaj rabiš, da si ga površno ogledaš — za mesto so nastavljeni stalno trije upravni uradniki, p. mo/.no osebje pa šteje 60 oseb. G. ravnatelj mi jc rade volje razkazal stadion, in. da si vstvari-nio primerno sliko o pomenu nemškega športa sploh, naj podani nekaj slik i/, tega kotička: Velika telovadnica predstavlja visoko ljudsko šolo', kjer se v rše dan za dnevom tečaji za voditelje. Telovadnica je vedno zasedena. Sladion ima svoj lastni poštni urad, lastno restavracijo in ogromen vodni stolp, ki skrbi za vodo v ribnikih in kopališčih. Do talue vode vedi v zemljo 172 stopnic — ali 60 m globine. Stadion poseduje bča-шо naj-1 večje umetno kopališče, katerega najdaljša /Ca/ so godi doma otvoritvi avtomatične telefonske centrale v Ljubljani. Na otvoritev avtomatične telefonske centrale v Ljubljani je prihitel v petek načelnik brzojavnega in telefonskega oddelka poštnega ministrstva g. inž. Marij Osana v spremstvu svojega tehničnega osobja in načelnik računovodstva postnega ministrstva g. Gjurišič. V petek na večer je bil avtomatični telefon izročen deloma javnemu prometu. Tekom praznika in nedelje je delo mehanikov avtomatične telefonske centrale pri privatnikih moralo počivati, ker pač strank ob praznikih in nedeljah ni doma. Šele tekom včerajšnjega dne je bilo zvezanih obilo naročnikov z avtomatično telefonsko centralo tako, da so se naročniki že živahno posluževali nove naprave. Razumljivo pa je, da telefoniranje z novimi aparati še ne gre naroč--nikom kar prvi dan gladko od rok. Zato so imeli mehaniki zaJnje dni obilo posla, da so iskali razne napake, ki so jih povzročili naročniki z nepra-Wilnim ravnanjem novih telefonov. Vendar pa so naročniki sedaj bolj potrpežljivi, keo- zaupajo popolnoma novi telefonski centrali. Pri tej priliki moramo tudi omeniti sveča-nostnt banket, ki ga je priredilo ob teni za Ljubljano tnko važnem napredku poštno uradir-tvo g. načelniku inž. Mariju Os:uii in njegovemu wb-|u iz Ilelgrada. Banket je bil v kleti Ljubljanskega dvora v nedeljo ob 8. uri zvečer. Poštni ravnatelj g. Alojzij Gregorič kot pokrovitelj slavnostnega banketa je pozdravil belgrajske in tudi zagrebške goste, ki so si prišli ogledat novo avtomatično telefonsko centralo v Ljubljani. Poudaril je velikanske zasluge, ki si jih je pridobil načelnik g. inž. Marij Osana za mesto Ljubljano s tem, da je dobila Ljublj&na kot prvo mesto v celi Jugoslaviji avtomatično telefonsko centralo. Nato se je načelnik g. inž. Marij Osana v prijaznem govoru zahvalil za resnično iskren njegov sprejem. Poudaril je, da je Slovenija po 48 letih iznajdbe prve telefonske centrale prišla končno do najpopolnejše telefonske centrale. Omenil je tudi, da je danes na celem svetu še 17 milijonov telefonskih central, ki še miso avtomatizirane in da torej Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija ni še na zadnjem mestu kar se tiče najmodernejše telefonske centrale. I)a je dobila Ljubljana kot prva avtomatično telefonsko centralo, je.vzrok ta. da je bila ljubljanska telefonska centrala ena najslabših v celi državi. Na banketu je bil tudi zastopnik tvrdke Siemens & Hatske iz Berlina, kateremu gre seveda tudi zahvala zlasti na tem, da avtomatična telefonska centrala v resnici brezhibno posluje. Nemška solidnoet in visoka strokovna zmožnost g. inž. Marija Osane, ki je vodil pri repa raci jsk' komisiji v Berlinu vsa tozadevna пагобПа, so nam Ljubljančanom porok, da bomo z novo avtomatično telefonsko centralo tudi res zadov oljni. Slovesna blagoslovitev in otvoritev protitaberkuloznega oddelka. Maribor, 31. marca. V nedeljo popoldne je bila v mariborski splošni bolnici slovesna blagoslovitev in otvoritev oddelka za tuberkulozne. Pred slovesnostjo se je vršil občni zbor Protituberkulozne lige. Mesto dosedanjega predsednika dr. Ploja je bil izvoljen enoglasno na to mesto g. vladni svetnik dr. Marko Ipavic, za podpredsednika pa ustvaritelj tega oddelka g. docent dr. Ivan Metko. Na občnem zboru so poročali razni referenii lige in se je posebno imenovalo cme dobrotnike, ki so prispevali k zgradbi največ. Po občnem zboru so se podali vsi udeleženci k sv. maši, katero je služil v. č. g. banja je dolga 100 m. Prostorov za tenis je 40, preskrbljeno je pa tudi za sploh vse športne panoge razen veslanja. Osrednji prostor sprejme 60.000 gledalcev, na tribuni je prostora za 72 zastav. Za kolesarske dirke je n. pr. pripravljenih 4000 kolesarskih stojišč, za posamezne panoge pa: po dve igrišči za nogomet in lahko atletiko po 450 m dolžine in 15 tisoč gledalcev; 1 za hockey z 20.000 gledalci; 1 za kolesarje, baje najmodernejši v Evropi, s 15.000 gledalci; 1 za težko atletiko z 10.000 glodalci; 1 za plavanje s 6000 gledalci; 5 večjih tenis-prostorov za turnir s 4000 gledalci; 1 za konjske dirke, solnčne kopeli za moške, ženske in šolsko mladino, kamor šole otroke tru roma priganjajo. Itd. Prostor za nastop v masah nudi prostora za 150.000 gledalcev. Ko so kopali in izravnavali, so odkrili celo rimsko naselbino z dobro ohranjenimi vazami, orodjem in sobami. Seveda so bili gospodje iz muzejev takoj na mestu! Karakteristično tudi to: Gg. športni uredniki so sami športniki in velja pri njih načelo, da ne sprejmejo nobenega sodelavca, ki ni sam aktiven športnik. Ob velikih prireditvah na:deš povsod Hindenburga kot pokrovitelja, člane vlade, župane in druge osebnosti pa v odlKJiih. Vsak torej po svoje tekmujeta: Francoz z vojaško, Nemec s športno reformo. Zadnja ie tudi izdatna, cenejša in za zunanji svet — kulturnejša... [esloslovaštoga vizuma ne potrebujete, ako potujete na vele sejem v Prago, ki se vrši od 20. do 27. marca 1927. Polovična vožnja na železnici. Legitimacije se dobijo: pri Ć'fkoslovaSkem konzulata, Bretf št. 8, in zastopniku Matelič & Co„ Liubliana. Kongresni trd J. stolni župnik ter kanonik Fran Moravec. Po službi božji je g. meetni župnik blagoslovil novi oddelek s primernim nagovorom. Po blagoslovitvi ee je vršila predaja tega oddelka v last bolnice. Pri tej priliki je govoril g. dr. Ipavic, vodja bolnice g. primarij dr. Janko Dernovšek in kot zastopnik ministrstva je imel sklepnični nagovor g. Vukiče-vič. Omenjena slovesnost je bila zelo dobro obiskana od zastopnikov oblasti. Med temi moramo predvsem omeniti zastopnika zdravstvenega ministra jnspektorja zdravstva iz Ljubljane Vukičeviča,. g. velikega župana je zastopal zdravstveni oblastni referent g. dr. Jurečko, škofa g. meetni župnik Moravec, mariborskega župana g. šolski in mestni zdravnik dr. A. Wankmiiller, vojaško oblast g. b-'gad'irni polkovnik Spašič, učne zavode je zastopal g. gimnazijski ravnatelj Tominšek, zdravniško zbornico g. minister na razpoloženju dr. Fran Jcnkovič, mestni fizikat dr. Novak in mariborsko Žensko društvo gospe general Maistrova in dr. Lipoldova. Otvoritev je potekla s primerno slovesnostjo in je mariborska splošna bolnica bogatejša za tuberkulozni oddelek. Gostaščina v Mariboru in drž. nameščenci. M a r iib o r, 20. marca. V št. 08 objavlja »Jutro« iz uradniških krogov dopis proti goetaščini, ki pa je naperjen tudi zoper mestno občino. Kot državni uradnik seveda zagovarja pravico uradnikov do oproščenja od plačevanja gostaščiue. Vendar bi pa moral vedeli, da se člen 127 činovniškega zelo različno tolmači. Tudi ni res, da bi bilo ministrstvo pravde kompe-tentno zakone tolmačiti avtentično, ampak najvišja inslanca je dozUaj še vedno upravno sodišče in državni svet. Obenem bodi povedano g. dopisniku, da je finančna delegacija v Ljubljani že poprej tolmačila zakon v tem smislu, da so državni uradniki podvrženi plačevanju gostaščine. Taka interpretacija finančne delegacije je bila objavljena že tudi letos v listu »Ncš Glas« z dne 20. februarja 1927. Na tem svojem stališču je stala finančna delegacija tudi takrat, ko je pritrdila odobritvi proračunov mestnih občin Ljubljana in Ptuj, kjer se državnih nameščencev ni oprostilo gostaščine. Treba je, da se postopa povsod enako! Ako morajo državni nameščenci v Ptuju in v Ljubljani plačevati gosta-ščino, potem jo morajo analogno tudi v Mariboru, ker v Mariboru veljajo isti zakoni knkor v Ptuju in v Ljubljani. In ravno zato se mora oprostitev državnih uradnikov od gostaščine v Mariboru smatrati kot znak velike nenaklonjenosti bivšega velikega župana dr. i'irkmajerja proti mestni občini, ker je ravno isti dr. Piikmajor državno nameščence v Mariboru oprostil gostaščine in občini odvzel približno sOO.OOO Din dohodkov, v Ptuju pa državnih nameščencev ni oprostil od plačevanja te davščine. Da se tako ne sme postopati, uvidi vsak otrok. Naravnost nečuven in neokusen pa je napad х-Jutrovega« dopisnika na občinski svet mariborski in na mariborsko občino, češ da je mestna občina nenaklonjena državnim uslužbencem. Držaji ustužebnei imajo v Mariboru velike bonitete od občine; občina plačuje ogromne vsote za šole, za ceste, za ulice, za razsvetljavo ulic, za ole)>šanje mesta, za gledališče itd.; mestna občina daje uradniški menai na razpolago obsežne pro-stoie; mestna občina je mnogim uradnikom že dala in še namerava dati stanovanja v svojih novozgrajenih hišah proti najemnini, ki dosega komaj eno tretjino tega, kar dotična stanovanja stanejo občino. Državni nameščenci plačajo z gostaščino le malenkost tega, kar jim občina nudi, zato pa tudi ni prav, ako se nekateri tako krčevito branijo plačati gostaščino. Sicer pa če državni nameščenci mislijo, da se jim godi krivica, potem si pač naj iščejo pomoči v rekurz.ih do najvišje instance, napade na občino in občinski svet v :» Jutru« ali v drugih listih pa naj opustijo, ker taki napadi nikakor ne pristojajo dostojanstvu državnega nameščenca, poleg tega pa so mu še v škodo. Cigareta povzročila smrt. Od 17. na 18. t. m. je prenočil v Lovienči-čevi gostilni v Sodražici sedlar Anton Knol. Ker zjutraj ni vstal, je šel gostilničar gledal kaj je z njim. Ker so bila vrata zaklenjena, je odprl okno in začutil moč» duh po dimu. Zlezel je skozi okno v sobo in našel Knola mrtvega na postelji. Tla so bila na dveh krajih ožgana in tudi odeja je bila sežgana. Dognalo se je, da je Knol v postelji kadil cigareto in gotovo med tem zaspal, nakar se je vnela odeja in Knol se je zadušil. Sreča za gostilničarja (kateremu je ogenj napravil 6000 Din škode) je, da se ogenj ni razširil, ker je v bližini spalnice acetilenska naprava im lahko bi bila postala eksplozija, usodna ne samo za g. Lo-vrenčiča, ampak tudi za celo okolico. Ta slučaj nam zopet kažo, kako neverno je v postelji kaditi ali goreče cigarete etran metati. Težka avtomobilska nesreča. Maribor, 21. marca. Dane« okrog 11. ure dopoldne se je .pripetila na državni cesti na meji med mariborsko in krče-vinsko občino težka avtomobilska nesreča. Mariborski lastnik avtotakee Ivan Cepi je vozil v Gornjo Kungoto posestnika Ivana Feuchtingerja in njegovo ženo Marijo. Vozil je na pravilni deeni strani cente. Na ovinku pred gostilno Kramberger poleg vijadukta, ki pelje čez železnico, mu je pridrvel nasproti neki avto, ki je nnivrv7.il iz. Gradca. Med obema avtomobiloma se je nahajal kmetski v c«, kateremu sta ee hotela avtomobila izogniti, zavila sta pa oba v isto smer ter trčila z vso močjo skupaj. Udarec je bil tako silen, da sta ae razreje navedene. Potušek je romal v zapore deželnega sodišča. Je to nevaren Г. — ki je bil že trikrat kaznovan radi tatvine. Pred kratkim je odsedel večmesečno ječo v mariborski kaznilnici, ker je ukradel v Medvodah v gostilni »Pod lipo« 28.000 Din. Potušek tudi sedaj ne bo ušel primerni kazni. ISarofoîte ,SBovenca'! k Vel'ki župan dr. Fran Vodopivec je J službeno odpotoval v Belgrad ter do nadalj- | njega ne sprejema strank. * Instalacija, Zadnjo nedeljo je bil inštaliran za prošta v Ptuju dosedanji župnik v Dobjeni pri Planini ç Jr. Ivan Žagar. Inštalacijo je opravil sam lavantinski vladika g. dr. A. Karlin. k Družabno poučno potovanje v Orient Ker je moral eden udeležencev, radi družinskih ra mer nujno zadržan, potovanje odpovedati, sprejmemo na njegovo mesto di-ugega udeleženca. Čas za prijavo najpozneje do dne 10. aprila. Informacije daje dr. Slavič v Ljubljani, proc. Cestnik v Celju, dr. Jehart v Mariboru. Naj ne zamudi, kdor še misli v Orient! Za v Gornji Egipt in francosko Sirijo ne bo kmalu več tako ugodne prilike. Razen tega si želijo udeleženci praktičnega zdravnika seboj na pot. Ce je kateri naših gg. zdravnikov pripravljen spremljati nas, se naj oglasi na enem gori navedenih naslovov. — Priprav-ljavni odbor. -k Romanje na Trs a t priredi od 23. do 25. julija »Sveta Vojska« v Ljubljani. Romanja se lahko udeleže moški in ženske. Izkaznice, ki dajo pravico do polovične vožnje in do brezplačnega izleta po Jadranskem morju, se dobe pri »Sveti Vojski« v Ljubljani, Poljan ki nasip 10. Izkaznica stane Din 50. ■k Umrla je v nedeljo gospa Ana Žerjav, soproga nadpaznika mestnega dohodarstvene-ga uradnika v pokoju in mati g. mestnega ka-teheta Ivana Žerjava, v visoki starosti 70 let, po kratki bolezni. Bila je prava krščanska žena, ki je poznala v življenju le delo in molitev. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz Bohoričeve ulice 16 v Ljubljani. Naj v miru poziva ! •k Umeščen je bil včeraj 21. marca 1927 na župnijo Stara Oselica g. Ivan Gogala, župni upravi'elj ondi. * Nov občinski gerent. Veliko županstvo je cdstavilo župana občine Sv. Miklavž pri Hočah. Gerentstvo je poverjeno posestniku g. Flor'ančiču. k Blagoslovitev zvonov. Na cvetno nedeljo bo slovesno blagoslovil štiri nove bronaste zvonove v Vuzenici sam prevzvišeni vladika dr. A. Karlin. * Krog ukinitve zdravstvenega nadzorni-štva. S t. aprilom se ukine zdravstveno nad-zorništvo v Ljubljani. Radi te ukinitve ee podredijo vse higijenske naprave v Mariboru, otroški dispanzer, protituberkulozna liga, am-bulatorij za venerične bolezni higijenskemu zavodu v Ljubljani. Agende nadzornika za vsako bolnico prevzame upravnik dotične bolnice. Nadzorstvo nad bolnicami bodo vršili oblastni sanitetni referenti in načelnik zdravstvenega ministrstva g. dr. Štampar. ■k Oblastni odbor v Mariboru je naročil 6000 kapsul distola, ki se bo razposlal ta teden v okraje: Ljutomer, Murska Sobota, Dolenja Lendava, Ptuj, Maribor levi ter desni breg. Dosedaj je zadoščala državna podpora, ki jo je nakazal za distol kmetijski minister dr. Kulovec; sedaj ko je ta podpora izčrpana, je priskočil na pomoč oblastni odbor. Ostalim prizadetim okrajem naroči oblastni odbor distol, kakor hilro dobi tozadevno potrebne podatke. ■k Opozorilo za i/seljence v Kanado. Minimalna plača izurjenega delavca na farmi je 35 dolar ev na mesec, seveda je pri tem vključena tudi brana, sianovauje in pranje perila. Manj izkušeni pa prejme v začetku le po 25 dolarjev. Seveda so kontrakti na kratko dobo mnego bolje plačani, celo do sto dolarjev me-ečno, kar je za novodošleca zelo vabljivo, vendar pa silno nevarno, ker tak zna v zimi ostati brez zaslužka in kruha. Novodošlec naj skuša doseči kolikor mogoče dolg kontrakt, četudi z manjšo mesečno plačo, ker s tem mu je zajamčeno zaposlenje tudi v zimskem času, ko delo na farmah miruje. Najbolje je, da se sklene pogodbo za celo leto. Kdor sklepa delovno pogodbo za kratko dobo, na primer za en ali dva meseca, dobi sicer več plače, je pa v nevarnosti, da ostane v neugodnem času brez zaslužka. ■k Uprava državne kmetijske šole y Šent Juriju ob južni železnici javlja, da se vršita radi številnih prijav, zlasti od strani učitelj-stva, tudi dva vrtnarska tečaja, in sioer 8. in 9. aprila specielno za učiteljice in učitelje, za druge pa, kot objavljeno, 11. in 12. aprila. Prijave glede prehrane in prenočišča naj se izvrše pravočasno. kr Potrebna poprava eeste. Ce je Drava le količkaj narasla, je izstopila na državno cesto med Falo in Sv. Lovrencem. Pozimi je ta voda zmrznila na cesti in led je oviral in večkrat popolnoma onemogočal vozni promet. Sedaj so pa začeli zidati škarpo in zabijati pilote, da bo oesta zavarovana pred dvigom Drave. * Nova cesta MaTibor—Sv. PeteT se bo letos dogradila do Sandeja pod Sv. Petrom in so tozadevni načrti že dogotovljeni in tudi proračun odobren. •k Nova poštna vožnja med Trojanami in Zagorjem ob Savi. S Trojan odhaja poštni voz ob 6.00 ter prihaja v Zagorje ob 8.15, odkoder se vrača ob 10.00 in prihaja na Trojane ob 12.45. Med potjo se izmenjajo postni sklepi v Lokah in v Mediji Izlakah. Poštni voan, mestni župan, duhovščina je bila zastopana, profesorski zbor in učni zavodi. Popoldne ob 2 je bila akademija v Narodnem domu. Vendar je prelepo vreme marsikoga zvabilo v uaravo, ki bi sicer šel na akademijo. Marsikdo pa ni vedel za njo. Prav pa je, da vsa javnost podpira treznostno delo naše mladine. □ Veleturistifno predavanje se bo vršilo prihodnji četrtek. Aljažev klub v Mariboru je sprožil pri Prosvetni zvezi misel, da se tudi letos priredi turistično predavanje. In prihodnji četrtek se to predavanje vrši. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar o svojih potovanjih na Veliki klek. Svoje predavanje bo pojasnjeval z vabljivimi skioptičnimi slikami. Kdor se spomni lanskega Aljaževega večera, ne bo zamudil te prilike, da poseti tudi letošnje predavanje. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Ob tej priliki se bodo zbrali tudi doneski za Aljaževo kapelo v Vratih. G. prof. Mlakar bo potem g. svetniku Aljažu, ki je žal bolan, ker bi sicer tudi prišel spet v Maribor, izročil znesek, ki se bo ta dan zbral. □ Ljudska univerza v Mariboru. V stedo 23. marca |>redava ga. lflinka Govekar iz Ljubljane o pisateljici Zofki Kvedrovi. Pričetek l>redavanja je ob 8 zvečer. □ Da ne bo pomote. Mariborski občinski svet je sklenil na svoji zadnji seji povišek dveh dinarjev od litra vina in to ne samo dalmatinskega. ampak sploh na vsako črno in rdeče vino, pa četudi je morda iz Slov. gori» ali iz Bizeljskega. П Sami starostni smrtni slučaji v Mariboru. V ponedeljek so bili v Mariboru pokopani: 84 let stara Elizabeta Kirnbauer, nadalje Frančiška Brence, soproga g. nadučitelja, v starosti 83 let, železniški vpokojenec Sapec Lovrenc, star 90 let, Sinossi Roza, stara 93 let. Stiglic Anton, postrežček, ki je prenašal razne mrliče pri mestnem pogrebnem zavodu 47 let, umrl v starosti 81 let. Umrl je tudi trgovec s papirjem v Stolui ulici 68 let stari Čadnik Friderik. □ Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru je imelo v nedeljo 20. t. m. svoj redni občni zbor ob 10 v mali Gôtzovi dvorani. Poročal je predsednik dr. Perhavc in posamezni odborniki. Občni zbor je potekel zelo stvarno. Poudarjalo se je soglasno, da ima sedanja vlada veliko več smisla za stanovanjske najemnike, kot so jih imele dosedanje. Priznalo pa se je, da Maribor še nI v celoti izkoristil dveh milijonov dinarjev posojila za zidanje stanovanjskih hiš, kar pa so v drugih mestih že zaključili. Ako se do 30. t. m. ne odloči jo, zapade preostanek v korist drugim mestom. Do zdaj se je v Mariboru oglasilo in vložilo prošnje pet interesentov. V nov odbor so bili izvoljeni: dr. Perhavc, predsednik; postaje-načelnik Mohorko, podpredsednik; odborniki pa: Hrovat, Škerlj, Kavčič, Vahtar, Bošnjak. Pravdič, Lajh, Pristovnik, Artič in Novak. Občni zbor je izrekel javno zalivalo vsem faktorjem. ki stremijo za oiniljenje stanovanjske mi-zerije, pri čemer se je posebno poudarjalo socialno delo sedanje vlade rot tudi krajevnih faktorjev, pred vsem inestn î občine, ki stremi do skrajnih možnosti usl.eči željam in zahtevam stanovanjskih najemnikov. П Otvoritev Pobreške ceste. Da se cesta ni še otvorila, ni krivda tvrdke Accetto, ki je svoja dela že dogotovila, pač pa je po naročilu gradbenega urada cesta še zaprta. Podaljšanje ceste se letos najbrže ne bo nadaljevalo, zato je potrebno, da se izdela še prehod iz nove na staro. □ Obisk ljubljanskih pravnikov. 22 juri-stov četrtoletnikov, ki študirajo pravo na ljubljanski univerzi, je obiskalo na Jožefovo pod vodstvom g. prof. Volente mariborsko moško kaznilnico, kjer jim je razkazal zaporne prostore g. višji ravnatelj. Izletniki so se oglasili tudi na policijskem komisarijatu, kjer jih je opozoril g. pol. nadsvetnik Kerševan na vse zanimivosti, ki jih imajo na komisarijatu in jim je tudi predaval 2 uri o kriminalistiki. □ Glasbena Matica v Mariboru ima v sredo zvečer redno pevsko vajo. Program: slovanske narodne pesmi. □ Za svojega se odda 2 meseca stari nezakonski deček. Tozadevno se je zglasiti v socialno-političnem oddelku mestnega magi strata mariborskega, Rotovški trg 9. Celje 0 P. Hugolin Sattnerjev koncert se ni vršil v nedeljo 20. marca ob 4 popoldne, kakor smo pomotoma poročali, ampak se bo vršil še le prihodnjo nedeljo, 27. marca. ■& Materinski dan v Celju. Dne 25. marca priredi Prosvetno društvo v Celju kakor vsako leto na ta Marijin praznik Materinski dan. Na prireditvi se bodo izvajale deklamacijske ln pevske točke. Kot govornik bo nastopil g. prof. dr„Lovro Sušnik iz Ljubljane. Vprizorila ee bo tudi pretresljiva igra »Otroška tragedija«. Ker je etopnina malenkostna, opozarjamo vse naše prijatelje v mestu in na deželi, da se prireditve polnoštevilno udeleže. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trgovini Flomškove tiskovne zadruge. Prireditev bo ob 4 pi ipoldue v Narodnem domu. 0 Občni zbor Grcmija trgovcev Celje. — 24. marca ob 19 se bo vršil redni letui občni ■/.bor mestnega gremija trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg 8, z običajnim dnevnim redom. Vsi člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno in točno udeležijo in na videu način po-kažejo svojo stanovsko zavednost. ■0 Stroj je poškodoval delavcu Martinu Jtegoišku v tovarni Westen dva prsta desne roke. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. > Kamenje «ta valila na cesto. 16 letni Viktor in 9 letni Josip iz Pclul sta v hipu, Ko je pri v o'/, il po cesti avto nekega tovarnarja iz. Radeč, sprožila po hribu navzdol 50—60 kg težak kamen, ki je poškodoval avto tako, da je bil za nadaljnjo pot neraben, škodo cenijo na približno 5000 Din. Naznanjena sta bila sodniji. Naznanil з! Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo sllkurijo, naj naroči le pri tvrdki sliUer in pleskar Ljubljana, Poljanska c. 20 Ivan Martine, Cene konkurenčne in solidne. Plenarna šefa Delavske zbornice. Plenarna seja Delavske zbornice, ki se je vršila v soboto in nedeljo v Ljubljani, je pokazala, da so klubi zavedajo velikega pomena, ki ga mora imeti ta ustanova za vse delavske sloje. Kazen dveh zastopnikov Bernotove skupine so vsi delegati stvarno razpravljali o vseh točkah, ki so prišle na dnevni red. Plénum zbornice je razen običajnih točk, poročil predsednika, tajnika, blagajnika in finančne kontrole, razpravljal predvsem o prora runu, dalje o uradniški pragmatiki in graditvi lastnega poslopja. Predsednik Čobal je sporočil delegatom, da sol odstopili delegati Golinajer, mesto katerega je prišel v zbornico Ivan Kuprel, Fr. Orehek, katerega zamenja Gustav Pitterle, mesto Marije Kisovec pride Ivan Novak in mesto dr. Milavca franc Milavec iz Ruš. Predsednik je dalje izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, katere že more beležiti DZ po enem letu obstoja. Pokazalo se je, da so se delegati vseh klubov zavedali, da je treba to novo ustanovo, proti kateri se je dvignilo mnogo reakcije, zavarovati in iti ua stvarno delo. Z mirnim, treznim in pozitivnim delom se je dalo storiti veliko, predvsem lia se je v tem času utrdil ugled zbornice, tako da jo danes že vsi morajo upoštevati in tudi pri drugih posestrimah v državi je našla polno priznanje. Vsi klubi so delali v lepi harmoniji, kakor se to spodobi, kadar gre za interese vsega delavstva. Veliko vprašanj se še ni dalo rešiti v tako kratkem času, ker je bilo dosedaj delo usmerjeno predvsem na to, da se zbornica sama dodobra organizira in se določijo njene kompetence. I' tajniškem poročilu Je tajnik DZ Uratnik podrobneje orisal delo ; upravnega odbora in položaj delavstva, v katerem ! se v sedanjih razmerah nahaja. Razen izdelave proračuna, pripravljanja pragmatike. zgraditve lastnega poslopja, utrditve delokroga in ureditve poslovanja je bilo delo upravnega odbora osredotočeno na intervencijo v mnogoštevilnih mezdnih sporili. To je težka in kričeča slika sedanje socialne krize. Obenem ko se delavna sila vedno bolj ponuja na trgu, se na drugi strani še omejujejo obrati in zapirajo tovarne. Intervencije so otežkočene tudi radi tega, ker je zakon o zaščiti delavstva zelo slab. Poleg tega tudi današnje mišljenje reševanje takih kriz zelo onemogoča, tako da je za delavstvo težko priboriti še to, kar mu z.akon sam priznava. DZ se z zaupanjem obrata m sedanjega soc. ministra dr. Gosarja, ki. je zra-stel v študiju socialnih problemov in je v sedanjem kratkem času pokazal izredno zanimanje za vsa aktualna eprašanja. Poklical je tudi delegate zbornice v Belgrad. da so ga informirali o vseh problemih in zahtevah. Nadvse težak je problem brezposelnosti. Borze dela ne koristijo mnogo. Treba se bo zanimati za k o 1 on i z. a c i j o in izseljeniško vprašanje. V ta namen se v kratkem osnuje posebna ustanova, za katero se zbirajo velika sredstva. Dalje je omenjal tajnik zanimanje zbornice za stanovanjsko vprašanje, za- I ščito 8 urnega delavnika, zaščito delavskih zaupnikov, rudarsko zavarovanje. DZ pripravlja še veliko pravilnikov, katerih so nekateri že bili predloženi | ministru za socialno politiko. Delavskn zbornica je dosedaj postavila temelj svojemu delu, pravi uspehi lega dela se bodo pokazali šele pozneje. Blagajniško poročilo }e podal blagajnik Rado C e 1 e 5 n i k. Vsi izdatki ■zbornice od 1. avgusta 1026 do 28. februarja 1927 i so znašali 1,297.461.11 Din. Od te vsote so porabili •ла prosvetne namene 225.194.22 Din. Posamezna i delavska društva so dobila od te vsote 88.000 Din, | ki so se razdelili po posebnem ključu. Tudi za brezposelne je DZ prispevala k državni podpori, | ki je znašala ca 100.000 Din, še 80.000 Din. Pri i debati o razdelitvi podpor kulturnim društvom sta na jako neokusen in demagoški način posegala v | debato zastopnika Beruclove skupine. Incidenti, j ki sta jih povzročala ta dva zastopnika, sta upra- ^ vičeno zadela na ogorčenje cele zbornice. Ne samo, | da so bili njih obstrukcionistični govori govorjeni j skozi okno, temveč sla s svojim nastopom brez- j dvoma šla preko mere, katere se mora držati z | ozirom na ugled zbornice. V tej debati so delavski zastopniki omenili tudi izjavo Bernotove skupine, ki podpore za brezposelne ni razdelila po pravilniku, temveč jo je porabila za druge produktivne namene, češ da lenuhov ne bodo )>odpirali<. Proračun T)Z, ki je bil nato v razgovoru, znaša za čas ml 1. avgusta 1927 do 31. julija 1928 2 milijona dinarjev. Iz, proračuna je mogoče raz-videti intenzivno delo DZ. Razen vsot za prosvetne namene, najdemo postavke tudi za podpiranje obrtno-nadaljevalnih šol, za strokovno Izobrazbo delavstva. Zbornica bo dajala nasvete 7Л izbiro poklicev in si prizadevala urediti vajeniško Vprašanj«. Zastopnik krsčansko-socialističnega kluba. Zastopniki klubov so načeloma vsi odobravali predloženi proračun. V imenu kluba kršč. socia- , listov je tov. žužek podal kritiko proračuna in izrazil pri tem želje in zahteve svojega kluba do večinske skupine. Klub kršč. socialistov ima 17 članov, je sodeloval pri izdelavi različnih pravilnikov in je vedno v lojalni in stvarni opoziciji. Sedanji soc. minister je član njihovih strokovnih organizacij, klub kršč. socialistov je bistveno pripomogel k konsolidaciji in uveljavljanju DZ, zato je upravičen da izreče svojo strokovno kritiko. Večina te odgovornosti kluba ni upoštevala in med vsemi nameščenci zbornice ima klub samo enega svojega uradnika. Tudi je težko pozabiti potek zadnjih volitev in način, kako se je sestavljal upravni odbor. Govornik našteva slučaje, kjer bi večina lahko lojalnejše postopala proti kršč. socialistom. S tem, da se majorizira naš klub, se jemlje našim ljudem ludi priliko za delo. Ugled zbornice more ubijati netaktno in nekorektno nastopanje kake skupine, kot to dela mala bernotovska skupina v tej zbornici, in pa partizanstvo večine, katerega trajno tudi naš klub nc bo mogel prenašati. Zavrača ludi napade Delavca«, ki v poročilu o razdeljevanju podpor za brezposelne napada krščanske socialiste. Podpora je bila razdeljena po pravilniku in če je ludi kak brezposelni, ki ni organiziran, dobil za Božič kaj podpore, zato se ne more napadali morale kršč. socialistov v zahvalo, dn lojalno podpira večino. Če se pa zahteva javna kontrola, ki gotovo nobenemu podpirancu ne bo ljuba, potem zahtevamo popolnoma upravičeno javno kontrolo za vse izdatke DZ. Apelira na večino, da preneha s partizan-stvom, ker drugače klu.b ne bo mogel več nositi odgovornosti in se bo poslužil primernih sredstev, da onemogoči partizanstvo v DZ. Ako glasujemo za preračun, se mora večina zavedati, da je to obenem velika zaupnica. l'ečina. Zastopnik Ošlak brani nato očitke proti poslovanju podružnice v Mariboru. Treba je predvsem novih prostorov, da bo delovanje uspešnejše. Zastopnik Svetel; z ozirom na govor tov. žužka priznava lojalno sodelovanje kluba kršč. socialistov in zavrača očitke o partizanstvu. Poudarja stvarno delo DZ, ki je lahko za vzgled vsem drugim zbornicam. Uradništvo, ki je sedaj nastavljeno, je zelo dobro kvalificirano, delokrog zbornice se bo razširil in bo mogoče upoštevati želje vseh klubov, 1er marksistična skupina nima interesa na tem, da bi svoje gibanje gradila na DZ. Vsem klubom bomo dali primemo zastopstvo. NEDELJSKA SEJA. Sluibcna pragmatik« za uradništvo Zbornice. V nedeljo dopoldne je zbornica razpravljala o službeni pragmatiki za nameščence DZ. Prag-matika je moderno sestavljena. Uvedeno je načelo avtomatičnega napredovanja, pravico do pokojnine dobi nameščenec po 10 letih službe, službena deba za polno pokojnino pa znaša 35 let. V pokojnino se štejejo tudi lela v drugi privatni službi, ako je bil nameščenec zavarovan pri Pokojninskem zavodu. Zelo socialno je urejena ludi preskrba vdove in otrok. Z nekaterimi malimi izpremem-bami je bila pragmatika sprejeta. Samo berno-lovca sta glasovala proti! Graditev poslopja DZ. Zastopnik Sedej je poročal za tem o akciji DZ za zgraditev lastnega poslopja. V ta namen obstoja fond, ki znaša preko 2 milijona dinarjev. Zgradilo se bo poslopje, kjer bo prostor za DZ, njene nameščence za Uorzo dela in za vse strokovne organizacije. Zidava te zgradbe se prepusti mestni občini ljubljanski, s katero se sklene pogodba glede oskrbovanja in prepustitve v lastnino. Upravnemu odboru se da tudi pooblastilo, da more predloženi načrt v nebistvenih točkah spremeniti. Poslopje se bo zidalo na Miklošičevi cesti poleg palače Okrožnega urada za zav. delavcev in v dosedanjih pogajanjih so zastopniki dosegli najnižjo ceno 157 Din za kv. m. Po teh razpravah se oglasi k besedi zastopnik Terseglav, ki se v daljših izvajanjih v imenu zbornice zalivali uredništvu DZ za požrtvovalno delo. Bila sla v zbornici danes samo 2 tovariša, ki sta glasovala proti novi pragmatiki, pozabila pa sla to utemeljiti. Vendar pa posnemani iz njih včerajšnjih govorov, da smatrala ta mesta zgolj kot »korita , dočim mora rudar le s težkim delom zaslužili svoj kruh. Naravni red v stvarstvu pa je lak, da zahteva ludi med delom razliko, dasiravno je vsako delo častno. Zalo stoji duševno delo nad ročnim, ker mu daje smer in smisel, in nikakor ne smemo podcenjevali dela uradnika, ki na solnčni luči vodi borbo za osvoboditev rudarja, ki dela globoko v črni zemlji. (Ploskanje.) Službeni red, ki ga delavci dajo svojim uslužbencem, mora bili vzorec socialne zakonodaje. Iz denmgoških opazk, ki so paille v tej zbornici, bi mogel kak delavec misliti, da so vsi, ki se trudijo za delavstvo, sami koristolovci. Odločno zavrača tako nastopanje. Kam bo prišlo delnvstvo, če ga bomo sami navadili misliti, da je vsak coliuf. kdor зе zanj trudi in dela? Vsak, kdor vzbuja samo živalske instinkte mas, nezaupanje in nevoščljivost, je največji sovražnik delavstva. (Veliko splošno pritrjevanje.) Ta najbolj škoduje delavstvu, ga najbolj ponižuje in proti ljudem, ki uganjajo v tej zbornici demagoško opozicijo, se bomo z vso odločnostjo borili. Najvišji cilj, ki nam je pred očmi, je zaenkrat ta, tla tej zbornici priborimo s stvarnim skupnim delom ugled, ki ga ne bomo nikomur pustili rušiti! Med slučajnostmi je javil predsednik, da je bilo vloženih 49 predlogov, o katerih je pa zbornica sklenila, da ni potreba o njih razpravljati, ker jih bo vzel v pretres upravni odbor. Ob 11. dopoldne je bila seja zaključena. Petletnica Krekove Na praznik sv. Jožefa je Krekova mir..lina slovesno praznovala petletnico svojega obstoja. Na praznik in v nedeljo jo priredila tečaj za svoje člane v soboto zvečer pa je tudi svojim prijateljem in podpornikom pokazala uspeh svojega dosedanjega izobraževalnega dela z lepo prirejeno akademijo v Ljudskem domu. Na peslro sestavljenem sporedu sta bili dve deklamaciji, ena pevska točka moškega zbora, slika iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, katero je za oder priredil Milan Skrbinšek, govor urednika Franceta Terseglava, akademijo pa je zaključila lepo zasnovana simbolična slika, ko delavci sužnji ob deklamaciji >Naše pesmi prisežejo zvestobo medsebojni solidarnosti v boju za svojo pravico. Vse premore med tem sporedom pa so izpolnile godbene točke. Udeležence, ki so se v obilnem številu odzvali vabilu Krekovcev in napolnili vso dvorano, je v prisrčnem nagovoru pozdravil predsednik g. Franc Kordin. Omenil je težke začetke prvega zbiranja delavske mladine in ustanavljanje organizacije, ki je danes zrastla po vseli delavskih okrajih v močno četo, preželo z idealizmom in trdno voljo ubraniti naS delavski naraščaj pred valom materialističnega socializma in brezboštva. Ob iskrenem ploskanju cele dvorane je pozdravil škofa dr. Jegliča, ki ,je vedno razumel stremljenje mladine in bil njen vnet podpornik. Pozdravil je dalje kanonika Stroja, ki je toliko truda že položil v skrb za naše vajence in delavski naraščaj, dalje prof. Jarca in g. režiserja Šesta. Prevzvišeni se je v 'kratkem nagovoru zahvalil za pozdrav in bodril mladino za krščanskosocialno delo iu kulturno-vzgojno delo v svojih organizacijah. Višek akademije je bil gotovo govor urednika Terseglava, ki je ob spominu na praznik sv. Jožefa poudaril pomen nazaretske družine, ki je bila zibelka preloma dveh vekov, ko se je pričel rušiti rimski imperij in je zmagoslavno prodrla v svet revolucija krščanske ljubezni. Lepo uspela akademija je zaključila ob splošnem navdušenju vseh udeležencev. Krekova mladina pa je ob lepo uspeli prireditvi dobila novega poleta za svoje delo med delavsko mladino. SaJ& VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU. Kakor smo že. na kratko poročali, se je v ne\vyorškem turnirju v četrtek dne 17. t. m. odigralo XVII., to je drugo kolo zadnjega turnusa. V korektno izvedenem Damskem gambitu je dr. Vidmar kol beli rendziral z dr. Aljehinom že v 18. potezi. Proti Spielmannu je Capablanca zopet izbral Curo—Kannovo obrambo. Spielmann je partijo igral jako previdno in pravilno, srednja igra je stala za oba dela popolnoma enaka in partija je končala po 33 potezah z. remijem v Čisto jasni remijski poziciji. V Angleški igri s pešcem je Marshall kot črni poizkusit proti Niemcoviču prezgodnji napadalni manever v središču in žrtvoval kmeta. Niemcovič se je hladnokrvno branil, obdržal kmela potem pa sam prešel v napad ter dobil igro v 28. potezi. Stanje po XVII. kolu je torej to-le: Capablanca 12 K, dr. Aljehin in Niemcovič po 9, dr. Vidmar 8 Spielmann 7, Marshall 5. Program za zadnji turnus se je nekoliko spremenil. V petek so imeli velemojstri prost dan, ker ni bilo nobenih visečih partij, v soboto se je imelo odigrati XVIII., v nedeljo pa XIX. kolo. Današnji in jutrišnji dan se imajo odigrati event. viseče partije, ali pa sta dneva prosta, v sredo se igra XX., to je zadnje kolo, in čelrlek dne 24. t. m. je zopet odločen za doigranje ev. visečih partij, odnosno bo dan prost. V peiek se turnir oficijelno zaključi z velikim slavni Uni m banketom v hotelu Manhattan Square. V kakih dveh tednih se prične velik turnir v Havani, za katerega se delajo velikanske priprave. Poleg vseh šestih udeležencev newyorškegn turnirja so povabljeni dr. Em. Lasker (za Nemčijo), dr. Tartakower (za Poljsko), Réti (za Češkoslovaško) in g. Marôc/.y (za Madžarsko). Razen teh velemojstrov se udeležita turnirja še dva kubanska mojstra. XVIII. KOLO. Newyork, 20. marca. V .soboto se je na šahovskem turnirju odigralo 18. koto. Marshall je igro proti Aljehinu nepravilno otvoril in ga je Aljehin po kratkem boju premagal. Niemcovič je otvoril proti Spielmannu francosko igro in je dosegel remis. Remis je izpadla tudi igra Vidniai-Capablanca. Stanje po 18. kolu: Capablanca 13, Aljehiu 10, Niemcovič 9И, Vidmar 9, Spielmann 754, Marshall 5. Sport NOGOMET PRETEKLE NEDELJE. Tekme za prehodni pokal LNP v Ljubljani. Po tekmah Hcrines: Krakovo (9:0) in Ilirija ; Pa-lionija (21:0), odigranih C. t. m., se je na praznik na igrišču Primorja nadaljevalo I. kolo tekem za prehodni pokal ljubljanske nogometne podzveze. Jadran je z naporom nadvladal drugorazredno Reko s 5; 4, pri čemur absolutno ni pokazal prvorazredne igre. Nas'opil je s precej mešanim moštvom, mlajši igrači večinoma niso odgovarjali. Iz-vzemši začetnih faz boja je igiala Reku pravzaprav boljši nogomet. — Slavija se je z nepričakovano, toda nikakor ne nezasluženo zmngo rad Slovanom edine izmed drugorazrednih klubov orebila v II. kolo. Rezultat se glasi 4:1. Igrala je hitro, živahno in z velikim poletom. Slovan je imel slabega vratarja in neodločne napadn'ce, zn'o je moral prepusti'i zmago Slaviji ob sicer olvorjeni, enaki igri. - Primorje je zmagalo nad Svobodo, ki je pokazala napram lani že sedaj očiten napre.'ek, z razmeroma tesnim rezultatom 3:0. Premoč Primorja v polju je bila večja kot kaže izid, pa pretirano kombiniranje in neodločnost preti golom tega nista dala bolj'e izrabiti. Za II. kolo se je lako kvalificirala petorica Hernies, Ilirija, Slavija, Jadran in Primorje. Žreb je določil v obe tekmi 11. kola dvojici Hermes:Sla-vija in Jadran; Primorje, ki sta se srečali v nedeljo. Hernies je ob dobri igri sigurno nadvladal ambicijozno Slavijo v razmerju 0:2. Z dobro napadalno igro mu je uspelo zlomili odpor robusine Slavijine obrambe 1er se s tem kvalificirati za okrožni semifinale, v katerem zadene na praznik 25. t. m. na Ilirijo, dočim pride Primorje, ki je zmagalo nad Jadranom z 2: 1, neposredno v okrožni finale z zmagovalcem iz tekme Ilirija: Hernies. Zmaga Primorja nad Jadranom je bila dosežena, kot pove že sam rezultat, le težko, obratni rezultat hi prav tako odgovarjal poteku igre. Večjo vigra-no.st Primorskega moštva je Jadran |>opolnoma izenačil z odločnejšimi napadi in s požrtvovalno igro. Juuiorsko moštvo Ilirije je igralo v Zg. Ši-ški prijateljsko lekmo s Panonijo; llirijani so zmagali z. 10: a. V Zagrebu so se v nedeljo nadaljevale prvenstvene igre. Športno senzacijo predstavlja debakel državnega prvaka Gradjanskega SK proti Concor-diji, ki ga je porazila s 4:1; Gradjanski je zgubil s tem vse šance, da doseže letos prvenstvo zagrebške podzveze. HAŠK je zmagal nao Zeljezničarji po dobri igri s 3:0, Croatie in Derby sta igrala neodločeno 2:2, Viktorija: Uskok istolak 2:2, Šparta: Ilirija 6:0. Tekmo Concordia: Gradjanski je gledalo nad 5000 ljudi. V Belgradu se je vršila medmestna tekma Budimpešta: Belgrad; rezultat 3:3, gledalcev blizu 4000. — Druga budimpeštanska garnit ura je zmagala nad subotiškim leamom v Subolici s 4:0. S tema tekmama se oficielno znova olvarjajo športni odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko. Češkoslovaška: Avstrija 2: 1. Na Dunaju sta se srečali v nedeljo pred skoro 40.000 gledalci avstrijska in češkoslovaška nogometna reprezentanca. Cehi so bili tokrat znatno boljši od Avstrijcev, borili pa se niso posebno srečno, sicer bi se moral izid glasiti zanje mnogo ugodnejše V Pragi se je is'očasno vršila medmestna tekma Praga: Dunaj. Tedi tu so zmagali Čehi, isto-takoz2;l. Budimpeštaiisko prolesijonatno prvenstvo: Fe-renevarosi TC: Ujpesti 2:1. Hungaria: Vasas 6: 2 DAVISOV POKAL IZŽREBAN. 18. t. m. se je vršilo v Washingtonu običajno žrebanje za tekmo Davisovega pokala. Ob navzočnosti 25 zastopnikov onih držav, ki bodo tekmovale, je potegnil Coolidge prvi žreb. Bila je Češkoslovaška. Drugi žreb je prišel na Grško, tretji na Belgijo, četrti na Poljsko, peti na Jugoslavijo itd. Jugoslavija v prvi rundi ne bo tekmovala. Tekmovala bo šele proti zmagovalki v boju med Špansko in Indijo. Kolikor so nani razmere znane, nimamo proli Indiji nobenih Sans, proti Španski l'a prav nobenih. Zelo so se smejali, ko je zastopnik Belgije potegnil belgijski žreb. . » « * Ljubljanski športni klub neznanja, du bo redni občni zbor za upravno leto 1926 dne 8. aprila t. 1. ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor-. Dnevni red po § 15 društvenih pravil. V slučaju nesklepčnosti bo drugi občni zbor isti dan ob pol 20. uri. — Odbor. Turisîêlka Občni /her Kamniške podružnice ,SPD se bo vr?til v četr ek dne 21. marca I. 1. ob 8. uri zvečer v kavarni Narodne čilalnice z običajnim dnevnim redom. CiuMjmisUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Torek, 22. marca: Zaprto. Sreda, 23. marca: PEGICA MOJEGA SRCA Red C. OPERA. Začetek ob roi ?0 uri zvečer. Torek, 22. marca: VEČNI MORNAR, lied D Sreda, 23. marca: TAJDA. lied It. MaFi&€>rsl£® gledišče Torek. 22. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY. Premijera. Sreda, 23. marca: Zaprto. Čeirlek, 24. marca ob 20. uri: VESELA VDOVA Ab. B. Kuponi. Znižane cene Pi-tek, 25. marca ob 15. uri: DIVJI MOŽ. Kuponi. Glasba Opozarjamo na pianistični koncert francoskega pianis a Roberta Lortata, ki se vrši jutri v sre-do dne 23. t, m. ob 20. uri v Filharmonični dvora-]%ni na Kongresuem trgu. Koncertni spored obsega ! skladbe francoskih klavirskih avtorjev, v prvi vrsti najznamenitejšega Francoza Claudija Debus-syja. Odlični umelnik bode med loredom tudi govoril o francoskih klavirskih komponistih, sodobnikih Debussyjevih. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Naše Akademska kongregacija ima nocoj svoj redni sestanek. Nedosegljiva Eau Ue Cologne Chypre Uour.ols — Pnrl« 1 PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9. Frankfurt n. M. 428.6. Brno 441 ?. Rim 449. Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2. Varšava 980. Torek, 22. marca. Zagreb: 2n.3(i Beethovnove sonato z;; klavir — Orešku: 20 10 Golz von Berlicliingcn od J. W. Goetheja. — Ггацп: 20 vesel večer, 21 godba na pihala. — Frankfurt : 20.15 vesel večer, 21.15 reci-tacijska ura Wlllya Buschhoffn, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Concerto Sinfonico e Vocale. — Langenhcrc: 20.30 vesele in lesne pesmi. — Berlin: 20.30 komorna glasba. — Dunaj: 20.05 operni fragmenti. — Varšava: Concert cumeral consacré aux oeuvres do Beethoven. Gospodarstvo 48. redna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Dne 18. marcn se je vrSila 48. redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Kljub skrajno neugodnem^ vremenu se je zbralo v prostrani dvorani toliko število hmeljarjev iz vseh krajev našega okoliša, da je bila natrpano polna. Društveni predsednik g. Roblek je pozdravil navzoče ter izrazil svoje veliko veselje nad tako lepo dokumentirano zavednostjo, s katero ee hmeljarji oklepajo svoje edine strokovne organizacije. Posebno je pozdravil oblastnega kmetijskega referenta g. inž. Zidanšeka in živinorejskega inštruktorja g. Zupanca, ki sta počastila glavno skupščino s svojo navzočnostjo. Z ozirom na obširen dnevni red je g. predsednik naprosil, naj se vrše razgovori in razprave v korist in povzdigovanje hmeljarstva stvarno, brez nepotrebnega zavlačevanja ter prešel takoj k drugi točki dnevnega reda letno poročilo. Iz letnega poročila Hm. društva za Slovenijo posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 684 članov. Tako visoko število članov do sedaj še ni bilo doseženo (največ članov so imele sledeče občine: Braslovče 82, St. Jurij, Tabor 76, Petrovče 68, Žalec 60, Gomilsko 57, Šmartno ob Paki 48, Polzela 43, Gotovlje 42, Sv. Pavel 32, 9v. Peter 31, Sv. Ilj 30 itd.). Nabiranje članarine je za gg. poverjenike mučno delo, kajti kadar je treba plačevati, takrat Se pride na »gluha« ušesa. Društveno vodstvo izreka tem potom vsem gg. poverjenikom za njihov trud in prizadevanje v imenu glavne skupščine najlepšo zahvalo. Kot najboljše agiiacijsko sredstvo pri nabiranju članarine je bila dobava brzojavnih tržnih poročil med glavno sezijo in pravica do legitimacij za polovično vožnjo na železnici za hmeljarske obi-ravce. Teh legitimacij je poslovodja v preteklem letu izročil 935, in sicer 273 strankam za pribbžno 10.000 obiravcev in tako hmeljarjem prihranil okroglo vsoto 40.000 Din. Vsa plačana članarina za leto 1926 pa znaša le 13 355 Din. Iz tega je ie razvidno, da se za malenkostno članarina gotovo izplača pristopiti Hmelj, društvu. Točno poslovanje tajništva, ki je bilo v glavni seziji hmeljarjem od jutra do noči, ob delavnikih ln praznikih na razpolago, je morda tudi malo pripomoglo, da je število članov tako lepo naraslo. Vendar mora postati še večje. Vsak hméljar mora biti tudi član društva, kakor je to slučaj v vzorno urejeni občini Gotovlje. Glavna skupščina je za leti 1926. in 1927. določila sledečo članarino: za hmeljarje 5 Din, za hmeljarje do 2000 sadežev 15 Din, za hmeljarje do 10.000 sadežev 40 Din, za hmeljarje čez 10.000 sadežev 100 Din. Kot potrdilo za plačano članarino prejme vsak posamezni Član na ime glasečo se vabilo k rednim in izrednim glavnim skupščinam. Število društvenih članov se je v letih od 1917 do 1927 gibalo sledeče: 71, 82, 107, 298, 193, 227, 807, 416, 538 in 684. Hmeljarsko društvo si je v preteklem letu pridobilo nekaj podpornih članov in to: okrajni zaetop Celje, občinski zastopi v Braslovčah, na Gomilskem, v Šmartnem ob Paki ln v Sv. Petru v Sav. dolini; nadalje: Hmeljarno Žalec, Savinjsko posojilnico Celje, hranilnico in posojilnico v Braslovčah in Grižah. Ža denarne prispevke se Hmeljarsko druâtvo navedenim najiskrenejše zahvaljuje. Nadaljnje poročilo sledi. VARIIRANJE DINARJA NA CURISKI BORZI. Curih, 21. marca ob 5 popoldne. Medtem ko je danes dinar na curiški borzi vsled alarmantnih vesti o jugoslovanskih vojnih pripravah ob 12. uri padel od 9.13 na 9.07 (blago), se je ob 5 popoldne zopet popravil na 9.125 (denar). Žitni trg. Zadnje čase je opažati, da tendenca na lzvenevropskih žitnih trgih v nobenem oziru ne vpliva na razvoj našega domačega tržišča. Tako vidimo, da je cena pšenici v Chicagu padla na najnižji nivo letošnjega leta, medtem ko je pri nas dosegla pšenica najvišjo notacijo v letošnji kampanji. Iz tega nasprotujočega gibanja cen moramo sklepati, da so naše zaloge pšenice precej izpraznjene. Iz narodnogospodarskega stališča je to dejstvo le pozdraviti, kajti v nasprotnem slučaju bi naši produ-centi in trgovci utrpeli občutne izgube. Tako pa so v zadnjem času izvozili svoje zaloge po razmeroma ugodnih cenah. Seveda moramo pri tej situaciji računati, da bo izvoz pšenice popolnoma prestal. — V Bački notira danes pšenica 307.50 do 310 Din, medtem ko je v Sremu in Srbiji blago slabejše kvalitete sorazmerno cenejše. — Tudi v koruzi so zaloge radi forsiranega izvoza v naši drživi precej izčrpane, tako da z ozirom na tuzemski konzum ne moremo za bodoče računati z večjim izvozom. Tudi cena koruzi je navzlic cenejšim romunskim ponudbam na svetovnem tr^u ostala na dosedanji višini (v Bački notira 160—162.50 Din). Vpisi t trgovinski register. Vpisale so se-nastopne tvrdke: Izdelovalnim kandit »Jorn« Anton Fnzarinc, Celje; Nikola Batinica, trgovina z alkoholnimi pijačami v Mariboru; Jakob Stainpar, trgovina z vinom na debelo, Prisika; Alojz Lovrec, trgovina z vinom in sadjevcem na debelo, Slabšina; Alojz Premrov, trgovina z vinom na debelo, Vu-zenicn. Občni zbori. 9. aprila se vrši redni občni zbor Ljirtdjanske kreditne banke v Ljubljani; 12. aprila v prostorih Zadružne gospodarske banke v Ljubljani redni občni zbor tovarne zaves »Štora« d. d. v St. Vidu nad Ljubljano Pogajanja za najetje posojila v Švici. »Netie Zflrlcher Zeitung« poroča, da se vršijo med našo vlado in neko švicarsko velebnnko pogajanja radi najetja posojila v znesku 50 milijonov švicarskih frankov. To poročilo izgleda precej verjetno, kajti sedanji finančni minister dr. Markovič Ima kot dosedanji ravnatelj Drž. hipotekarne banke dobre zveze s švicarskimi bankami. — Temu poročilu dostavlja omenjeni list, da se to posojilo sme sk'eniti le pod pogojem, da se preje uredi dosedaj še nerešeno vprašanje valorizacije srbskih predvojnih posojil (pred vsem posojila iz 1. 1895 ). Poljska pristopi k železarskemu kartelu pod zelo ugodnimi pogoji. S sodelovanjem evropskega železarskega kartela se je te dni v Dtisseldorfu med zastopniki avstrijske, češkoslovaške in ogrske železarske industrije na eni strani in zastopniki poljskih železarn na drugi strani sklenila pogodba, ki določa pogodbenim državam teritorijalno zaščito glede tržišča v notranjosti vsake države. Poleg tega so poljske železarne v pogajanjih z železarskim knr-telom dosegle, da se poljska produkcija jekla zn notranji trg izjemoma ne bo kontingentirala, le izvoz iz Potiske bo podvržen kontingentiranju s strani železarskega kartela. H%oraza Dne 21. marca 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.507—13.537 (13.51—13.54), Italija 257.63 259.63 (259.69- 261.69), London 276 -276 80 (276—276 80). Newvork 56.75—56.95 (56.75 -56.95), Pariz 223—225 (222.375—224.375). Praga 168.30—169.10 (168.30—160.10), Dunaj 8.0O?5— 8.0325 (8.002—8.032), Curih 10.94-10.97 (10.SU— 10.97). Curih. Belgrad 9.07 bi. (9.135 bi.), Budimpešta 90.75 (90.75), Berlin 123.34 (123.23), Italija 23.375 den. (23.825 den.), London 25.2375 den. (25.23875), Newyork 519.94 den. (519.875), Pariz 20.355 den. (20.35), Praga 15.40 (15 40), Dunaj 73.15 bi (73.15), Madrid 90.05 den. (90.80), Buka-rešt 8.76 bi. (3.76), Varšava 58 den. (58), Amster-dam 208.05 (208), Bruselj 72.30 bi. (72.275), Ko-penhngen 138.55 (138.55). Dunaj. Devize; Belgrad 12.46, Kodanj 189.35, London 31.46, Milan 31.90, Newyork 709.60, Pariz 27.80, Varšava 79.07. Valute: dolarji 706.85. francoski frank 27.88, lira 31.95, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 151.76, Zagreb 59.20, Pariz 131.90, London 163.40, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—86, vojna odškodnina 344 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Strojne 85 den., Trbovlje 405 bi., Vevče 120 den.. Stavbna 55—65, Sešir 104 den. Zagreb. 7% invest poeoj. 86.50—87.50, vojna odškodnina 845-347, Hrv. eek. 104.50-105, Kred. 93-94, Hipobanka 64.50-65, Jugobanka 104— 104.50, Praštediona 850-860, Ljublj. kreditna 150 —153, Isis 46-48, Sečerana 480—458, C.utmnnn 260-2 ;5, Slnvex 105-120, Slavonija 29-81, Trbovlje 400-404, Vevče 130-185. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82, Alpine 43.75, Greimitz 6.80, Kraniska industrijska 51, Trbovlje 50.95, Hrv. esk. 13.80, Leykam 12.60, Jugohnnka 12.90, Hipobanka 810, Avetr tvornice za dušik 31.50, Gutmann 41, Slavex 13. BLAGO. Ljubljana. Smreka, jelka1 bordonall merkan-tilni 260-820, tramiči 240-275, škorote konične od 16 cem naprej 500—560, madrieri 430—530; bukev: deske plohi naravni, neobrobljeni 480— 500, ostrorohi 600-900, hlodi Ia 220—250. hlodi I. II. 160—200; hrast: hlodi Ia 600-1000, deske plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400; oglje; bukovo 80—95 (vse franko vag. naklad, postaja). Žito; Pšenica bnčka 75 kg, 2—3% 355-365, rž Kičkn, 71—72 kg, 2% 305—310, oves bosanski orig. 225—230 (franko vagon (pariteta) Ljubljnna). Tendencn: Za les čvrsta, za deželne pridelke čvrsta. Zaključki: Les 4 vagone. Naznanila Društvo npokojenih javnih nameščencev ra Slovenijo v Ljubljani ima letošnji redni občni zbor v četrtek dne 24. t. m. ob pol osmih zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. K obilni udeležbi vabi odbor. Občni zbor Slov. rid. in tes. društva se vrši dne 8. sprila ob 9. uri (pol ure nn'o ob vsaki udeležbi) v gostilni pri Jerneju, Sv. Petra cesta. Pravico glasovanja ima vsakdo, ki je članarino poravnal. — Odbor. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhi tektov, sekrija Ljubljana, obvešča člane, da od glavnega odbora za zgradbo hrama sv. Save na Vračaru v Belgradu razpisani natečaj za izvršitev skic za ta hram nasprotuje veljavnim natečajnim predpisom. Zaradi tega je članom zabranjena udeležba pri tem natečaju. V slučaju, da je kateri Član že pričel z delom, naj dosedaj izvršeni izdelek shrani do morebitnega ponovnega pravilnega j razpisa. Zakup hotela in restavracije. Hotel in restavracija «ROYAL« ▼ Zagreba, Ilica 44, se daje ▼ zakup za nedoločeno dobo. Rcflektanti naj izvolijo poslati svoje ponudbe podpisanemu, in sicer samo za hotel ali samo za restavracijo, ali za oboje skupaj, in to pismeno do vključno 10. aprila 1927 Vsak reflektant mora položiti jamstvo za inven'ar. Višina jamstva se določi sporazumno Pellektanti naj jo nazničijo tudi v ponudbi. Ponudbe se odpro dne 11. aprila t. 1. Pri presoji ponudb se bo oziralo tudi na vi šino zakupnine in vse druge ponudene pogodbene pogoje; prednost pa ima dobiti oni ponudnik, čegar ponudba bo splošno najpovoljnejša. Ponudniki so obvezani s svojo ponudbo do odloke sodišča, katero odobri zakupni dogovor. V Zagrebu, dne 18. marca 1927. Dr. Oton Gavrančič, odvetnik v Zagrebu, — Sodni sekvester hotela in restravracije »Royal Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. marca 1927. Višina barometra 308'8m Opazovanja Barometer toplota T C' Kel. rlaga ' \ Veter In brzina » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin m ii •a T» krat ras ob opazovanja | »mm> 7 774'6 2-0 82 mirno 5 megleno 18-0 6-6 t,|nbl|ana (dvorec) 8 774-4 3-2 83 mirno 3 megleno 14 769-9 162 39 mirno 0 21 769-6 11-1 44 SW 5 0 Maribor 7730 8-0 70 NW 5 0 17 4 Zagreb 7734 6-0 81 SE 1-5 0 18 4 Belgrad 8 773-1 8-0 84 mirno 3 18 5 Sarafevo 774-3 5-0 62 E 1-5 0 17 1 Skoplje 773-6 8-0 76 mirno 0 18 1 Dubrovnik 772-1 14-0 28 E 1-5 0 Spi» 772-2 11-0 55 NE 1-5 0 m. lahko 18 11 Praga 1 772 3 1-0 mirno 0 14 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za torek, dne 22. marca. Lepo vreme — zelo toplo in milo. Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, paliee, dežniki, hlOII v vseh barvah, SllonI, Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila. — Najnižje cene. točna postrežba samo pri 10SIP PCTCLINCU bliiu Prešernovega spomenika, ob vodi LJUBLJANA Vabilo na redni občni zbor „ slovenske tovarne mineralnih voda, so-davice in brezalkoholnih pijač, registrov, zadruge z omej, poroštvom v Ljubljani, ki bo ▼ torek 29. marca 1.1. ob 'A3 pop. v gostit, prostorih g. Fr. Kavčiča ▼ Ljubljani, Privoz IL 4. Dnevni red: 1. Čitanjc zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računejcega zaključka in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in namestnikov. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR, Opomba: Drugi odstavek § 23. zadružnih pra-val se glasi: »Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev.« Računski zaključek je na vpogled v zadružn pisarni med uradnimi uramL Zavarovalnica in pozavarovalnica „TRIGLAV" Glavno zastopstvo za mariborsko oblast V MARIBORU, URBANOVA 66 prevzema zavarovanja proti škodam vsled: Požara in strele - vlomske tatvine - razbitja stekla - telesnih nezgod - zakon tega jnmstva Toče na poljskih pridelkih - Transport blaga po železnici in s parniki RAZPIS. Županstvo občine Križe pri Tržiča razpisuje oddajo gradbenih del potom javne ustmene dražbe, ki se vrši v nedeljo, 27. marca ob 15. uri (po večernicah) v stari šoli v Krizah. Oddala se bodo sledeča dela: 1. Polaganje cementnih cevi na obč, potih v Sp. Dupljah, Sebenjah in Sničnem ter dobavo istih. 2. Napravo opornih cementnih sten (betoniran jarek) na obč. poti v Križah. 3. Zaplet jarka, izkop ter zasip pri obč. cesti v Sp. Dupljah (stara cesta). 4. Kopanje jarka ob občinski poti (Kopank) na Retnjem. Proračuni in načrt so na ogled v občinski pisarni v Sebenjah do 27. III. 1927. ŽUPANSTVO KRIŽE PRI TRŽIČU, dne 19. marca 1927. Varale se. gospod suworlnf Ne gladovanje ampak dr. Rascher-jeve putsch tablete so najboljše sredstvo, da se kajenja popolnoma odvadite! Zavoj Din 30'- in 42-v lekarnah in drogerijah, prospekt zastonj! Дигога' h. d. Kamenlca 154, Srljem Sir H. Rider Haggard: 124 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanee Bežal je pred menoj, stopal s hrbtom naprej in upiral oči vame; tako sem videl umikati se podgano pred kačo, ki jo je hotela požreti. Tako sva dospela do roba žrela in ko sem se ozrl vanj se mi je nudil strašen prizor. V globini kakih trideset čevljev pod nama se je razbeljena lava mrko žarela pod prelivajočo se tančico dima, se valila in brizgala kakor živo bitje. Iz nje so se sikajoč dvigali curki pare, proge strun on ili raznobarvnih plinov so se zvijale in plazile po njenem površju in vroč, grozovit smrad je zastrupljal segreti zrak. V resnici so bila tukaj vrata, kakoršna sem si želel za de Garcio, da bi odšel skozi nje, kamor je spadal. Gledal sem ta prizor, pokazal tja z mečem in se nasmejal; tudi on se je ozrl tja dol in na ves glas zatulil; vsa možatost ga je bila zapustila, tolika je bila njegova groza. Da, ta ponosni, oholi Španec je cvilil jokal in prosil milosti. On, ki je bil zagrešil toliko lopovstva in zločinov, da mu jih je bilo težko odpustiti, je prosil milosti, da bi imel čas obžalovati svoje grehe in se skesati. Stal sem tam in ga gledal in njogov obraz je bil tak, da je groza spreletala celo moje oledenelo srce. >Daj, čas je, da končava,« sem rekel in vnovič vzdignil meč; mahoma sem ea zopet povesil, kajti iznenada so mu možgani odpovedali; de Garcia je preti mojimi očmi znorel. Ne bom opisoval tega, kar je sledilo. Z blaznostjo se mu je vrnil pogum in začel se je bojevati, ampak ne z menoj. Mene sploh ni več videl, kakor je vse kazalo; vzlic temu se je bojeval, obupno se je boril, in udarjal z mečem po praznem zraku. Strašno ga je bilo gledati, ko se je boril z nevidnimi sovražniki, slišati njegovo vpitje in kletvice, ko so ga korak za korakom potiskali nazaj proti robu žrela. Tam je stal nekoliko časa, kakor človek, ki se poslednjikrat postavi v bran pred presilno silo, in besno suval in udarjal z mečem. Dvakrat je skoraj padel, kakor vsled smrtne rane; a zopet se je vzravnal in se boril dalje s praznim zrakom. Iznenada je grozno zakričal in iztegnil roke kakor človek, ki mu je sovražnik prodrl srce; meč mu je zletel iz rok in de Garcia je padel s hrbtom naprej v žrelo. Obrnil sem oči proč; videl sem dovolj. Vendar sem pozneje dostikrat ugibal, kdo ali kaj je bilo. kar je de Garcii zadalo smrtonosno rano. Osemintrideseto poglavje. Slovo kneginje Otomi, Tako sem torej izvršil maščevanje, ki sem ga bil prisegel očetu zoper de Garcio, ali boljše povedano, tako sem bil priča, kako se je izvršilo to mnsçevnnifi; zakaj umrl je strašne smrti ne pod mojo roko, ampak pod roko lastnih strahov. Vse izza takrat mi je bilo žal za to; ko je namreč ledeni, nenaravni mir zapustil mojo dušo, se mga zopet sovražil kot vedno in obžaloval, da sem pustil, da je umrl druge smrti in ne pod mojim mečem; in vse prav do te ure je moj duh zoper njega. Brez dvoma bo zavoljo tega marsikdo mislil, da sem hudoben človek, saj nas izza mladega učijo, da odpuščajmo svojim sovražnikom; ampak v te mslučaju prepuščam odpuščanje Bogu; kako morem jaz odpustiti človeku, ki je izdal mojega očeta okrutnim španskim oblastim, ki mi je umoril mater in sina, ki me je dal vkovati v železje na suženjski ladji in ki me je z lastno roko več ur mučil? Skoraj bi rekel, da ga vsako leto bolj sovražim. 0 vsem tem pišem nekoliko bolj obširno, ker mi je to sovraštvo nakopalo velike neprilike. Nikoli nisem mogel reči, da odpuščam vsem ljudem živim in mrtvim, in zavoljo tega mi je pred nekaj leti častitljivi, učeni župnik našo fare odrekel odvezo. Nato sem se podal do škofa in mu predložil svojo zgodbo; bil je v percejšnji zadregi. Bil je dober človek, ki je razumel moje gorje, in je naredil, da mi je župnik naposled dal odvezo. Pa dovolj o teh stvareh, ki se tičejo vesti. Ko je de Garcia izignil v žrelu ognjenika, sem se obrnil proti domu ali bolje, proti razrušenemu mestu, katerega sem videl pod seboj; doma nisem imel. Moral sem sestopiti z ledene kape; spoznal sem, da pot navzdol ni bila tako lahka kakor pot navzgor; sedaj, ko je bilo moje maščevanje izvršeno, sem zopet postal kakor so drugi ljudje, in poleg tega žalosten in utrujen, tako žalosten, da mi ne bi bilo prav nič žal, ako bi bil naredil na ledu nauačno bloumjo. lffisliha izbira novosti za gospode kakor: srajce, bele, modne ter svileno.....od Din 75'— naprej; spodnje hlače, spalne srajce, nnjuovo'še kravate in sanioveznice.........od Din 10'— naprej. Ta nogavice in športne dokolonice. Ia naramnice, zapestnice, ovratniki, žepni robci od najpriprostejše do najfinejše vrste, la cefiri sa srajce, češko-slovaškoga proizvoda; prvovrstni Sifoni ter posteljne opreme. Najui/jc cene. Solidna in ločna nostrclbs. Prvovrstne snamke. F. miCHlELITSCH, marïbor, ввадкзКа nI. A4 Telclon 128 I cSluèbe iščem Kot vajenec teli stopiti v tipccer. ali manufaktur. trgovino izobražen, pošten, trezen in marljiv mladenič. — Naslov v upravi št. 2143. VProstesiiïdàe | Postrežnica (sobarica) dobi. takoj službo za čez dan. - Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 2130. Učenec se sprejme takoj pri IVAN JEZERNIK, sobo-, črkoslikar in pleskar v Domžalah. 2031 Dva izurjena krojaška pomočnika sprejme takoj. - Martin BRICL, krojač, Trbovlje. Sprejme se v večje mesto na Gorenjskem blagajnlčarka ki je voljna pomagati tudi v trgovini. Ponudbe naj pošljejo samo prvovrstne moči pod šiiro: »Veletrgovina žctezr.ine« It. 1988 na upravo lista. Sprejmejo se samostojni, dobro izvežbani KROJAČI za damsko delo. Celoleten dober zaslužek! — Vpraša naj se pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Kovaškega vajenca nad 15 iet starega, sprejme BARIČ — Ljubljana, Švabičcva 13. 2057 Pletilja se sprejme proti dobri plači; hrana in stanov, v hiši. - Tainar Franc, str. pletenje, Črnomelj. 2123 HPOnlfQ pridna in UbOI IlVa poštena, ali sotrudnica-začetnica, samo z dežele, se sprejme v trgovino z mešan, blagom v večjem kraju na Gorenjskem. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo one, ki so se žc učile v kakem kmet. društvu in žele doseči spričevalo o usposobljenosti. - Naslov v upr. lista pod št. 2105. Stanovanja ODDAM lepo cnhn - opremljeno - «UUU z dvema posteljama. Cena 300 Din. - Naslov v upravi lista pod St. 2142. V natem i Kupim vagon ali pol vagona lepega, vilanega BUKOVEGA Q6UA franko postaja Kranj. — Ponudbe upravi »Slovenci - pod »Tako'šnje plačilo« Stev. 2034. 2034 ■пшаикапвак za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana. 10 novih OKEN 1.50X85, prodam. — MIŠVELJ — mizarstvo, Udmat 118. 2128 Inserirajie v „Slovencu"! Proda se dne 27. marca posestvo blizu Kranja z vsemi gospodarskimi poslopji in z vsem orodjem. Hiša ima clektrič. razsvetljavo, vodovod, 3 vrtove, 5 gozdov, 3 travnike po 75 mernikov posetve. - Na- ! tančnejša navodila daje Fr. Košnik, posest., vas Britof št. 15 pri Kranju, i Tužnim Srcem naznanjamo, da se je preselila danes dopoldne v boljše življenje naša skrbna mama, gospa Ana Žerjav roj. Peršina v 71. letu zemeljskega življenja, po kratki mučni bolezni, pre-videna s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v torek popoldne ob štirih iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica št. 16. Nepozabno mamo priporočamo v molitev in blag spomin, Ljubljana, v nedeljo 20. marca 1927. MIHAEL ŽERJAV, nadpaznik mest. doii. ur. v p., soprog. — IVAN, katehet sin. — MARIJA, hči. — TEREZ. PERŠINA, sestra. Brez posebnega obvestila. ■ '.V '.; mm OTROBE ovsene, popolnoma sveže, ima naprodaj po Din 1.— za kg Sever in Ko., Ljubljana, Gosposvetska ccsta St. 5. 1968 Klavir dobro ohranjen, je naprodaj v Št. Rupertu pri Mokronogu. Cena se izve pri Maksu KURENT, obč. tajniku istotam. Nov Dosnemalnik mesec dni rabljen, znamke »Libela«, 150 litrov na uro, FOTO-APARAT 15 X 18 s pripravo, in PISALNI STROJ, rablj., poccni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1745. Vrtnice najnovejših vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Br^celnik, Veh čolnarska ulica štev. 21. Pisarn inventar Proda so razni pisarniški inventar. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod značko: »Nov« St. 2007. MLIN in ŽAGA naprodaj! Oboje je v najboljšem stanju in se nahaja na močni in stalni vod: Krka. Jez je naraven. 3 metre padca, pri katerem ni nikdar nobenega popravila. Voda ni nikdar prevelika in tudi ne premajhna, tako, da se lahko v največ i moči in suši obratuje. Ker se to nahaja tik velikega gozda, je najlepša prilika za trgovino z lesom. — Pojasnila daje Ivan Tomšič, Podgojzd, p. Dvor pri Žužemberku. Nageine ameriške - velikocvetne, sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor. 2036 POŽARNE BRAMBE, pozor ! Proda se zelo ugodno nov voz za moštvo lepe oblike za 15 oseb pri Ivan SENICA, Rečica v Savinjski dolini. 2072 Poslovni lokali. Oddajo se popolnoma re-novirani poslovni lokali na najprometnejšem kraju Maribora. - Naslov v upravništvu pod značko: Aleksandrova cesta 2008. Trgovino K?d»- bro vpeljano, dajem v najem. Potrebni kapital 40.000 Din. Pripravno za samce. - Ponudbe upravi »Slovenca- pod: »Dobra bodočnost« Stev. 2106. Vsakovrstno 7МЊ Rttipntc po najvišjih cenah Čeroe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. s Veliki BOBEN dobro ohranjen, kupi Godbcno društvo Trebnje. Naprodaj imamo: Več debel kostanja, nekaj tanjskih smrekovih debel, tri vinske sode (à 10 hI), sod za gnojnico na 2 kolesih, večje število lepih oleandrov, 2 pisarn, omari in gostiln kredenco. - Ljubljana 7, Bellevue. 2149 2 psička stara 2 meseca, pol ovčje pasme, huda čuvaja, prodam. - Ar ton Kovič, Sp. Šiška, Jernejeva 17. Več pisal, miz novih, se proda. - Sv. Petra nasip Stev. 45 — Ljubljana. POUČUJEM strojno pletenje nogavic, jopic itd. - Narlov pove uprava lista pod St. 2129. nizke In vl-so ■ Zagreb Preradovlčeva tiliea hrnj 18 Telefon 'J7-04 SADJEVEC brušovec. iabolčnik, razpošilja OSET, Maribor. Narodni dom, »Štajerska klet«. 1283 Sadno drevje! Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE odd aja drevesnica STOPAR. - Velenje. Priporcčam veliko zalogo modrocev, otoman — vsakovrstnih mrež, zložljivih postelj, divenov itd. — Velika izbira žime, afrika fSee-gras), vedno v zalogi in najcenejše prodaja Franc Jager tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 — poleg Zmajskega (prej mesarskega) mostu. 1305 Zapustil nas je za vedno naš predobri, iskreno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče in brat, gospod Alojzij Gostiša posestnik in gostilničar ki jc dne 19. marca po dolgi bolezni boguvdano izdihnil svojo blago dušo. Truplo nepozabnega pokojnika položimo k večnemu počitku danes popoldne ob 6 na domačem pokopališču v Gor. Logatcu. Blagega pokojnika priporočamo vsem v prijazen spomin. V Gor. Logatcu, dne 21. marca 1927, Žalujoča soproga IVA s sinčkom Lojzkom v imenu ostalih sorodnikov. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Svari Lavrič trgovec in posestnik ltž, proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje pri Д. VOLK. LJUBLJANA veletrgovina žitu In moke. Foto M. Japeij Maribor Aleksandrova c. St. 25/IIL nudi lepe slike in zelo poceni Ul Zalivala. Srčna potreba mi je, da se tem potom najiskreneje zahvalim za izkazano sočutje — prilikom smrti mojega predobrega moža — prečastiti duhovščini, zlasti prečast. gosp. prof. Rateju za zadnje duševno olažilo, katero je umirajočemu dodelil. _ Gg. dr. Baumgartcn-u in dr. Jenšterlu za veliko požrtvovalnost, s katero sta blagopokojniku lajšala njegovo preveliko trpljenje ter ga bodrila. — Potem gasilskima društvima Trbovlje in Vode za častno spremstvo, kakor tudi pev. društvu »Zvon« Trbovlje za v srce segajoče žalostinke. — Nadalje darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nepozabnega spre.,.ili na zadnji poti. V neizmerni tugi Marija Tory v svojem kakor v imenu svojih otrok. Trbovlje, dne 21. marca 1927. 2144 Proda se dobro ohranj. lokomobilo z gredično REŠETKO in dimnikom. - Lokomobila 16—20 PS je angleškega izvora in postavljena leta 1908. — Ponudbe je poslati na: »ŠTORA« d. d., Št. Vid nad Ljubljano. V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je umrla t9. t. m. ob pol 14 pop. naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra itd., gospa Marija Vehovec roj. Nahtisal soproga posestnika, bivšega dež. poslanca, župana itd. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek 21. t. m. iz hiše žalosti, v Žužemberku št. 14, na tamkajšnje pokopališče. V Žužemberku, dne 19. marca 1927. IVAN VEHOVEC, soprog. — IVAN, MIRKO, FELIKS, DARKO, STANKO, sinovi. — JOSIPINA, MARA, CIRILA, hčere — 1er rodbine Vehovec, Nahtigal, Mlakar, Mrvar in ostali sorodniki. temu mozu vidi se da nosi Wiet potpetnike^ Зајсо m vaienje pristnih, in.portiranih, velikih, rumenih, angleških 1W4 ORPINGTHON KOKOŠI -»t se dobijo po 10 Din komad pri F. ADAMIČ — LJUBLJANA Poljanska cesta Stev. 17. Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in stane vsaka kokoš 500 Din. — Pošiliajo se tudi po poštnem povzetju. po kratki bolezni dne 20. t. m. ob 1 ponoči v 65. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil 22. t. m. iz hiše žalosti na farno pokopališče na Vranskem. Vransko, dne 20. marca 1927. Marija Lavrič roj. Mrovlje, soproga. — Mara, Janko, Ana, Mila, Pepi, Vilma, Franci, otroci — in sorodniki. "S C « S tf G 1Ï СЛ o П C ~ ЗГ 3 w ra S» -1 s Rp > C л f d O d ž > s? - o o o M Krojaški atelje za gospode in dame nudi priznano prvovrstno solidno izdelovanje in točno postrežbo, po zmernih, ozirom," konkurenčnih cenah, in se priporoča! Stanislav Vidovič - Maribor Gledališka ulica št. 10. Važno za posestnika! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemnite jablane, triletne, in plemenite češnje, dveletne, v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne zamudite prilik» in si oskrbite že sedaj, ko ie najboljša priložnost z« sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljša odgoje-nim sadjem iz Drevesnice »VRT« Džaraonja in drug družba z o. z. v Mariboru. Za izkazano sožaljc in za mnogo-brojno spremstvo nn zadnji pni naše dobre nepozabne mamice Ane KofoaSd se vsem najprlsrčnejšc zahvaljujemo. Ljubljana, 21. marca 1927. Žalujoča rodbina KOBALD. Ш Z« Jugoslovansko tiskarno v Liubliaai; Karol Cet Izdajatelj: dr. Fi. K.ulo?«c_ Urednik; Ftaac leiscglav,