GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 10
MURSKA SOBOTA, 12. MARCA 1959
Cena din 10.—
Občinska konferenca SZDL v Murski Soboti
Začetek skupnega dela
Minuli petek je bila tudi občinska konferenca SZDL v Murski Soboti. Konferenca pomeni začetek skupnega dela v novem občinskem območju, v katerem so še pred nedavnim delovale štiri občinske organizacije Socialistične zveze. Prisostvovali so ji razen številnih delegatov član predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije in zvezni ljudski poslanec tov. Janez Hribar, republiki ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kocjančič, član republiškega zbora proizvajalcev in predsednik OZŽ tov. Štefan Antalič. sekretar OO SZDL tov. Sida Podlesek, predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič in drugi.
O delu med dvema konferencama in bližnjih ter prihodnjih nalogah je poročal predsednik začasnega obč. odbora SZDL tov. Jože Vild, organizacijsko poročilo pa je podal sekretar tov. Ludvik Cipot. Obe poročili sta vzbudili med prisotnimi živahno razpravo.
Tov. Jože Bratec, ki je pozdravil konferenco v imenu občinske gasilske zveze, je govoril o povezavi PGD z organizacijami SZDL in ZK ter poudaril, da je vse premalo članov ZK v naših gasilskih društvih. Dalje je dejal, da se je občinska gasilska zveza zavzela za boljše so-
delovanje PGD na vasi s kmetijskimi zadrugami v borbi za višje hektarske donose v našem kmetijstvu. Omenil je tudi kulturnoprosvetno delo v PGD in dodal, da je v gasilskih društvih premalo uslužbencev, a tudi prosvetni delavci ne nudijo dovolj pomoči.
Več mladine v SZDL
Tov. J o i e Vel n ar je opozoril na nizek odstotek članov SZDL v bivši občini in še nižji v združeni. Ko je omenil važno nalogo SZDL:
povečati število njenih članov, je dejal, da je treba vključiti čimveč mladine. Nato je omenil akcijo za čim večje število članov Prešernove družbe, nato pa je govoril o nekaterih problemih telesnovzgojnega dela. Omenil je nabiralno akcijo za zbiraje sredstev za gradnjo telovadišč oz. igrišč pri šolah in navedel zgled ObOL Murska Sobota, ki bo prispeval v te namene letos 4 milijone dinarjev. Ob koncu je priporočil, da naj podprejo to akcijo tudi organizacje SZDL.
(Nadaljevanje na 3. strani) .
ZBORI VOLIVCEV V SOBOŠKI OBČINI
Po vseh vaseh soboške občine so te dni zbori volivcev, na katerih razpravljajo volivci o predlogu družbenega plana in proračuna (er sprejemajo kandidate za bližnje volitve v novi ObLO Murska Sobota. Doslej je bilo že okrog 80 zborov volivcev. Nekaterim izmed njih
sta prisostvovala tudi zvezni ljudski poslanec Janez Hribar ter republiški ljudski poslanec Boris Kocjančič.
V mestu Murska Sobota so bili že vsi zbori volivcev. Volivci so sprejeli kandidature tovarišev Karla Lutarja, Štefana Šabjana, Jožeta Vilda, dr. Nikolaja Lanščaka, Marije Barbaričeve in Jožeta Velnarja. Preostali zbori volivcev po vaseh bodo v soboto in nedeljo.
VES KOMITE NA AKCIJO
Na zadnji seji ObK LMS v Ljutomeru so ponovno razpravljali o mladinski akciji pri gradnji avtne ceste. V občini bodo skušali sami sestaviti brigado, vendar imajo za sedaj še premalo prijavljencev. Pohvale vredno pa je to. da se je za to akcijo prijavil domala ves komite, kar vzbuja upanje, da se bo število brigadirjev še povečalo.
-ko
Medtem ko nas je minuli teden vdor tropskega zraka obdaril s pravcato pomladjo, nas je včeraj zjutraj ponovno presenetila zima s svojim snežnim plaščem. Vremenoslovci so to sicer predvidevali, toda to dejstva ne spremeni: zima se torej trdovratno upira pomladi...
VEČJA
PROTIVREDNOST
Že samo dejstvo, da prinaša živinoreja (z mesom, mlekom in jajcmi okrog 75 odst. vsega dohodka od kmetijstva v Pomurju, dovolj prepričljivo dokazuje, kam moramo tudi v prihodnjih letih, v okviru skupnih prizadevanj za uresničitev obveznosti petletnega perspektivnega načrta, predvsem osredotočiti naše napore, da bo končni resume skupne borbe za večjo donosnost kmetijstva tudi izpolnil naša pričakovanja.
Kaže, da se tudi okrajni svet za kmetijstvo in gozdarstvo že močno zaveda svoje vloge v tem prizadevanju. Razprava na prvi seji je imela predvsem dvoje obeležij: prvič — če že vlagamo izdatna sredstva v to kmetijsko stroko, jih ne vlagamo iz kakšne sentimentalnosti zaradi tradicije, marveč zato, da nam bodo čimprej prinesla tudi ustrezno protivrednost v povečanem narodnem dohodku in — drugič — da mora vlaganje sredstev v živinorejo temeljiti na realnih možnostih, ki nam jih dovoljuje splošen gospodarski razvoj, pri čemer je izključeno vsako pretiravanje, ki lahko več škoduje kot koristi.
Zahteva po večjih družbeno-gospodarskih dosežkih v živinoreji je prišla do svojega izraza zlasti v razpravi o dohodkih novoustanovljenega živinorejsko veterinarskega zavoda. Ena izmed predvidenih postavk v dohodku tega zavoda ja tudi 5 do 7-odst. prispevek živinorejca od izkupička za vsako glavo prodane živine. Ta prispevek za živinorejsko strokovno službo je vkalkuliran v ceno in ima v Pomurju dokajšnjo tradicijo, saj so ga vpeljali že pred leti. Po tehtni razpravi posameznih članov, podpredsednika OLO Jožka SLAVICA in načelnika za gospodarstvo Petra VUJECA je svet sprejel ta predlog, vendar z odlično pripombo, da pričakujemo v bodočnosti mnogo večji gospodarski učinek od tako zbranih namenskih sredstev. Za doslejšnje vlaganje namenskih sredstev v živinorejo namreč ni moč trditi, da so vedno prinesla tudi dovolj protivrednosti v večjih količinah dobrin, čeprav hkrati ne smemo prezreti nekaterih uspehov, zlasti še na področju plemenske odbije živine, prizadevanja za večjo molznost itd. Vztrajanje pri drugam družbenem načelu — vlagati skladno z realnimi možnosti — pa se je razodevalo v razpravi o personalu v ŽVZ. Po prvotnem predlogu naj bi se število zaposlenih (vštet je tudi visokokvalificirani kader) povečalo od sedanjih 47 na 78, toda svet je po daljšem presojanju potreb zaključil, da obstajajo realne možnosti — tako plačilne kot v pogledu pridobivanja novega kadra — samo za zaposlitev 62 ljudi v lem zavodu, ne da bi zaradi tega njegovo poslanstvo na sedanji stopnji razvoja utrpelo pomembnejšo škodo.
Novoizvoljeni svet za kmetijstvo in gozdarstvo je torej že začel uveljavljati svoj družbeni vpliv, ki naj ima v prihodnosti tudi svoje logično nadaljevanje — ne samo v odnosu do živinoreje, temveč tudi na drugih področjih kmetijstva, kajti le tako lahko pričakujemo, da bodo vložena sredstva prinesla čimprej tudi otipljive gospodarske rezultate. S. K.
Govor predsednika Tita po vrnitvi s potovanja miru po azijskih in afriških deželah
POMIRJEN JE SVETA EDINI CILJ
Predsednik Tito je zopet med nami. S svojega potovanja miru se je vrnil v domovino preko Djevdjelije. Od tod do Beograda so od postaje do postaje spremljale tovariša Tila ogromne množice ljudi z zastavami, s pesmijo, z burnimi pozdravi in prisrčnimi dobrodošlicami. Na Trgu bratstva in enotnosti pred železniško postajo v Beogradu, ki je bil podoben valujočemu morju človeških glav, je imel predsednik Tito govor. Po govoru je pol milijona Beograjčanov pozdravljalo predsednika, ko se je peljal od železniške postaje do svojega doma.
»Obiskali smo dežele,« je dejal tovariš Tito v svojem govoru, »ki štejejo blizu 600 milijonov prebivalcev. Tu smo videli, da ima teh 600 milijonov enotno misel, da žive v miru in da grade boljše življenje. Ko smo prišli z njimi v stik, smo našli pri njih polno razumevanje iako za naše težave in težnje, kot za njihove težave.«
NE DAMO SE KUPOVATI
V nadaljevanju svojega govora je tovariš Tito med drugim dejal, da je bilo pomirjenje sveta edini cilj njegove poti. Omenil je klevete v praških listih, češ da ustvarjamo neki tretji blok. Mi smo vedno bili proti tretjemu bloku, je nadaljeval predsednik Tito, ker smo proti vsakemu bloku. Hočemo pa ustvariti enotnost ljudstev proti vsem poizkusom znova porušiti mir in proti težnjam ponovno povzročiti katastrofe, kot je bila zadnja vojna. Naš namen je doseči take življenjske pogoje in take mednarodne odnose, je nadaljeval predsednik Tito, ki bodo omogočili vsakemu narodu, da se razvija po sposobnostih ter po notranjih potrebah in možnostih. ki jih ima.
Predsednik Tito je omenil tudi vrsto očitkov tovariša Hruščeva na XXI. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, med njimi tudi tega, da sprejemamo ameriško pomoč. »Sam zelo dobro ve, da smo jo prejemali že tudi prej,« je dejal predsednik Tito. »in ko sem mu tedaj govorili, da to pomoč prejemamo, mi je rekel, prav, da jo prejemale, če vam jo da-
jo. Sedaj pa se naenkrat celo na kongresu pokaže potreba, da se poudarja, kako mi ne moremo dobiti zastonj te ekonomske pomoči in da se za vsem
tem nekaj skriva. Da za vsem tem ni ničesar, ve vsak naš državljan. Vedno smo odkrito govorili, da ne bomo od niko-
(Nadaljevanje na 2. strani;)
IZ KRIŽEVSKIH OPEKARN — IZ KRIŽEVSKIH OPEKARN — IZ KRIŽEVSKIH OPEKARN
Ugodni obeti od večje storilnosti
Na zadnji seji DS Opekarne v Borecih smo se lahko prepričali, da sta si DS in UO z vso vnemo prizadevala da so pravočasno sprejeli proizvodni in finančni načrt podjetja za leto 1939. Fizični obseg proizvodnje je predviden za 10,720 000 enot žgane opeke. Surove opeke bodo izdelali 11.206.000 enot: za cele 3 odst. ali za 400.000 kosov več kot lani, medtem ko je načrt za 8 odst. večji od lanskega.
Prav so zvišali predvsem za-
radi tega, ker predvidevajo vec o delovno storilnost ob plačevanju po enoti proizvodov.
V finančnem načrtu predvidevajo 121,700.000 din dohodka. Od vsega ustvarjenega dohodka je D.S po odbitju materialnih stroškov namenil 41 milijonov din za prejemke delavcem in 6,5 milijona din za investicijski in za sklad skupne porabe. Predvidel je tudi, kako bodo koristili sredstva skladov podjetja v letošnjem letu. Sredstva investicijskega in amorti-
zacijskega sklada v skupnem znesku 48 milijonov din bodo porabili za investicije v Lukavcih itn za razne izboljšave v borečkem obratu. Med temi bo najvažnješi novi vakuum agregat. nabavljen v tovarni »Ivo Lola Ribar«, ki bo služil predvsem za proizvodnjo najsodobnejših zidnih in stropnih elementov. Poleg tega je DS odobril za higiensko-tehnično zaščito, osebno varnost zaposlenih delavcev in družbeno prehrano še nadaljnjih 2,3 milijona din.
Podjetje je zelo prizadel zadnji predpis JIB, v katerem zahtevajo za opekarne 70-odst. udeležbo za posojilo iz splošnega investicijskega sklada. Kljub temu da ima podjetje precei svojih sredstev, mu ta ne zadostujejo, da bi se lahko udeležilo natečaja za investicijsko posojilo. Ker je opekarstvo v Pomurju poleg kmetijstva najvažnejša gospodarska panoga, bo moral OLO v prihodnosti nekaj prispevati iz svojega, sicer skromnega investicijskega sklada, tudi za to industrijo.
PREDAVANJE O
,.SOVJETSKI REPUBLIKI MADŽARSKI“
20. marca ob 20. uri bo v kino dvorani v Murski Soboti na predvečer 40. obletnice proglasitve »Sovjetske Republike Madžarske« predaval o »Madžarski Sovjetski Republiki« in o razvoju, ki je pripeljal do njene proglasitve, predvsem pa o dogodkih leta 1919 v Pomurju Dr. Rudi Kyovsky, univerzitetni profesor iz Ljubljane. Prav tako bo prebranih več dokumentov iz takratne dobe.
Seja Zbora proizvajalcev in Obč. sindikalnega sveta v Ljutomeru
SKUPNA ODGOVORNOST
Na skupni seji Zbora proizvajalcev ObLO in Občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru so razpravljali o uresničevanju proizvodnih načrtov v preteklem letu. o letošnjih proizvodnih načrtih, o novoustanovljenem zavodu za zaposlovanje invalidov in o tarifni politiki.
O sestavljanju novih tarifnih pravilnikov je govori ljudski poslanec in predsednik ObSS Viktor Pintarič. V svojem govoru je poudaril, da je potrebno predvsem popraviti, ne pa na splošno povečali tarifnih postavk, kot si to zamišljajo ponekod. Gospodarske onganzacije bodo morale v zvezi s tarifnimi pravilniki	sestaviti
tudi tarifne cenike, pravilnike o normah in premijah itd.
Podpredsednik OLO Jožko Slavič je govoril o delavskih svetih v funkciji dobrih gospodarjev, ki so se že tudi pri nas močno uveljavili, tako da marsikje že odločilno vplivajo na razvoj svojih podjetij. Po njegovi sodbi je mnogo odvisno od tega, kakšen načrt si daločimo in kako za uresničujemo. Vsako stvar je namreč treba temeljito proučiti, dokumentirali In jo obrazložiti delovnemu kolektivu.
V razpravi je med drugimi
sodeloval tudi predsednik dbč. zbora proizvajalcev Rudi Svenšek. Razpravljal je o nagrajevanju po enoti proizvoda in dejal da so v opekarnah že vpeljali norme za večino del in delovnih faz. Tudi v drugih gospodarskih organizacijah naj odločno poskrbijo za nagrajevanje po enoti proizvoda, saj bodo tako zaposleni najbolje stimulirani za svoj delovni delež v skupnem uspehu podjetja.
Kot je dejal predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Tone Truden, so gospo-
darske organizacije v občini že sestavile in tudi sprejele proizvodne načrte za letošnje leto. Ti načrti temeljijo predvsem na lanskih dosežkih, a ponekod predvidevajo tudi večje naloge. V zadnjem času pa ugotavljajo, da uresničevanje teh načrtov dokaj zaostaja zlasti v gostinstvu, delno pa tudi v obrti in kmetijstvu, V teh gospodarskih panogah bo potrebno poskrbeti za realnejše planiranje in doslednejše uresničevanje planskih nalog.
Na koncu seje, ki je bila dokaj plodna In je minila v znamenju skupne odgovornosti obeh forumov za dosledno tarifno politiko v skladu z našimi družbenimi načeli, so izvolili 7-člansko gospodarsko-polilično komisijo ki bo popravljala razne analize, pregledovala tarifne pravilnike in sploh skrbela za koordinirano delovanje na področju tarifne politike.
-š
REVOLUCIJA Z ZAKASNITVIJO
Ko je pozdravil občinsko konferenco SZDL o Murski Soboti o imenu predsedstva SZDL Slovenije, je spregovoril zvezni ljudski poslanec Janez Hribar navzočim o nekaterih aktualnih političnih in gospodarskih problemih na terenu. Med drugim je obsodil zastarelo miselnost, češ da sta kmetijstvo in kmet steber države, da je kmetu treba nenehno pomagati in da današnja družba to zanemarja. Dalje je tov. Hribar dejal, da soboška občina ni industrializirana saj je o industriji, obrti, trgovini itd. zaposlenih te okrog 2800 ljudi, po drugi strani pa je v občini 8200 kmetij. Vendar kmetijstvo še ne
pozna moderne tehnike in ose agrotehnične metode. K temu je treba dodati še razbitost parcel. Donosi o kmetijstvu so zelo nizki, kar pa ne velja za družbeni sektor v kmetijstvu.
Dalje je tov. Hribar postavil vprašanje, koliko od narodnega dohodka v kmetijstvu partipicira kmečka družina in koliko delavska, zlasti če upoštevamo, da ustvarja že prej omenjenih 2800 zaposlenih v industriji, itd. o soboški občini 1.461,000.000 dinarjev viška vrednosti. Po drugi strani pride o kmetijstvu 352 milijonov dinarjev davka in taks na 21.000 ljudi. Ti davki se zdijo nekaterim veliki, vendar pozabljajo, da so veliki
zaradi primitivne in zaostale proizvodnje.
Navedeni podatki kažejo, da ustvarijo delavci o industriji itd. veliko več od kmetijskega prebivalstva Če se naša družba bori za to, da bi tudi kmetijstvo prispevalo svoj delež, to še nikakor ne pomeni gonje proti kmetu. To je dokazal tov. Hribar tudi s podatki iz bivše Jugoslavije, ko je bilo prodanih na sodni dražbi 11.277 posestev in delov posestev, medtem ko v novi Jugoslaviji o tem ne moremo niti govoriti.
Ko je govoril o sovražnih parolah na terenu, češ da ho-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Govor predsednika Tita
(Nadaljevanje s 1. strani)
gar prejemali nobene pomoči, ki bi bila dana s političnimi ali kakršnimikoli drugimi pogoji. Od Amerike dobivamo pomoč brez takih pogojev. V tej zvezi je žalostno, tovariši in tovarišice, da na primer neki sovjetski državnik v Ameriki opozarja ameriške kapitaliste, češ da so neumni, ker nam dajejo pomoč, ker jih bomo prevarili. To je eno. Drugič, da bi nas mogli tudi oni kupiti vsako leto za sto milijonov. Ne, nikdar nas nihče, pa tudi za milijarde ne more kupiti, ker smo takšno ljudstvo in taka dežela, da se kupovati ne damo. To je odgovor tistim, za katere moram reči, da se izredno čudno obnašajo proti naši deželi.«
POMOČ PRIJATELJSKIM
DEŽELAM
Dalje je predsednik Tito govoril o našem imternacionaliz-miu in dejal, da je naša dežela v svoji zgodovini, zlasti v najnovejši, izpričala, da ne živi samo zase, marveč za vse zatirane na svetu, t. j. da prispeva svoje žrtve in da jih je prispevala zlasti v vprašanju internacionalističite	solidarnosti.
Dodal je, da nam v tem oziru ne more nihče nič očitati in da smo bili v tem oziru zmerom na prvem mestu, kadar je bilo treba izpričati internacionalistično solidarnost. Ko je govoril o državnem sodelovanju, o katerem govore na Vzhodu, hkrati pa nas na vse načime zmerjajo, je tovariš Tito med drugim dejal:
»Mi nismo samo Partija, mi komunisti, mi smo del ljudstva, teko čvrsto strnjeni z ljudstvom, da nas ni moč ločili od njega. In zato so vsi naši državni posli in vse naše akcije usmerjene s te enotne linije krepitve, notranje krepitve naše izgradnje, razvijanja naše enotnosti, krepitve prijateljstva z narodi, ki žele enakopravne odnose.« Nato te tovariš Tito govoril o deželah, ki jih je obiska1, in dejal, da je treba tem deželam veliko pomagati. Sedaj so te dežele v prvem stanju svojega razvoja, saj so si njihovi narodi šele nedavno pridobili svojo neodvisnost in svobodo. Z velikimi napori poskušalo nadomestiti tisto, za kar jih je prikrajšala zgodovina in so jih prikrajšali tisti, ki so bili gospodarji v teh deželah.
Predsednik Tito je nato dejali, da bomo storili vse, kar moremo storiti, glede na naše sedanje materialne možnosti in pozval naše ljudi, ki so odgovorni. da bi se to ekonomsko sodelovanje razvijalo ustrezno s političnim sodelovanjem, da mora biti na isti ravni obojestranske koristi.
Prijava nacionaliziranih zgradb
KAJ MORAMO VEDETI O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ — ZAKON O NACIONALIZACIJI RAZLAŠCA LE TO, KAR LASTNIKI NE POTREBUJEJO NUJNO ZASE IN ZA SVOJO DRUŽINO — V NEJASNIH PRIMERIH BO ODLOČILNO STALIŠČE KOMISIJE — ENOMESEČNI ROK ZA PRIJAVO JE DOKONČEN IN NE BO PODALJŠAN
Lani decembra smo poročali o sprejetju zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. S tem da so občinski ljudski odbori te dni z javnim pozivom pozvali vse lastnike, da prijavijo one stavbe, ki spadajo pod nacionalizacijo, se je omenjeni zakon pričel praktično izvajati.
Kakor znano, je namen tega zakona olajšati skupnosti razpolaganje s stanovanji in gradbenimi zemljišči tako, kot to zahtevajo koristi skupnosti in koristi delovnega človeka. Na la način se bo obstoječi sklad stanovanj in poslovnih prostorov lahko izkoriščal bolj smotrno in pravilno; nadalje se bo stanovanjska in komunalna izgradnja lahko nemoteno razvijala. Vse to je doslej v veliki meri oviralo razdrobljeno zasebno lastništvo zgradb in parcel.
Zakon o nacionalizaciji razlašča le to, kar lastniki ne potrebujejo nujno zase in za svo-
jo družino. Zakon določa, da ostane vsakemu lastniku hiša z dvema večjima ali tremi manjšimi stanovanji, ali eno večje stanovanje v veliki hiši ter poslovni prostor, če in kolikor služi lastniku za njegovo dovoljeno dejavnost.
LOGIČNA DOPOLNITEV
DOSEDANJE UREDITVE
Ta zakon je samo logično izvajanje splošnih smernic naše družbene ureditve, ki so nakazane že z uredbo o gradnji stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev, ki je priznala izdatne olajšave (brezplačno dodelitev gradbenih zemljišč, last splošnega ljudskega premoženja,
ugodnost kreditov za gradnjo, oprostitev nekaterih dajatev itd.) le za eno- ali dvostanovanjske hiše. Nadalje je z uredbo o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja dovoljeno prodali zasebnikom le eno- in dvostanovanjske hiše, ki so last splošnega ljudskega premoženja, ne pa tudi večjih hiš. In končno so bile z uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš puščene v upravi zasebnega lastnika le hiše z največ tremi malimi stanovanji, medtem ko so bile večje hiše že takrat odtegnjene upravi zasebnega lastnika in izročene v upravo hišnim svetom. Zato je sedanji zakon o nacionalizaciji samo logična dopolnitev dosedanje ureditve. Zaradi tega ni osnove za napačno mnenje, ki obstaja tu in tam na terenu, da bi bile kdaj pozneje morda nacionalizirane tudi te manjše hiše, ki so sedaj puščene v zasebni lasti. Zakon o na-
cionalizaciji posebej naglasa, da smejo državljani imeti v lasti hiše z največ tremi malimi stanovanji, jih pridobivati, torej kupovati, dedovati, prodajati itd.
Občinski ljudski odbori so z javnim pozivom pozvali vse lastnike, da v roku enega meseca od izdaje razglasa prijavijo hiše ki spadajo pod nacionalizacijo. Prijavo podajo lastniki na posebni tiskovini, ki jo prejmejo brezplačno pri premoženjsko-pravnem odseku občinskega ljudskega odbora in jo morajo nato izpolnjeno oddati pri onem občinskem ljudskem odboru, na katerega območju stanujejo, in to ne le za stavbe, katere imajo v tej občini, temveč tudi za stavbe v drugi občini ali celo v drugi republiki. Podati prijavo je po zakonu zavezan pravnoveljavni lastnik stavbe, torej ne le oni, ki je vpisan v zemljiško knjigo, temveč tudi tisti, ki je hišo kupil, dedoval, dobil v dar itd. pa še ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik.
PRIJAVO MORAJO PODATI VSI LASTNIKI IN VSI SOLASTNIKI HIŠ
O Prijaviti je treba vsa hiše (v mestu in na podeželju), ki imajo več kot dve večji ali tri manjša stanovanja, nadalje vse hiše, v katerih so poslovni prostori ne glede na to ali jih uporablja lastnik sam za svojo dejavnost, ali pa jih daje v najem.
O Prijavo morajo podati vsi lastniki in vsi solastniki hiš
(torej ne le eden za vse solastnike), ki imajo več kot tri mala stanovanja ali poslovni prostor.
Povsem napačno bi bilo mnenje, da se je lastnik oziroma solastnik s tem, ko je podal prijavo, odrekel kaki pravici, ki mu po zakonu pripada. Upoštevati je treba, da ni že vnaprej določeno, katero stanovanje v večji hiši si želi zadržati dosedanji lastnik ali solastnik. O tem bo odločila komisija za nacionalizacijo. Zato je razumljivo, da mora vsakdo, ki smatra, da je pravnoveljavni lastnik hiše ali dela hiše, to sporočiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru v obliki prijave in si s tem zagotoviti, da bo komisija o njegovi pravici ter o obsegu te razpravljala in odločila, šele ko mu bo predhodno nudila možnost dati potrebna pojasnila za uveljavljanje pravic, ki mu po zakonu pripadajo.
Zakon je določil, kaj vse spada pod nacionalizacijo. Vsekakor pa bo več nejasnih primerov, o katerih bodo mnenja deljena. Odločilno bo v teh primerih stališče komisije. Zato priporočamo, da v vseh spornih in nejasnih primerih lastniki podajo prijavo, na podlagi katere bo komisija lahko objektivno in po zakonu odločila.
O Pri tem je treba opozoriti, da je enomesečni rok za prijavo dokončen in ne bo podaljšan. S tem morajo računati vsi zavezanci prijav, če se želijo izogniti strogim sankcijam, ki jih sicer predpisuje zakon v primeru opustitve prijave. Informacije glede izpolnitve prijav ali podobnih vprašanj lahko debijo stranke pri premoženjsko-pravnih odsekih občinskih ljudskih odborov.
Kakšna so letošnje možnosti za vnovčitev krompirja?
Dvanajst tisoč vagonov
Letos bodo kmetijske zadruge v Sloveniji sklenile s kmetovalci pogodbe za pridelovanje krompira v sodelovanju na 5000 hektarih, saj računajo, da bodo lahko vnovčile po zajamčenih cenah kakšnih 12 tisoč vagonov pridelka. Toda tolikšno količino krompirja bodo lahko spravile v promet samo tedaj, če bodo pravočasno sklenile ustrezne pogodbe s poslovnimi zvezami. Zato morajo zadruge že sedaj pred sajenjem krompirja zelo pohiteti s sklepanjem pogodb o sodelovanju, kajti sicer ne bodo mogle svojim članom spraviti pridelka v denar.
V	Sloveniji, kot tudi v Jugoslaviji pridelamo vsako leto več krompirja. Leta 1939 je znašal povprečni hektarski donos iv Jugoslaviji 54 q in se je leta 1951 povzpel že na 72 q. V letu 1955 je znašal hektarski pridelek 86 q, krompir pa smo tedaj pridelovali na 261.000 ha. Pridelka je bilo okrog 227.000 vagonov. Leta 1957 je znašal hektarski pridelek že 115 q, na
285.000	ha pa smo pridelali
331.000	vagonov krompirja. V Sloveniji hektarski pridelek še očitneje narašča, saj je v lanskem letu dosegel že 166 q.
V	Sloveniji pridelamo precej krompirja več, kot ga pa sami porabimo za hrano in krmo. V preteklosti smo ga precej prodajali tudi ostalim jugoslovanskim republikam, vendar v dokaj različnih količinah leta 1957 nekaj manj kot 1900 vagonov ali 2 odst. vsega letnega pridelka. Krompir je bil v lem letu teko poceni, da ga ni bilo mogoče prodati v Beogradu niti po 10, 25 din za kg.
Tržišče s krompirjem torej zadnja leta mi bilo zadovoljivo urejeno, niti ne pridelovanje. Sedaj pred sajenjem krompirja se torej upravičeno vprašujemo, kakšne perspektive za prodajo pridelka se nam obetajo letos. Pravilno je, da dosežemo v pridelovanju čim ugodnejši hektarski donos, da zasadimo s krompirjem vso potrebno zemljo in ga pozneje tudi vnovčimo po primerni ceni, ki pa nikakor ne sme bili pod pridelovalnimi strošk' (povprečnimi). V zadnjih letih smo pridelovali krompir precej neorganizirano, rezultati takega pridelovanja pa so nam dobro znani. Letos se moramo potemtakem lotiti dela z večjim smislom za organizacijo. Upoštevati moramo namreč, da ima Slovenija še vedno ugodne pogoje za pridelovanje krompirja za jugoslovanski trg in inozemstvo, toda te pogoje lahko obdrži le, če bo organizator prodaje že v naprej vedel, s kolikšnimi količinami bo raz-
polagal in po kakšni ceni bo krompir. Tega seveda ni moč doseči drugače kot s sklepanjem pogodb meri zadrugami in pridelovalci. Toda to morajo biti čvrsto veljavne pogodbe za pridelovanje in odkup krompirja po določenih cenah.
Letos torej ni bojazni, da krompirjevega pridelka, ki bo izhajal iz pogodbenega pridelovalnega sodelovanja, ne bi mogli pravočasno in tudi ugodno vnovčiti.
-isk
AKCIJA ZA NAKUP
REŠILNEGA AVTA
Preteklo nedeljo je sklical odbor RK Veržej širše posvetovanje zastopnikov organizacij RK Veržej, Bunčani in Grlava. Prisotni so se sporazumeli, da 'bodo pričeli v kratkem zbirati sredstva za nakup rešilnega avtomobila, ki bi služil krajem Veržej, Bunčani, Banovci, Grlava, Kristanci in Šalinci. Kolikor bo mogoče, bodo pritegnili k tej akciji tudi sosednje Dokležovje.
Pobuda osnovne organizacije RK Veržej je vsekakor umestna in pričakovati je, da bodo to akcijo podprli prebivalci omenjenih vasi, saj bo rešilni avto velika pridobitev glede na nudenje prve pomoči prebivalstvu,
V predzadnji številki našega lista z dne 2b. febr. 1.1. se glasi v poročilu z zasedanja Ljudske skupščine LRS v četrtem odstavku prvi stavek pravilno takole: »Drugega dne zasedanja je govorilo v razpravi 22 ljudskih poslancev, največ o vprašanjih, ki zadevajo zboljšanje življenjske ravni, na ločenih sejah...« Neljubo pomoto, 'ki je nastala, je povzročil tiskarski škrat in prosimo bralce, da nam to oprostijo.
Tudi v veterinarstvu — konec zasebne prakse
DOZORELA ODLOČITEV
Na prvi sej: novoizvoljenega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Murska Sobota so razpravljali o ustanovitvi Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje s sedežem v Soboti in o ustanavljanju občinskih veterinarskih postaj. Pravzaprav se bo sedanji veterinarski zavod le preimenoval, toda hkrati bo tudi dokaj razril svoje .poslovanje, zlasti s tem, da bo odslej pod njegovim okriljem delovala tudi strokovna služba za pospeševanje živinoreje v pokrajini.
Veterinarske postaje bodo predvidoma ustanovili v vseh občinah, le v soboški občini bo
posle te postaje za sedaj še opravljala veterinarska ambulanta pri ŽVZ, saj se je s svojimi zdravstvenimi in preventivnimi uslugami že močno uveljavila in navezala nase domala vse živinorejce, kmetijske zadruge in družbena posestva v okolišu. Občinskemu ljudskemu odboru je prepuščeno, ali se bo v prihodnosti zadovoljil s takšno rešitvijo ali pa bo ustanovil svojo postajo, v kaiero bedo potem vključili tudi omenjeno ambulanto. Predlagana rešitev je namreč začasna in bo predvidoma veljavna samo za letošnje leto.
Občinske veterinarske postaje bodo zavodi s samostojnim finansiranjem, za katere pa že sedaj predvidevajo, da s pridobljenim; dohodki ne bodo mogli kriti vseh svojih izdatkov. Razliko bodo morali plačati občinski ljudski odbori kot njihovi ustanovitelji, predvsem s tistega področja delovanja, ki je tesno povezano s splošnim družbenimi koristmi (zaščitna cepljenja, zatiranje nalezljivih živalskih bolezni ob epidemijah itd.). Postaje bodo sprva imele splošno strokovno obelažje, poznejee pa bodo, če se bo v kateri občini pokazala potreba, prevzele tudi specialne naloge (ambulanta, diagnostična postaje itd.)
Z ustanovitvijo živinorejskoveterinarskega zavoda in občinskih veterinarskih postaj odpade praktično vsakršna potreba po zasebni praksi v veterinarski stroki, tudi v kurativi. Zasebno prakso bodo izjemoma Lahko opravljali v prihodnost samo še tisti veterinarji, ki niso nikjer v rednem delovnem razmerju.
Svet bo osnutke obeh odlokov s svojimi pripombami poslal OLO, ki bo predvidoma o tem sklepal že na svoji prihodnji seji. Sprejel je tudi oravilnik o organizaciji in delu občinskih veterinarskih postaj in pravilnik o organizacije ji in poslovanju ŽVZ v Soboti. Na svoji prihodnji seji, ki bo v soboto 14. mara, pa bo razpravljal o uresničevanju kmetijskih nalog v zvezi z okrajem družbenim načrtom v preteklem 1etu. Pričakujejo, da bo razprava o tem prinesla vrsto novih in koristnih pobud.	S. K.
Revolucija z zakasnitvijo
je, da izvajamo pri nas revolucijo o kmetijstvu z veliko zakasnitvijo (v zahodnoevropskih državah so to opravili že med prvo in drugo svetovno vojno), vendar je ta proces nujen, ker ga zahteva sodobna tehnika. Nato je tov. Hribar pozval ObLO, naj preko sveta za kmetijstvo ter s pomočjo agronomov in ekonomistov analizira, kaj je doslej po posameznih kmetijskih zadrugah storjenega glede na petletni perspektivni plan. Poudaril je. da bodo imeli škodo, če plan ne bo dosežen, tako občina kot okraj, kmetijska zadruga in kmet.
Naposled je tov. Hribar omenil še pomoč, ki jo daje danes naša družba kmetijstvu v obliki ogromnih investicij. Ta sredstva morajo biti smotrno vložena, je končal, da bodo čimprej dala rezultate s socialistično perspektivo.
bš
Ciper je republika !
Ciper, ki je bil zadnja leta eno samo odprto bojišče, na katerem se je položaj spreminjal iz dneva v dan, kjer je bilo vedno veliko racij, veliko aretiranih, tudi obsojenih, pa mrtvih in ranjenih, kjer so angleški vojaki z brzostrelkami in dragim orožjem nadzorovali promet po mestnih ulicah in kjer so bile bombe in mine povsod prisotne, je postal nedavno neodvisna republika. Beseda >neodvisna« je nekoliko netočna, ker si je Veliko Britanija zagotovila na tem otoku neke svoje pravice in koristi, ki krnijo neodvisnost nove republike zlasti zategadelj, ker določajo, da morajo vse vlade nove republike zagotoviti tako politiko, ki bo v korist Zahoda in da morajo zagotoviti Veliki Britaniji tudi vojaške baze, ki jih doslej že tako imajo tamkaj.
Nekateri komentatorji so ob vesti, da je bil sklenjen sporazum med premierom Karamanlisom, ki je zastopal interese Grčije, v korist grške manjšine na tem otoku in med Menderesom, ki je govoril v imenu Turčije in za turško manjšino, vzkliknili, da se je zgodil čudež. Temu sporazumu je potem sledil v Londonu dokončni sporazum, katerega je potrdila tudi Velika Britanija in katerega so pač več ali manj z zadovoljstvom sprejeli tudi predstavniki obeh manjšin na samem otoku.
Tako se je izkazalo, da je mogoče s potrpežljivostjo in razumevanjem tudi do stališč nasprotnikov marsikaj doseči. To kar ni bilo mogoče urediti v Atlantskem paktu in nikjer drugje, se je dalo urediti v neposrednih stikih med voditelji držav, kar je zelo značilno za dandanašnjo mednarodno politiko in mednarodni položaj nasploh.
Tak začetek je vsekakor vzpodbuden in obeta, da bo kmalu ta nova republika poslala povsem neodvisna. Ob dejstvu, da je sporazum dosežen, pač ni bistveno vprašanje, kdo ima zanj največ zaslug, kajti dejanje je tako, da je bilo doseženo po kompromisu, v katerem je Grčije nehala težiti za tem, naj bo otok priključen Grčiji, in Turčija ni več zahtevala, kaj se otok razdeli na dva dela.
že po samem sporazumu je jasno, da se je zgodilo tako, kot so vsi trije prizadeti želeli in kar je izrazil nek karikaturist takole: narisal je dva boksarja v ringu po borbi in sodnika, ki je Anglež, a spodaj je napisal:	»Zmagal je tisti, ki ima
dvignjeno roko«, sodnik pa je dvignil roki obeh nasprotnikov, tega pa ni mogel storiti drugače kot tako, da je obenem tudi sam dvignil rolke. Zmagali so torej vsi trije in vsi trije si obetajo, da bodo na ta ali oni
način dosegli prestiž v vladanju otoka.
Ne bi bilo dobro tvegati z domnevanjem, še manj z napovedovanjem. pač pa je vredno pomisliti na to, kaj pomeni ta sporazum za Evropo. Trenutno je to vsekakor poteza, ki prispeva k pomiritvi v tem delu sveta. Ker bo samostojnost uveljavljena v tem letu, bo tukaj zbrisana z zemljevida še ena kolonija, kar tudi ni nepomembno. Razen tega pa ni dvoma, da bo od tod vpliv tega uspeha naredil nekaj tudi v bližnjih in sličnih deželah.
Morebiti bi nekdo dejal, da je ta sporazum samo odsev neke nove kolonialistične politike, kajti Britanci imajo svoj vpliv in oporišča na tem otoku in s tem še nekako ogrožajo Bližnji in Srednji Vzhod, vendar je potrebno poudariti, da sta sporazum dosegli Grčija in Turčija, deželi, ki sta si prav zaradi tega otoka nasprotovali že štiri leta in da v Londonu niso mogli drugače, temveč tako, kot sta storili — sporazum sprejeti in si zagotoviti v njem čim več je bilo mogoče ugodnosti.
Pri tem je najbolj važno prav to dejstvo, da je vsako zbližanje med državami in narodi vzpodbudno in da je odsotnost smodnika in tako nevarnih materij zelo razveseljiva, saj sprošča ljudi in jim obeta prijetnejše življenje — zaposluje jih namreč z delom, ki pomaga ustvarjati, graditi pa je vsekakor lepše in prijetnejše kot pa rušiti.
-or
Soboške žene so praznovale
Tudi soboške žene so dostojno proslavile mednarodni Dan žena. Na večer pred praznikom je bila v kinu »Park« slavnostna prireditev, na kateri so sodelovali tudi solisti iz Ljubljane: sopranistka Nada Vidmarjeva, basist Ladko Korošec in violinist Ali Dermelj.
Po proslavi so se soboške žene udeležile družabnega večera v hotelu »Zvezda«. Večer je potekel v prijetnem razpoloženju.
Žene v Lendavi na svoj praznik
8.marec — mednarodni dan žena so dostojno proslavili (udi v Lendavi. Večer pred samim praznikom je bila v dvorani hotel »Park« svečana akademija. Nastopil:	so cicibani iz
otroškega vrtca in pionirji iz I. osnovne šole.
O pomenu tega velikega praznika je na proslavi govorila tov. Irma Cigitova, priznana lendavska javna delavka. Govorila je o prejšnjem položaju naše žene, o njenem delovanju v NOB in o pravicah in dolžnosti naše žene sedaj. Dotaknila se je tudi njenega perečega problema:	prezapo-
slenosti.
Po govoru je bil zveden kulturnim program. Posebno lepo so se odrezali mali cicibani. Občinstvu je najbolj ugajal prizorček iz igrice »Rdeča kapica«. Navdušenega priznanja so bile deležne tudi pionirke — harmonikarke in mladi recitatorji.
Prireditev je bila res dobro obiskana, saj je bila dvorana nabito polna. Med gledalci je bilo zlasti mnogo žena in mater, kar je vsekakor vredno pohvale.	-zra
PRIJETNO PRAZNOVANJE
GANČANSKIH ŽENA
Ženam v Gančanah bo letošnji 8. marec ostal v lepem spominu. V šoli se jih je zbralo okrog 'šestdeset. Najprej so poslušale predavanje o političnem delovanju žena in o vlogi žeine — matere, potem pa so jim pionirji pripravili lep kulturni program in jih obdarili s cvetjem. S programom so bile žene zelo zadovoljne, saj so jih njihovi otroci tako rekoč kar presenetili, ne samo s svojim nastopom, marveč tudi s pogostitvijo. Za razvedrilo pa je poskrbel Lajči s svojo harmoniko.
Tega dne so se zbrale še žene — zadružnice. Tudi njim so prišli čestitat pionirji s kratkim programom. Po njem so priredile čajanko, kjer so se prav prijetno razvedrile.
Mi
PRAZNOVANJE
V KRIŽEVSKEM OKOLIŠU
Praznovanje Dneva žena je na križevskem območju prišlo že v navado. Tako so si žene po mnogih vaseh organizirale praznovanje s kulturnim programom in zabavo. Razveseljivo je, da so se udeležile prireditve mnoge starejše žene 'n s tem dokazale, da se zavedajo pomena enakopravnost; žene v družini in družbi. Zelo obscen program je bil v Križevrih, praznovale na so še v Stani Novi vasi, v Vučji vasi, Borečih, Grlavi in drugod.
(Nadaljevanje s 1. strani) če država kmeta uničiti, je tov. Hribar poudaril, da gre le za proces, ki ga hočemo o novi Jugoslaviji razviti, da naj tehnika omogoči kmetu večjo proizvodnjo. S tem hočemo le preprečili, je dejal, da bi tehnika pregnala kmeta z zemlje. Ta problem, je dejal tov. Hribar, bomo lahko rešili samo na osnovi proizvodnosti. Navedel je podatke, da je predviden v soboški občini letošnji narodni dohodek v kmetijstvu na 32.000 ha obdelovalne zemlje 1.960,000.000 dinarjev. V primerjavi s tem je predvidenih 352 milijonov davkov in taks bore malo. je dejal tov. Hribar, in dodal, da ob povečanih donosih ne bo ose ostalo kmetu, bo pa dovolj za skupnost, za kmetijsko zadrugo in zanj.
Že danes moramo misliti na to. kar bo čez 10 let, je dejal ob koncu tov. Hribar. Dodal
POMURSKI VESTNIK, 12. III. 1959
2
SAMO EM POT
Nihče ne nasprotuje večjim dohodkom kmeta, toda samo pod pogojem, da jih ne bo ustvarjal z višjo ceno, temveč z več in
boljšimi pridelki
Poročilo predsednika začasnega občinskega odbora SZDL Murska Sobota tov. Jožeta Vilda na minuli občinski konferenci SZDL omenja med drugim tudi uspehe in lep razvoj nekaterih gospodarskih organizacij v občini, v katerih so se utrdili odnosi in imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj. Po drugi strani pa ni zadovoljivo poslovanje predvsem malih obrtnih in uslužnostnih obratov. Predvsem nekatere gospodarske organizacije na območju bivših občin Cankova, Grad in Martjanci nimajo prave perspektive razvoja, pri nekaterih pa nastopa že sedaj vprašanje nadaljnjega obstoja.
Na osnovi stalnih analiz, poudarja poročilo, bo treba ugotoviti, kaj se da narediti s takimi obrati in jim tako dati vso materialno in moralno pomoč, da se usposobijo za nadaljnje delovanje. Tu bo moral odigrati svojo vlogo predvsem zbor proizvajalcev ObLO in kot predstavniški organ v ljudskem odboru resno razpravljati im iskati poti, kako tem gospodarskem organizacijam pomagati. Obenem bo moralo biti delovanje Socialistične zveze, predvsem občinskega odbora, dalje sindikalnega sveta, in konkretna naloga ljudskega odbora tudi nadaljnje ustanavljanje novih gospodarskih organizacij, iskanje možnosti investicijskih kreditov za zgraditev novih obrtnih podjetij, predvsem onih, ki jih predvidevata okrajni in občinski perspektivni plan, kakor tudi rekonstrukcije nekaterih obratov in nadaljnje združevanje malih obrtnih obratov v večja podjetja.
TRIJE ZGOVORNI PRIMERI
Poročilo postavlja tudi vprašanje, kako naj se razvija naša vas v socializem, kako naj kmetijstvo doseže skladnost z razvojem ostalega gospodarstva. Potem ko se dotakne socialističnih odnosov na vasi, razvojne poti kmetijstva v občini, ekonomskih pogojev na vasi in stanja v kmetijskem zadružništvu, omenja poročilo pridelovalno sodelovanje kot osnovno nalogo zadrug, ljudskega odbora in Socialistične zveze. Tu navaja poročilo med drugim tri primere:
□	če bi samo polovico površin, na katerih gojimo koruzo, zasadili s hibridno koruzo in da bi bil pridelek komaj povprečno dober, niti ne enkrat večji od dosedanjega, bi to pomenilo skok od sedanje vrednosti pridelane koruze 2241.000.000 na 305 milijonov ali 81 milijonov dinarjev večjo vrednost samo pri koruzi;
□	ali primerjava s pšenico: enako, samo na polovici sedaj zasejanih površin — od običajnih 400.000.000 na 526 milijonov — ali za 126.000.000 dinarjev vrednosti več kot doslej. Tu kaže tudi izračunati, koliko je to v treh, petih, desetih letih;
	ali travništvo: če bi samo polovico teh travnikov gojili v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, bi to pomenilo najmanj za 28,000.000 dinarjev večji pridelek krme od sedanjega — v enem letu.
Skupen izračun vseh treh gornjih postavk nam pove, da naši kmetje, samo ob takih pogojih, ne vidijo ali nočejo videti poti, ki bi pomenila že v enem letu za 250.000.000 dinarjev več vredno kmetijsko proizvodnjo.
NIHČE NE POSEGA
V LASTNINSKE ODNOSE NAŠIH KMETOV
Ob vsem tem je treba odločno in jasno povedati našim kmetom, da ni druge poti naprej kot pridelovalno sodelovanje s KZ. Nihče ne posega v lastninske odnose naših kmetov — le proizvodne odnose hočemo zagotoviti take. da bo to v skladu z našo, jugoslovansko potjo v socialistične družbene odnose in da bodo od tega imeli
koristi vsi naši državljani. Nihče ne nasprotuje večjim dohodkom kmeta, pravi ob koncu poročilo predsednika začasnega občinskega odbora SZDL Mur-
ska Sobota tov. Jožeta Vilda, toda samo pod pogojem, da jih ne bo ustvarjal z višjo ceno, temveč z več in boljšimi pridelki.
Pogled na Mursko Soboto
Kmetijska Trib una
ŠKROPIMO SADNO DREVJE
Pri zatiranju bolezni in škodljivcev se ravnamo po koledarja škropljenja in upoštevamo navodila, ki jih objavlja po tedenskem in dnevnem časopisju služba za varstvo rastlin. Jablane in hruške škropimo prvič pozimi ali spomladi, ko se začno brsti napenjati, z rumsan pasto ali rumesan oljem ali kreozanom ali s parapinom. Drugo zimsko škropljenje izvedemo v čašo brstenja z diditinom ali panlakanom.
Neposredno pred cvetjem moramo dvakrat škropiti: ko se pokažejo prvi lističi, in drugič, ko se pokažejo cvetni peclji; škropimo z kabrenim apnom ali žvepleno brozgo in dodatkom arzenata ali lindapina ali olja lindane. Po cvetenju škropimo 4 do 10-krat, pač glede na vreme in razvoj škrlupa, ameriškega kaparja, rdečega pajka in listnih uši. Prvič škropimo, ko večina cvetja odpade, z navadno ali koncentrirano žvepleno brozgo ali bordojsko brozgo ter dodatkom parationa ali fosferno; drugič škropimo dva tedna kasneje s takimi sredstvi kot prvič; škropivu dodamo še svinčeni arzenat ali panlakan za zatiranje jabolčnega zavijača, kaparja in rdečega pajka; tretjič, četrtič in petič škropimo s temi škropivi vsakih 10 do 14 dni do konca julija ali začetka avgusta. Koščičarje škropimo pozimi z istimi škropivi kakor jablane in hruške. Češplje in slive, hreskve in marelice, češnje in višnje škropimo med brstenjem z bakrenim apnom ali žvepleno apneno brozgo.
Po cvetenju škropimo koščičarje z žvepleno apneno brozgo z dodatkom olja lindane ali parationa. Češnje in slive škropimo nato še junija in julija po enkrat z enakimi pripravki.	Ing. L. J.
Pomagajmo ozimnim pšenicam
Dušik je žitu silno potreben, kajti brez dušika ni beljakovin. Ce je dušika premalo, ostanejo rastline blede, nizke, slabotne, razvijejo le malo listja. Ker je bilo vreme v zadnjem času nenormalno za rast pšenice, moramo posevke oskrbeti z dušičnatim gnojilom (75 kg kalcijevega nitrata oziroma nitromonkala na ha), prav te dni. Brž ko se ustali vreme in njiva posuši toliko, da je mogoče brez škode za zlog zemljo valjati, povaljajmo njivo z gladkim valjarjem. To delo opravimo zaradi tega, ker je letošnja zima povzročila dviganje vrhnje plasti zemlje in trganje žitnih korenin.
V času, ko postane za rast dovolj toplo in se posevek dobro okrepi, branajmo z lahko brano, da zrahljamo zbito površje in uničimo plevel.
POMNI:	PO DOGNOJITVI Z DUŠIČNIM GNOJILOM VALJAJ IN
NATO BRANAJ POSEVKE.	Ing. L. J.
Živahna in plodna razprava delegatov in gostov na ohč. konferenci SZDL v Soboti V sleherni zadrugi aktiv mladih zadružnikov
(Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Franc Čagran, predsednik ObKLMS, je razpravljal o delu in načrtih mladine. Poudaril je, da so dosegli aktivi kmečke mladine vse premalo uspehov in pozval osnovne organizacije SZDL na vasi, naj pomagajo kmečki mladini. V nadaljevanju je omenil letošnje spremenjene oblike dela aktivov kmečke mladine: aktive mladih zadružnikov. Dejal je, da je trenutno v občini 10 aktivov mladih zadružnikov. Poudaril je, da so uspehi vidni,
kjer so organizacije SZDL in kmetijske zadruge nudile potrebno pomoč (Marijanei — dobro, Puconci — slabo). Letos je v načrtu, je dejal tov. Čagran, ustanovitev aktivov mladih zadružnikov pri vseh kmetijskih zadrugah. Le na ta način, je dodal, bo mladina lahko s konkretnimi primeri vplivala na svoje starše.
V nadaljevanju je tov. Čagran dejal, da bo 1. aprila odšla na avtno cesto tudi prva letošnja pomurska mladinska delovna brigada, v kateri bo tudi več desetin brigadirjev iz soboške občine. S tem v zvezi je pozval organizacije SZDL na vasi, naj pomagajo mladini, da se bodo brigadirji po povratku iz avtne ceste, kjer bodo marsikaj pridobili, vključili v aktivno delo. Pozval je organizacije SZDL na vasi tudi k splošni pomoči naši mladini in k boljšemu ter tesnejšemu sodelovanju z organizacijami LMS na vasi.
Predsednik ObSS Murska Sobota Rudi Horvat, je v nadaljevanju razprave omenil dve veliki na-
logi naših sindikatov: tarifno politiko in delitev sredstev v gospodarskih organizacijah po zaključnih računih. Poudaril je pomen izobraževanja delavcev, ki naj vsi sodelujejo pri delitvi sredstev. Ob tem je omenil, da je največ težav pri delitvi sredstev za družbeni standard pri delavcih z vasi, ki bi morali videti, če drugega ne, vsaj perspektivo za svoje otroke. Dalje bi morale organizacije SZDL več razpravljati o problemih naših podjetij.
*
Delegati, ki so sodelovali v nadaljnji razpravi, so govorili nato o stanju članstva SZDL v goričkih predelih soboške občine. Grajali so tudi ponovno ukinitev avtobusne proge Kuzma—Sobota, tako da morajo sedaj številni prebivalci na avtobus v oddaljeni Grad ali na železniško postajo v še bolj oddaljene Mačkovce. Govorili so dalje o vlogi kmetijskih zadrug, ki nimajo strokovnjakov, imajo premalo mehanizacije itd. Poudarili so, da bi se morale vse politične organizacije na vasi skupno s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi strokovnjaki zavzeti za občutno povečanje kmetijske proizvodnje.
morala nuditi več pomoči or-ganoni družbenega upravljanja v zdravstvu v občini. Znano je namreč, da člani upravnega odbora zdravstvene postaje Cankova ne odločajo o delu zdravstvene postaje, čeprav so člani SZDL.
*
Tov. Karel Lutar je omenil, da so mnoge naloge SZDL. navedene v poročilu predsednika, istovetne z nalogam:	ObLO,
vendar slednji ne bo mogel izpolniti vseh svojih nalog brez sodelovanja SZDL. Po njegovi sodb:	ObLO brez celotnega
družbenega mehanizma ne bo mogel sprejeti ustreznih ukrepov. Dalje je tov. Lutar poudaril pomen zborov volivcev in delovanje krajevnih odborov, saj je treba vse naše državljane seznaniti z nalogami ObLO in njihovo realizacijo. Pozval je delegate, naj nudijo organizacije SZDL zborom volivcev, zlasti pa krajevnim odborom še večjo pomoč kot doslej. Organizacije SZDL naj se zavzamejo za take kandidate v nov ObLO, ki bodo sposobni in popravljeni delati v splošno korist.
*
Tov. Franc Šonaja je govoril o organizacijskih problemih SZDL in poudaril, da je nujno, da si pridobijo vodilni člani SZDL na terenu avtoriteto. Zavzel se je tudi za vzgojo članstva in menil, da so pri političnem delu zelo koristni tudi osebni stiki. Dalje bo po njegovem mnenju delo uspešno, če bodo organizacije SZDL tekoče seznanjale članstvo z vso problematiko. Izrazil je upanje, da bodo krajevni odbori SZDL (v Soboti mestni) v večjem in tesnejšem stiku s članstvom.
Nezdravi pojavi v zdravstvu
Delegati so govorili tudi o problematiki zdravstvene službo v občini. Omenili so finančne in sploh gmotne težave — kljub velikim uspehom, doseženim v zadnjih letih, saj dela danes v zdravstvenih ustanovah potrojeno število zdravnikov. O nedavni kritiki zdravstvene službe na zborih volivcev in v časnikih so dejali, da je bila preveč splošna, saj bi bilo treba prikazat; tudi slabe pogoje dela zdravstvenega kadra. Omenili so dalje nove težave, ki so nastale s priključitvijo občin Cankova, Grad in Martjanci. Tako so ugotovili na nedavni seji sveta za zdravstvo ObLO, da je sicer zdravstvena služba pri Gradu dobro urejena (v eni uri na zdravnika 5,6 pacientov, v Martjancih 4.3, v Murski Soboti skoraj 9), v zdravstveni postaji Cankova pa le 2,3 pacienta. Navzlic tem nizkim pokazateljem pa je dobil zdravnik cankoveke zdravstvene postaje izplačanih 275 nadur za delo v ambulanti v štirih mesecih.
O Seveda je treba take konkretne pojave grajati, čeprav jih ne kaže posploševati, SZDL na vasi pa bi morala oceniti delo zdravstvene postaje na Cankovi. Tu se namreč pojavlja vprašanje, alti je v takem stanju zdravstvena postaja Cankova potrebna ali ne. Delegati so tudi poudarili, da se zdravstveni kader zdravstvenih postaj Grad, Martjanci in v Soboti trudi, komisija za družbeno upravljanje pa bo
Duhovna revolucija kmečkega proizvajalca
Zastopnik DKIT tov. inž. Titan je govoril najprej o organizacijskih problemih. Poudaril je potrebo po krajevnih organizacij SZDL, ki bi se ujemale z območji posameznih kmetijskih zadrug. Glede pomanjkanja kmetijskih strokovnjakov je menil, da je DKIT ukrenilo svoje, ko je razdelilo svoje člane na posamezna področja. Ob koncu je tov. Titan poudaril, da gre za duhovno revolucijo našega kmečkega proizvajalca.
Delegat iz Kroga je naj,prej ome-
nil, da je v tamkajšnji organizaciji SZDL le 30 odst. volivcev, vendar je dosegla organizacija lepe uspehe v političnemu delu. Ko je omenil posamezne uspehe njenega dela, je spregovoril tudi o likvidaciji KZ »Mura«, ki traja že 8 mesecev, čeprav 'je obstajala le 6 mesecev in njeni člani niso dobili plačanih vseh pridelkov. Govoril je tudi o problemu zaposlitve mladih.
B. g.
Z DUHOM ČASA
TUDI V KULTURI IN PROSVETI
Tov. Edi Perhavec je govoril na občinski konferenci SZDL o kulturnoprosvetni dejavnosti. Omenil je dva činitelja: mesto Murska Sobota, ki je hkrati tudi okrajno središče, ter vas. Po njegovi sodbi bi se moralo oboje dopolnjevati. V Murski Sobot: ni ustreznega doma, ki ga mnoge vasi imajo. Temu so vzrok preveč megalomanski na-
črti v preteklosti. Na vasi imajo danes zadružne ali gasilske domove, zadnje čase pa nastajajo tudi vaški domovi. Vendar lahko govorimo tudi na vasi o nenačrtni gradnji, saj je gradnja številnih domov do strehe lepo tekla, tedaj pa so se dela ob čajno zaustavila. Tako so sedaj nedokončani tisti deli domov, ki naj bi služili kulturi in
prosveti. K vsemu temu pa je treba dodati tudi pomanjkanje kadrov.
O Po sodbi tov. Perhavca morajo biti nosilci kulturnoprosvetnega dela predvsem prosvetni delavci. Tu se pa pojavlja nujnost novih prijemov pri delu. Dobršen del soboške občine je elektrificiran (radio, televizija) a tudi drugače je viden napredek v tehniki (motorizacija). Vse to prinaša v naše življenje mnogo novega, oblike kultumoprosvetnega dela pa so take kot pred sto leti. Seveda jih bo nujno treba prilagoditi življenju in vnesti vkultumoprosvetno delo tudi tehnično in agrotehnično vzgojo itd. Društva na vasi bodo morala ob teh aktualnostih najti svoje mesto in možnosti svojega udejstvovanja.
Naposled je tov. Perhavec omenil potrebo po koordinacijskem organu za delo prosvetnih društev, ker je soboška občina sedaj velika. Ta organ bo moral poskrbeti tudi ustrezne načrte, znati proučiti stanje in dati navodila za nove oblike dela, koordinirano poslovanje, itd. Omenil je tudi posebne dolžnosti prosvetnh društev v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico KPJ oz. ZKJ.
Za sistematično politično delo na vasi
Tov. Franc Šebjanič je je govoril o kalturnoprosvetni dejavnosti ter izobraževalnem delu, kakor tudi o metodi politčnega dela na vasi. Ugotovitve namreč kažejo, da je na naši vasi nekajkrat več veselic kot kulturnih prireditev. Navedel je tudi podatek, da pride v soboški občini na posameznega prebivalca 0,75 knjig iz javnih knjižnic. Glede oblik dela je priporočal šole za odrasle, ki pri nas še niso prodrle, a tudi izobraževalne klube in seminarje za mlade. Kar zadeva splošno kvaliteto, je priporočal, naj se organizacije SZDL povežejo z LU in skupno z njo rešijo vprašanje kvalitete in kulturnoprosvetnegn izobraževalnega dela. Poudaril je, da je duhovna preobrazba našega človeka potrebna za izvedbo tehnične revolucije na vasi. Zato bo treba vedno več sredstev za kulturnoprosvetno dejavnost. Slednjo kaže smotrno organizirati in materialno podpreti s samoiniciativo terenskih organizacij in društev.
Tov. Šebjanič je tudi dejal, da še ni sistematičnega političnega dela na vasi, da je to preveč občasno in kampanjsko ter preveč splošno in premalo konkretno. Po njegovi sod-
bi je način konkretnega razgovora z volivci najbolj primeren.
Šolske zadruge
Tov. Štefan Antalič je omenil delo z našo mladino in se zavzel za ustanavljanje šolskih zadrug. Poudaril je važnost odnosov in pozval organizacije SZDL, naj nudijo vso pomoč pri ustanavljanju šolskih zadrug. Na ta način, je dejali, bomo dobili dobre proizvajalce v našem kmetijstvu.
Ob koncu konference so delegati izvolili novi obč. odbor SZDL, nadzorni odbor ter delegate Za okrajno konferenco SZDL.
Na sliki vidimo trg pred železniško postajo v Murski Soboti, kjer bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi 40-stanovanjski blok
POMURSKI VESTNIK, 12. III. 1959
3
Z letne skupščine ObGZ Ljutomer
POTREBNA UČNKOVITEJŠA PREVENTIVA
V nedeljo je bila v Ljutomeru letna skupščina občinske gasilske zveze. Poleg številnih delegatov in gostov so se je udeležili tudi predsednik ObO SZDL Aleksander Prher, predsednik ObLO Tone Truden, predsednik OGZ Janez Blagovič in drugi.
Na skupščini so ugotovili, da je v gasilskih društvih vedno manj mladih članov, predvsem zaradi lega, ker jim ne morejo posredovati dovolj razvedrila. Društva so še vedno premalo povezana z mladinskimi vodstvi, ker je že dokaj stara ugotovitev; osnovna slabost je v tem, da so si pravico do poveljevanja lastili samo stori veterani, od mladine pa so zahtevali, naj samo dela. Take primere so v glavnem že odpravili. Večja povezava je potrebna tudi med posameznimi društvi in osnovnimi organizacijami SZDL.
V	občini je bilo lani osem požarov. Ogenj je upepelil premoženje v skupni vrednosti 8,936.000 din. S hitrim posredovanjem se je gasilcem posrečilo, da so obvarovali za čez 5,5 millijona din vredno premoženje. Na požariščih so opravili 1957 prostovoljnih delovnih ur, sodelovalo pa je 439 članov. V občini so tudi hriboviti okoliši, kjer je gašenje požarov dokaj onemogočeno zaradi pomanjkanja vode. Zato bo PGD Ljutomer v kratkem nabavilo prevozno sredstvo-cisterno, na Cvenu, v Podgradju, Pristavi, in rudniku Presika pa so v ta namen že zgradili potrebne bazene. Nekatera društva imajo še ročne brizgalne, ki jih bo potrebno čimprej zamenjati z motornimi. Lani so nabavili motorko na Moti, v Križevcih pa nov orodni voz. V vseh društvih bodo morali posvečati večjo pozornost vzdrževanju opreme in orodja.
V	okolišu občinske zveze so zadnja leta posvečali veliko pozornost gradnji gasilskih domov. Tako so lani odprli domove v Branoslavcih, Kokoričih in Lukavcih, sedem gasilskih domov pa še gradijo.
V razpravi so mnogo govorili o vključevanju mladine v gasilske vrste, proslavi 40-obletnice delovanja ZKJ in koloniji GZ Slovenije v Pucugu, kamor so lani poslali iz Pomurja 10 pionirjev, toda iz ljutomerske občine samo dva. Določeno število tabornikov je za tako velik okoliš, kot je Pomurje, premajhno in ga je potrebno povečati, predlagali pa so tudi, naj bi vsaj nekaj sredstev v ta namen prispevala tudi republiška gasilska zveza. Usposo-
biti bodo morali tudi več strokovnega kadra. Lani so imeli na šoli v Medvodah 2 častnika in 2 podčastnika, letos pa sp se prijavili trije člani in ena članica, kar pa je premalo za tolikšno število društev, kot jih naštejejo v občini.
Predstavniki gasilskih in političnih organizacij so pohvalili požrtvovalno delo gasilcev in predlagali, naj bi društva v prihodnosti bolj pomagala občinski komisiji za požarno varnost pri uveljavljanja! zelo potrebnih preventivnih ukrepov.
Ob koncu je predsednik OGZ Janez Blagovič razdelil priznanja in odlikovanja med zaslužene gasilce ljutomerske občine.
Janko Stolnik
Velika vaja „odreda“ gasilcev
S I. seje UO ObGZ v Soboti
Novi upravni odbar ObGZ Murska Sobota je že imel svojo prvo sejo, ki jo je vodil novoizvoljeni predsednik Jože Bratec. Na seji so predvsem formulirali sklepe iz poročil in razprave na občnem zboru.
Med drugim so sklenili, da bood priredili v kratkem veliko vajo »odreda« in z njo prikazali prebivalstvu napredek gasilske tehnike po osvoboditvi. Tesneje se bodo povezali tudi z osnovnimi vodstvi SZDL zaradi učinkovitejšega vključevanja svojih članov v to organizacijo. Skupno z RK bodo skušali organizirati sanitetno službo na podeželju. Okoliš »odreda« so razdelili na li seklorjev in pripravili predlog za imenovanje sektorskih poveljnikov, njihovih namestnikov in adjutantov. Pri kandidatih so upoštevali predvsem
strokovno in politično razgledanost. Imenovali so tudi sekretariat zveze, organizacijski, tehnični in gospodarski svet.
-jb
Družbeno uveljoljanje invalidov
Osnovna organizacija ZVVI v Soboti je po številu članstva med najmočnejšimi v okraju, saj združuje 140 invalidov iz prve in druge svetovne vojne, ki se kljub visoki starosti še dokaj dobro uveljavljajo v družbenopolitlčnem življenju. Mnogi sodelujejo v organih delavskega in družbenega upravljanja, njihova prisotnost je še posebno zaznavna v strelskih družinah, kjer dosegajo tudi dobre tekmovalne rezultate. Invalidska organizacija je kot kolektivni član SZDL aktivno sodelovala tudi pri skupščinskih volitvah, pri proslavah ob 15-letnici zgodovinske bitke na Sutjeski, pomagala je članom pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic Ud.
Upravni odbor je skrbel tudi za razvedrilo svojih članov. Tako je skupina invalidov priredila poučni izlet na vinogradniško gospodarstvo v Železnih dverih in spotoma obiskala tudi mladince predvojaške vzgoje v njihovem taborišču blizu Ljutomera. Obiskali so tudi Zagrebški velesejem in se tam seznanili z gospodarskimi uspehi socialistične Jugoslavije. Ustavili so se še v Kumrovcu in obiskali rojstno hišo tov. Tita. Ta izlet je bil za člane nepozabno doživetje.
Lani je obiskala soboške invalide skupina vrstnikov iz Celja. Gostje so si v Sobo-
ti z zanimanjem ogledali razne znamenitosti, posebno še muzej NOB, razstavo del pisatelja Miška Kranjca ob njegovem 50-letnem jubileju itd.. Letos nameravajo soboški invalidi vrniti ta obisk.
Na občnem zboru soboške osnovne organizacije ZVVI — bil je kar zadovoljivo obiskan — so še prav posebno živahno razpravljali o štipendiranju otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V zadnjem letu se je njihov položaj občutno izboljšal po zaslugi ObLO. Organizacija pa se je premalo zanimala za njihove učne uspehe, saj so le redki odlični ali prav dobri, nekaj pa jih ima celo nezadostne ocene.
Posamezni člani še vedno nimajo primernih stanovanj, čemur bo potrebno posvečati večjo pozornost, saj so med njimi celo stari borci NOV, drugi spet nimajo zaposlitve, ki bi ustrezala njihovemu zdravstvenemu stanju, nekaj vojaških invalidov pa je še vedno nezaposlenih. Gospodarske organizacije morajo bolj pozorno uveljavljati zakonito določene obveznosti pri zaposlovanju invalidov.
Invalidi so tudi sklenili, da bodo prispevali svoj časten delež ob proslavljanju 40-letnice ZKJ.
J. J.
Z občinske seje v Hadgoni
137 ha hibridne koruze
Na skupni seji sta oba zbora ObLO Gornja Radgona razpravljala o delovanju svetov za prosveto in kolturo ter sveta za telesno vzgojo, pogovorili so se tudi o bližnji setvi hibridne koruze, sprejeli so odlok o turistični taksi itd.
Tako so na seji med drugim ugotovili, da so malodane vsa društva v materialnih težavah.
Ljudje se sicer ne branijo kulturnoprosvetnega dela, toda povsod je čutiti pomanjkanje dobrih organizatorjev, predvsem režiserjev. Še bolj občutno je pomanjkanje kadra v društvih »Partizan«.
Za leto 1959 je bilo v občinskem okolišu predvidenih 170 ha zemlje (KZ - 103) za sejanje s hibridno koruzo. V to so
vštete tudi obveznosti družbenih posestev. Zaradi nepopolnosti in pomanjkanja strojev so v nekaterih zadrugah odstopili od uresničevanja obveznosti po setvenem načrtu. Družbena gospodarstva bodo zasejala s hibridno koruzo vso predvideno zemljo, medtem ko so KZ sprejele samo obveznosti v količini 70 ha. Tako bodo v vsej radgonski občini posejali s to koruzo skupno 137 ha zemlje, torej za 33 ha ali 20 odst. manj, kot so sicer predvidevali sprva.
Na ločenih sejah so določili volilne enote za volitve odbornikov v okolišu bivše občine Videm, obravnavali so tarifno politiko v gospodarskih organizacijah in se pogovorili tudi o zborih volivcev, ki bodo v vseh krajih občine od 15. do 22. aprila.
kka
Občni zbor RK v Križevcih Rekord: 109 krvodajalcev
RK je trenutno najštevilnejša organizacija v Križevcih pri Ljutomeru. Šteje 170 članov. Občnega zbora se jib je udeležilo nad polovico. Pri odboru je delovalo 6 raznih komisij. Lani je bilo v okolišu te organizacije 109 krvodajalcev, kar je rekordno število. Med socialno ogrožene so delili razna oblačila, mleko v prahu in posredovali najnujnejšo pomoč v prehrani.
V poročilih posameznih komisij je bilo precej poristnih predlogov in misli. Posebno so se člani navdušili za posvete s kmečkimi dekleti o zdravstvu. Kmečka dekleta zlasti zanimajo vprašanja o družbeni vzgoji, o vzgoji za zakon in o mentalni higieni. Želijo si več raznih tečajev, a tudi zanimanje za zdravstvene članke je zelo veliko. Predlagali so tudi, da bi bilo dobro organizirati kako posvetovanje o vzgoji za zakon tudi za kmečke fante.
Podmladek RK šteje 436 članov. Na šoli so delovali higienski aktivi. Prvo pomoč so nudili v 590 primerih. Med letom je bilo 6 raznih zdravstvenih predavanj.
Velike uspehe je dosegla tudi šolska kuhinja. V tej dobiva dnevne obroke hrane 270 otrok, od tega 62 zastonj, ostali pa plačajo mesečno le 80 dinarjev. V kuhinji so čez leto razdelili okrog 7000 kg hrane, kar je za sedanje prostore zelo velik uspeh. Kuhinja namreč meri komaj 2 X 3 m. Končno bo tudi mlečna kuhinja dobila svoje prostore v bivši ambulanti.	(nb)
iz beltinske občine
Milijoni v zemlji
Osnovni obeti za perspektivni razvoj gospodarstva v beltinski občini so v kmetijskem pridelovanju, saj je kmetijstvo v občini najvažnejša gospodarska panoga z 91-odst. deležem pri skupnem bruto proizvodu. Zato ni: čudno, če občinski činilelji in zadružni organi vedno bolj konkretno obravnavajo kmetijstvo. Boj za neizkoriščene milijone v zemlji ni sedaj samo gospodarska, marveč tudi politična naloga. Že preprost račun kaže, da bi se vrednost kmetijskih pridelkov lahko povečala za 470 milijonov din, če bi visi kmetje v občini dosegah tolikšne hektarske donose, kot jih že dosegajo posamezniki.
Družbene potrebe v občini nenehno naraščajo, saj bo potrebno graditi šole, imeti več sredstev za njih vzdrževanje, za socialno in zdravstveno zaščito ljudi, slabe ceste itd. Te potrebe bo moč pokriti le ob povečanju kmetijske proizvodnje in narodnega dohodka, za kar imajo vse pogoje v pridelovalnem sodelovanju med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami.
Kot predvidevajo, naj bi v občim posejali s hibridno koruzo 411 ha ali 1/3 zemlje, ki jo vsako leto zasejejo s to kulturo. Za setev koruze v pogdobenem sodelovanju med KZ in kmeti se že pripravljajo. Zadruge sklepajo pogodbe, upoštevajoč pr: tem načelo za delitev dohodkov po vloženih sredstvih obeh partnerjev.
Kooperantov je precej, vendar v veliki večini z malimi parcelami. Doslej so sklenili pogodbe za okrog 60 hektarov zemlje	ah.
DVE RAZSTAVI V LENDAVI
V dvorani gostilne »Prekmurec« v Lendavi sta od 14. februarja do začetka tega meseca razstavljala svoje oljnate slike Š. Hari in F. Tišler. Razstava je bila pripravljena zelo dobro in je imela mnogo obiskovalcev.
Lendavske zadružnice so v počastitev Dneva žena pripravile v gostilni »Pri lovcu« kuharsko razstavo. Razstavile so različno pecivo, torte in mesne izdelke. Za to razstavo so se posebno zanimale lendavske gospodinje.	-zra
Gospodinjski tečaj v Petanjcih
Tokrat nekaj o centru za pospeševanje gospodinjske službe
V GOSPODINJSTVO,
ki ne bo več težko breme
(Konec)
Problem strokovnega kadra bo treba reševati predvsem s štipendiranjem. Doslej ni bila v la namen izdana še nobena štipendija, čeprav so potrebe tolikšne, da narekujejo temeljito prelomnico. V Centru
predlagajo, naj bi že prihodnje šolsko leto štipendirali šest slušateljic srednjih gospodinjskih šol, mimo tega pa poudarjajo, da bodo morale tudi nekatere občine pokazati večjo naklonjenost do gospodinjskih predmetnih učiteljic in sploh pra-
vilno vrednotiti to vzgojno delovanje v okviru reformirane šole. V kratkem nameravajo prirediti v vseh občinah ustrezna posvetovanja, kjer bodo skušali proučiti vsa aktualna vprašanja s tega področja vzgoje naše mladine.
Center je lani mnogo storil tudi za širjenje strojčkov in drugih pripomočkov zn razbremenitev žene v gospodinjstvu, kakor tudi za pripravljanje vitaminsko in hranilno bogate hrane. Že spomladi je Center nabavil 14 sokovnikov, ki so jih odkupile zadruge na pobudo sekcij že na-zadruinic. Zanimanje za ta gospodinjski pripomoček še vedno narašča, saj so n. pr. lani prodali v Soboti že okrog 80 sokovnikov. K temu so precej prispevali tudi tečaji, ki jih je bilo v okraju 25 s približno 600 udeleženkami. Na nekaterih tečajih so proučili celo 25 raznih načinov predelave sadja v marmelado in sokove. V samem Centru so imeli 15 demostracijskih poskusov s sokovnikom. V nekaterih krajih so sekcije žena-zadružnic priredile tudi posebne razstave. V Križevcih pri Ljutomeru je razstavo sadnih sokov in sokov iz zdravilnih zelišč obiskalo nad tisoč ljudi, kar priča o velikem zanimanju podeželja za reformo našega gospodinjstva. Center bo tudi v prihodnosti skrbel za širjenje sokovnika in drugih pripomočkov, zlasti še v vinorodnih krajih, kjer je potrošnja alkoholnih pijač še vedno velika in je temu problemu še zlasti potrebna neka protiutež. Nepotrebno težavo pa je lani povzročalo pomanjkanje steklenic za vlaganje sadja.
Že doslej so storili precej, v prihodnosti pa bodo morali še več — za seznanjanje čimvečjega kroga ljudi s sodobnimi pridobitvami in sploh najosnovnejšimi dejavnostmi v gospodinjstvu (stanovanjska skupnost, vaška skupnost, shranjevanje mesa in mesnih izdelkov itd.). V soboški občini so priredili tečaj za pravilno prehrano dojenčkov. Tečaj se je zelo obnesel in ga kaže prirediti tudi drugod. V programu imajo tudi seminar za predmetne učiteljice. V Soboti bo potrebno še enkrat korenito rešiti problem družbene prehrane. Pomanjkanje ustreznih prostorov namreč ne more biti (ob tolikšnem številu gostinskih lokalov) nobena resna ovira za ustanovitev delavske menze. Po podjetjih, zlasti še večjih, je tudi veliko zanimanje za uvedbo toplih obrokov hrane, kar pa večina podjetij ne bo mogla izpeljati samostojno, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov.
Poleg številnih operativnih pa so pred soboškim Centrom za pospeševanje gospodinjske službe — center naj bi se v prihodnosti preimenoval v zavod, ker bo s tem imenom bolj pogojeno njegovo osnovno delovanje — še številne naloge na področju vzgoje in izobraževanja. Te naloge pa so po svoji pomembnosti takšne, da jih bo lahko uspešno izpolnjeval le s koordiniranim sodelovanjem Zavoda za izobraževanje odraslih.
KRATKE IZ POMURJA
GANČANI
V	Gančanih že nekaj let uspešno deluje prosvetno društvo »Dolinec«. Posebno aktiv, na je igralska družina, ki se večkrat pojavlja s celovečernimi prireditvami na domačem odru in tudi v sosednjih vaseh.
Tokrat je nastopila z igre »Slaba vest« — najprej večkrat pred domačim občinstvom, ki se že vnaprej veseli takih prireditev, potem pa so gostovali še v Lipovcih in Odranch. Predstave so bile povsod zelo dobro obiskane.
V	kratkem nameravajo naštudirati še eno takšno odrsko delo, s katerim bi prav tako gostovali v soseščini. Cisti izkupiček od prireditev so namenili za poučno ekskurzijo.
-ec
V	LENDAVO TUDI -ČITALNICO!
V	Lendavi že dalj časa posluje občinska ljudska knjižnica, ki je menda edina v občini. Odprta je trikrat tedensko. Vsakokrat se zbere v njej precej mlad h, znanaja željnih ljudi. To je pretežno šolska mladi, na, ki pridno prebira poučne mladinske knj'ge. Med rednimi obiskovalci knjižnice pa so zelo sabo zastopani delavci in kmečki ljudje. Knjižnica dobro opravlja svojo nalogo, čeprav je s prostori zelo na tesnem.
Lendavska knjižnica pa bi bila še bolj obiskana, če bi imela tudi čitalnico, kjer bi lahko vsak bral knjige. To je že večletna želja lendavskih ljubiteljev umetniške besede.
-zra
OSTALI SO BREZ ZEMLJE
Ko so lani ustanovili na Cvenu aktiv mladih zadružnikov, jim je beltinsko družbeno posestvo takoj pomagalo in odstopilo nekaj zemlje za poskusno pridelovanje nekaterih kultur. Že v jeseni pa so tam izvajali arondacijo zemljišč in aktiv je na lepem ostal brez zemlje.
Na občnem zboru so jim obljubili zemljo in pomoč, zalo pričakujejo, da se bodo uveljavili že sedaj pri spomladanski setvi. Hkrati so sprejeli tudi delovni program, ki je sicer bolj skromen, saj zaenkrat še nimanjo dovolj izkušenj in zemlje.
Ob tej priložnosti so pridobil za aktiv veliko novih članov — okrog dve tretjimi — tako da šteje sedaj že 23 članov.
-ko
»ZADREGA NAD
ZADREGO« V
ŽEROVINCIH
Igralska družina PD Stara cesta se je minulo nedeljo predstavila občinstvu v Žerovincih s komedijo »Zadrega nad zadreno«. komedijo je režiral Ludvik Jureš, ki je hkrati imel tudi eno izmed glavnih vlog.
Predstava je uspela dobro in pr vabila veliko število obrekovalcev, zato so se igralci odločil, da bodo s komedijo gostovali še v Logarovcih in na Cvenu.
Prosvetno društvo na Stari cesti je med najaktivnejšimi v občini in ima precej talentiranih igralcev, ki so se še prav posebno dobro odrezali pri zadnji predstavi. Objubili pa se da se bodo v kratkem spel pojavili na odrskih deskah z novo igra, ki jo že pripravljajo.
-ko
Obleka (Črtica)
Tako ozki smo včasih in brezsrčni, brez razumevanja do tujih težav.
Kaj res predstavlja tistih nekaj cunj človeka! Mar ni človek to, kar je pod njimi? Se danes, če začuim praznično vzdušje okoli sebe, se v meni nekaj upre in pred mano so zopet dogodki preteklih dni.
Razred je bil okrašen, pred šipami so se spuščalo na nitih zavese iz vate napravljenih kosmičev, v kotu je bilo nekaj zelenja, na mizi, pa pladenj z obloženimi kruhki in skodelice za čaj. Tudi tabla, ki je tolikokrat usodno posegla v naše razpoloženje s svojimi sinusi in cosinusi, je bila praznična in okrašena. Skozi vrata so prihajali dijaki, praznično oblečeni in razpoloženi. Tomiju se je pod brado košatil metuljček in Zinkina široka pentlja kor ni hotela oslati zavezana. Zaželela sem si, da bi prišla Malčka ali Hermina, potem vsaj ne bom več tako sama. Tedaj pa se je iz prve klopi dvignila Julija in se mi približala. Premerila me je od nog do glave in obzirno opozorila: »Kaj ti se ne boš preoblekla? Čas bo! Začudena in v zadregi sem jo pogledala. — Misli blisk mi je prešinil glavo. Mar J ul ij la res ne vidi, da imam na sebi najboljšo, rjavo obleko. Res ni več nova in morda se jih pri gumbnicah pozna, da je že obnošena. In ona ve, da nisem doma v mestu. Povesila sem oči in zamomljala: »Res, morala bom iti, zadnji čas je. »Zavr-
tela se je, da se ji je dvignilo široko črno krilo in bela bluza se ji je zasvetila. Izvlekla je ogledalo in si pričela naravnavati krivčke pri ušesa. Oprezno, kakor tat, sem se ozrla naokrog. Nihče me ni gledal. Tomi in Marjan sta vedno ponavljala šaljivi prizor. Slava pa je bila zaposlena z Zinkino pentljo. Segla sem pod klop, izvlekla torbico in neopazno izginila iz razreda (Sicer pa, kdo me bi tudi opazil in pogrešal). Odhitela sem po stopnicah v garderobo in si v naglici oblekla plašč. Hitela sem mimo kopice smejočih se dijakov, m mo svetlih oken, proč. Sram me je bilo in hitela sem po stranskih ulicah vse do postaje in samotnega temnega kupeja v vlaku. Želela sem, da bi vlak drvel bolj kot kdajkoli. »Domov, domov«, je kričalo v meni in vse prepočasi so ropotala kolesa.
Spet je bilo vse kot pred svečanostjo. Na tabli so zopet strašili sinusi in cosinusi. Ob zvonenju je razrednik pohvalil: »Lepo ste pripravila zadnjič« in ko sem se nervozno presedla, me je ogovoril: »Kje si pa bila Ti«? Vstala sem in plaho pogledala po razredu. Oči sošolcev so začudeno strmele vame, kakor da so šele sedaj ugotovili, da me ni bilo. V grlu me je tiščalo in oči so mi postale vroče. Nisem odgovorila. Profesor je stopil do mize, z levico segel ,po knjigah in mi z zamahom desnice dovolil sesti. »Morali bi biti vsi« je polglasno dejal.
Še danes, preden stopim na plesišče v družbo ali na slovesnost, se mi zazdi, da ne spadam sem in nehote pogledam po sebi, če nimam še vedno oblečeno tisto rjavo obleko.
Rozika
POMURSKI VESTNIK, 12. III. 1959
4
D ve uspeli predavanji
Na povabilo občinskega odbora rezervnih oficirjev je zadnjo nedeljo obiskal Ljutomer sekretar GOZROJ za Slovenijo, narodni heroj Tone Vidmar-Luka in predaval tamkajšnjim oficirjem o pohodu XIV. divizije NOV na Štajersko.
Rezervni oficirji, predstavni-
ki ZB, prosvetni delavci in drugi so povsem napolnili prostorno kino dvorano in z veliko pozornostjo sledili izvajanju bivšega namestnika komandanta te slavne divizije NOV. Govornik je zanimivo opisal tudi nekaj največjih bilk na tem pohodu. Predavanje je zelo dobro uspelo in Ljutomerčani si želijo, da bi jih tov. Vidmar kmalu spet obiskal in imel še eno tovrstno predavanje v okviru Ljudske univerze.
Narodni heroj Tone Vidmar-Luka je ob tej priložnosti obiskal tudi Muzej NOB v Ljutomeru itn vpisal svoje vtise v spominsko knjigo. Bil je presenečen nad lepo urejenimi muzejskimi zbirkami.
Pred dnevi je obiskal ljutomerski Muzej NOB tudi narodni heroj Stane Semič-Daki, legendarni komandant NOV na Slovenskem.
»slav«
TVD »Partizan« Murska Sobota vabi vse aktivne in podporne člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. marca ob 9. uri dopoldne v mali dvorani doma.
Vabljeni!
Marija Lepoša, poljedelka iz Salovec je 1. marca padla pri zadružnem domu s stopnic in si poškodovala levo stegno.
Ponesrečenci se zdravijo v kirurškem oddelku soboške bolnišnice in nekateri so se že vrnili ozdravljeni na svoje domove.
Nedeljsko dežurno službo v splošni ambulanti opravlja dne 15. marca 1959 dr. Štefan Vučak.
Nočni dežurni zdravnik na domu od 15. do 22. marca 1959 dr. Nikolaj Lanščak.
KRVODAJALCI
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI
od 1. do 8. marca 1959
Edvard Špiclin, Jože Žalik, Martin Ternar, Ivan Hozjan, Matilda Žalik, Marija Hozjan, Katarina Hozjan (drugič), Marija Prša, Ana Zelko, Kata Hozjan, Bara Žerdin, Ana Magdič, Verona Prša, Gizcla Žalik, Marija Hozjan, Katarina Prša, Štefan Škalič, vsi iz Velike Polane; Katarina Tratnjek, Mala Polana; Marija Škraban, Jože Flisar, Karel Škraban, vsi iz Gradišča; Matija Žilavec, Štefan Jug, oba iz Gederovec; Štefan Kerec iz Sodišinec; Leopold Baranja (drugič) iz Črnec; Martin Matajič (tretjič) iz Trnja; Sidonija Šparaš (tretjič), Terezija Legenič (šestič), obe iz M. Sobote; Margit Pap, Čekečka vas; Ignac Balažič, Dolnja Bistrica.
V	imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja M. Sobota.
Obvestilo
V odsotnosti zdravnice dr. Cirile Špindler, ki bo trajala od 9. do 15, marca 1959 in od 23. do 28. marca 1959, ordinira dr. Nuela Lupša v prostorih ZP Križevci pri Ljutomeru v popoldanskih urah, vsak drugi dan od 14.30 ure dalje.
Dr. Noela Lupša bo vršila tudi obiske na domu bolnikov med tednom in tudi ob nedeljah in praznikih.
NJIVO V MURSKI SOBOTI ugodilo prodam, Bakovska cesta na »Kotaraj«. Poizve se v Cankarjevi ul. 15.
POLTOVORNI AVTO, v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-208 HIŠO z gospodarskim poslopjem v dobrem stanj« in 2 ha njive ter 70 arov gozda, vse v Puconcih, ugodno prodam. Markišavci 2, p. Murska Sobota.	M-210
ARONDIRANO POSESTVO vseh kultur, zaradi starosti ugodno prodam. Jakob Čuš, Trbegovci, p. Videm ob Ščavnici.	M-211
OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu moškemu. Štefana Kovača 23, Murska Sobota. STANOVANJSKO HIŠO z lokalom, zidano, primerno za gostilno ali trgovino v Gomilici št. 59, p. Turnišče, prodam. Vprašati: I. Vojkovič, Turnišče 247.	M-213
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, temne barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta.	M-214
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, zidano, prodam. Matija Kuzma, Tišina 52.
M-215
SPALNICO iz trdega lesa, z modroci, prodam. Novak, Lendavska cesta 52, Murska Sobota.	M-217
NOVO MODERNO POSTELJO iz trdega lesa, prodam. Naslov v upravi lista.	M-218
KUHINJSKO KREDENCO - trodelno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-219
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, novozgrajeno in 18 arov zemlje prodam. Vprašati: Anton Kovač, Veščica 51, p. Ljutomer.
M-220
POZOR! Tovariši, ki so bili kot vojni ujetniki v taborišču FOKŠANI, naj se javijo pri tov. Kolomanu Vargu, gostilna »Grozd« Mursko Sobota zaradi informacij. M-221 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in snažno sprejmem za Ljubljano. Ugodni pogoji, naslov v upravi lista.	M-222
GOSPODARSKO POSLOPJE z 1 ha orne zemlje v Vučji vasi, ugodno prodam — 10 minut od glavne ceste, 15 minut od železniške postaje. Poizvedbe v Vučji vasi — Leskovec 23.	M-224
KINOOPERATERSKEGA PRAKTIKANTA sprejmemo v uk. Kandidat mora biti izučen ene izmed naslednjih obrti:	finomehauik,
mehanik, elektromonter, elektroinstalater ali podobno. Prošnje z opisom dosedanjega dela pošljite do 20. marca 1959 na kino »Park« Murska Sobota, kjer lahko tudi dobite vsa potrebna pojasnila.
M-225
POSESTVO z dvostanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem ter celotnim inventarjem, prodam. Posestvo se nahaja ob državni cesti. Interesenti naj se javijo na naslov: Marija Satler, Kozmici 17, ip. Podlehnik pri Ptuju. M-229 SOCIUS za motorno kolo, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. oddelku PV.	M-237
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščemo, pošteno, k uslužbenski družini z dvema otrokoma. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Pomurskega vestnika.	M-242
ZVEZA UPOKOJENCEV Murska Sobota javlja, da se vrši sestanek invalidskih upokojencev v nedeljo dne 22. marca 1959 ob 9. uri v hotelu »Zvezda« v Murski Soboti, zaradi razlage invalidskega zakona. Odbor.	M-230
POSESTVO Z MLINOM, 3 ha zemlje ob lepi cesti prodam. Franc Mlakar, Hrastovec, p. Lenart v Slov. goricah.	M-234
CELOTNO POSESTVO s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem ter vsemi pritiklinami v Vidmu pri Ptuju prodam. Hiša in gospodarsko poslopje je elektrificirano, podkleteno, ter poseduje vse tozadevne pritikline. Ravno tako prodam celotni gospodarski inventar z vsemi stroji in vozove za konjsko vprego. Istočasno prodam vse zemljišče, vinograde, njive, travnike, pašnike, sadovnjake in gozdove — vse leži na lepi legi in je tudi v dobrem stanju. Informacije se dobe pri tov. Anici Koletnik, Videm pri Ptuju, vsak dan.	M-235
RAZNAŠALCE za večerno raznašanje »Večera« po Murski Soboti iščemo. Informacije v upravi »Večera« Murska Sobota.	M-239
3500 kg SENA PRODAM. Viktor Bukovec, Kobilje, p. Dobrovnik.
M-238
Podjetje »PANONIJA«
industrija kovinske galanterije v Murski Soboti proda po sklepu DS kovinski obdelovalni stroj, k; je potreben popravila.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 13. do 22. marca 1959
Sredi marca padavine z ohladitvijo in snegom do nižin, nato 3 do 5 dni suho z mrazom ponoči, pozneje pa postopno topleje. V nadaljnjem poteku zopet nestalno s pogostimi padavinami; sledile bodo ponovne močne ohladitve.
Dr. V. M.
OBVESTILO
Vpis novincev v prve razrede osnovnih šol v Murski Soboti se bo vršil na obeh šolah v dneh 16. in 17. marca 1959, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 15. do 17. ure popoldne. Vpisovali bodo otroke, rojene v letu 1952, pogojno pa tudi otroke. rojene do konca marca 1953. V šolo jih bodo sprejeli, če bo dovolj prostora v posameznih šolah.
Podrobnosti o vpisu novincev so razvidne na oglasnih deskah obeh šol.
Vabimo vse starše, da v navedenih dneh vpišejo vse otroke, ki so rojeni v omenjenem času. ter da prinesem k vpisu rojstne listi in potrdila o cepljenju otrok!
Ravn. osn. šole
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KONSTRUKTOR« MARIBOR
sprejme večje število
ZIDARJEV
in nekvalificiranih delavcev
za svoja gradbišča v Mariboru.
Nastop 1. marca in pozneje. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
Večje skupine naj predhodno pismeno javijo svoj prihod.
0-168
Kmetijska zadruga Grad
razpisuje mesto
POMOŽNEGA RAČUNOVODJE
Pogoj : srednja ekonomska šola in potrebna praksa. Nastop službe takoj.
Pismene prošnje dostavite na upravo zadruge najkasneje do 15. marca 1959.	0-231
Upravni odbor gradbeno obrtnega podjetja »Graditelj« Beltinci razpisuje delovno mesto
BLAGAJNIKA
Pogoji; srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v vodenju blagajniških poslov.
Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali najkasneje s 1. aprilom 1959	0-236
Ljudska univerza Murska Sobota razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE-ja
Pogoji: srednješolska izobrazba ali nižješolska izobrazba z nekaj let prakse v administraciji. Nastop službe takoj.
0-216
»Agroservis «Murska Sobota Sprejme takoj ali pozneje:
1 USLUŽBENCA Z ESŠ 3 KVALIFICIRANE AVTOMEHANIKE 1 KVALIFICIRANEGA AVTOKLEPARJA 1 SERVISNEGA MEHANIKA ZA TOMOS, TMZ 1 POMOŽNEGA DELAVCA
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gozdarski poslovni zvezi Murska Sobota razpisuje na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih mesto
MEZDNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji : srednješolska izobrazba, oz. nepopolna srednješolska izobrazba z večletno prakso v mezdnem knjigovodstvu in blagajniškem poslovanju.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite najpozneje do 20. marca 1959.
in mesto
LOGARJA — za sektor Rogaševci
Pogoji: logar s končano logarsko šolo ali logar, ki ima opravljeni strokovni izpit za naziv logarja in večletno prakso v gozdarski službi.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite najpozneje do 26. marca 1959.	0-232
JAVNA DRAŽBA
Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici prodaja na javni dražbi z dne 22. marca 1959 ob 10. uri v skladišču KZ Videm sledeče kmetijske stroje:
eno kosilnico vprežno, en električni motor, dva kompletna pluga za oranje, eno sejalnico 12-redno, dve travniški brani, enega stiskalca za seno in slamo, ter eno moško kolo. Stroji so v dobrem stanja, nekatere še nerabljeni.
Prednost imajo člani zadruge, v kolikor teh ni, lahko kupijo nečlani.
MURSKA SOBOTA — od 13. do 15. marca jugoslovansko-francoski cinemascopski film: »Mihailo Strogov«; od 16. do 17. marca ameriški film: »Spremeni skrbi v veselje«; od 18. do 19. marca angleški barvni film: »Džek London«.
LJUTOMER — od 14. do 15. marca češki film: »Dobri vojak švejk I«; od 18. do 19. marca 1959 ameriški film: »Modri pajčolan«.
GORNJA RADGONA — od 14. do 15. marca ameriški barv. film: »Zgodba o Glennu Millerju«; od 18. do 19. marca francoski film: »Oholi«.
LENDAVA — od 13. do 15. marca mehiški film: »Upor vešenih«; od 17.	do 18.	marca francoski	film:
»Primer dr. Laurenta«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 14. do 15.	marca	ameriški	barvni	film:
»Bosonoga grofica«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 14. do 15.	marca	ameriški	barvni	film:
»Poslednji Apaš«.
ZDRAVILIŠČE SL. RADENCI — 12. marca kitajski film: »Sanje majhne Mci«; 14. in 15. marca češki s.barvni film:	»Glasba z Marsa«;
19. marca angleški film: »Semenj želja«.
VELIKA POLANA — 15. marca ameriški film:	»Nanuk	s severa«.
VERŽEJ — 14. in 15. marca mehiški film: »Trije pustolovci«; 18. marca francoski film: »Lukrezia Borgia«.
Petek, 13. marca — Kristina Sobota, 14. marca — Matilda Nedelja, 15. marca — Klemen Ponedeljek, 16. marca — Hilarij Torek, 17. marca — Jedrt Sreda, 18. marca — Edvard Četrtek, 19. marca — Jožef
Bojan Sinko
MruC v avtu
99
»O sebi ne bi mogel trditi tega,« je priznal inšpektor. »Pred dvema letoma mi je iz te pisarne skoraj pobegnil neki zloglasni množični morilec, ker me je hipnotiziral. Seveda se mu je to posrečilo le zato, ker nisem vedel, da je bil nekoč poklicni hipnotizer.«
»In jaz sem prej že skoraj zaspala pod vplivom besed gospoda Barrymora,« je vzkliknila Syl, nakar so se ji vsi jeli smejati.
»Protestiram, gospodična Parkerjeva,« je prvi povzel besedo Barrymore, ko se je njihov smeh polegel. »Izgovorili ste namreč besedo »zaspala«. Niste namreč prva, ki sodi, da gre pri hipnozi za sen ali celo spanje. To domnevo je sodobna znanost zavrgla ,ker so primerjalna raziskovanja spanja in hipnoze pokazala vrsto bistvenih razlik med obema. Tako imamo pri hipnozi povečamo koncentracijo pozornosti v smeri danih sugestij, medtem ko pri spanju o tem sploh ne moremo govoriti. Pri hipnozi je kritičnost zmanjšana, toda obstaja, medtem ko je pri spanju ni. Pri hipnozi obstaja možnost sprejemanja zunanjih dražljajev, a hipnotizirana oseba je v stalni zvezi s hipnotizerjem, čemur pravimo raport in česar pri spanju ni itd. Razen tega lahko govorimo tudi o nekaterih fizioloških razlikah. Tako je dokazano, da kažejo elektrokardiogram, krivulja dihanja, eiektroencefalogram in nekateri drugi indikatorji fizioloških funkcij pri hipnozi večjo podobnost z budnim stanjem kot pa s spanjem. Vse to nam potrjuje, da sta spanje in hipnoza dva popolnoma različna pojava. Pri sugestijah in torej tudi pri hipnozi je pozornost osebe s prikladnimi metodami popolnoma usmerjena na sugestijo hipnotizerja, medtem ko se istočasno zavrtijo vsi drugi psihični procesi. V določenem trenutku so te verbalne sugestije popolnoma vsrkale vso pozornost študentov, navezale nase vso njihovo razpoložljivo psihofiziološko enegijo in dosegle stopnjo senzorne živosti — študentje so zares občutili utrujenost in zaspanost ter postali dovzetni tudi za vse druge sugestije. Tako bi se zgodilo tudi z menoj, če ne bi hotel ravno nasprotno in podpisal bi jim ček za deset, ne samo za milijon dolarjev ali tudi kaj drugega. Drugače pa je bilo z žrtvami sadistke Nine Berger, ki jih je privabljala v svojo sobo nad zapuščeno garažo.«
»Ali imate dokaze, da je Bergerjeva sadistka,« je hlastno vprašal inšpektor, ki se je zavedal, da jo bo njena strast gotovo privedla v policijske mreže.
»Neizpodbitne,« je odgovoril milijonar. »Videl nisem sicer ničesar, ker sem bil zaprt v omari, zato pa sem toliko več slišal. In še marsikaj bi vam lahko povedal, če ne bi Nina in lažni Fermente med seboj ter tudi z nekaterimi ostalimi obiskovalci večkrat govorila rusko. Zaradi njene strasti je lažni Fermente Nino pogosto ošteval, neredko pa jo je tudi surovo pretepal, kakor da bi bil sam sadist.«
»Kaj je počenjala Nina s svojimi žrtvami, kot jih imenujete?«
»Poslužila se je gramofonskih plošč, kot je storila tudi pri meni, vendar z drugim namenom. Svoje žrtve je hipnotizirala in jih nato zverinsko mučila ter pretepala. Iz obzirnosti do naše dame vam bom podrobnosti za zdaj zamolčal. Po vzdihih njenih žrtev sem spoznal, da je privabljala k sebi le mladostnike. Poudariti pa moram, da je Nina Berger izredna lepotica — kar vam bo potrdil tudi dr. Krauss, ko se osvesti — zato pa izredno izprijena in skoraj docela posunovela. Iz sobe nad zapuščeno garažo so odhajale njene žrtve deloma v hipnotiziranem stanju, menda v varstvu teme, kar pa nisem vedel, ker v svoji temnici nisem ločil dneva od noči, razen kadar so se ukvarjali z menoj in me posadili na njeno posteljo ali stol sredi sobe. Zunaj jih je izpriijenka spet privedla v normalno stanje in jih vse duševno ter telesno pobite prepustila njihovi usodi.«
Inšpektor je poklical po megafonu svojega pomočnika ter mu nekaj zašepetal na uho, ko se je pojavil. »Se nocoj bomo vedeli o njej vse, gospod Barrymore, je rekel, ko je pomočnik spet odšel. »Res je nismo vedeli, da je sadistka, ki smo ji že dlje časa na sledi, v zvezi z izginotjem Isaaca Pankerja in z ostalimi dogodki, ki so temu sledili. Poznamo že več žrtev Nine Bergerjeve, toda nobena nam še ni ničesar izdala o njej, bodisi iz strahu ali pa iz kakršnega koli drugega vzroka.«
»Tudi ta vzrok je jasen kot beli dan,« se je oglasil Onič. »Gospod Barrymore, ali nam niste v začetku svojega pripovedovanja dejali, da je dekle bolj vešča kemije in izdelovanja kemičnih sredstev kot kakšen povprečen vseučiliški profesor?«
»Seveda. Na veliki mizi sredi svoje sobe je imela neke vrste laboratorij z vsemi mogočimi retortami, epruvetami in celo nekaterimi aparati, ki jih v življenju še nisem videl.«
»Torej lahko mimo domnevamo, da ie izdelovala tudi zloglasni strup »pozabljanja«, z njim zastrupljala svoje žrtve in zato se ji ni bilo treba bati, da bi jo izdale. Upoštevati pa moramo tudi to, da je izredno lepa in zato tudi zelo privlačna, njene žrtve pa mladostniki.«
»Gospoda moja,« je zaključil pogovor inšpektor.. »Opis Nine Berger nam je znan do zadnje podrobnosti. Dekle je sedaj ptička brez gnezda im zato si bo iskala novo skrivališče. To iskanje pa nam bo izdalo tudi njeno sled in sled njene zlikovske druščine. Navzlic vsemu je današnji dan zelo uspešen za naše delo. Naročil bom kave in prosim vas, da mi sedaj pomagate še pri proučitvi poslanice gospoda Isaaca Pankerja, čeprav se bojim, da bo zadeva naši dami odprla še nezaceljene rane. Kar zadeva Nino Berger in njene žrtve, vas moram prositi za nekaj dni potrpljenja. Zagotavljam pa vam. da bo tudi v tem primeru čas prinesel svoje, kakor se imenujem Carlo Padovani in delam v tako častivredni ustanovi, kot je kriminalni oddelek rimske policijske direkcije.«
Upravni odbor trgovskega podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
1	PISARNIŠKO MESTO za materialno knjigovodstvo
2	MESTI TRGOVSKEGA POMOČNIKA elektrokovinske tehnične stroke
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse je poslati na upravo podjetja.	0-226
Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izola sprejme večje število kvalificiranih
ZIDARJEV IV TESARJEV
za delo na gradbiščih v Izoli in Kopru.
pogoji:
Plača na uro Terenski dodatek neto din	neto din dnevno
visokokval. zidarji in tesarji	od	86—110	od 250	do	300
kvalificirani zidarji in tesarji	od	62— 86	do	220
polkval. zidarji in tesarji	od	50— 62	do	108
Dela se več ur, oziroma v akordu.
Kvalitetna lirama je zagotovljena v lastnih menzah na gradbiščih, zajtrk, kosilo im večerja 4500 din mesečno. Podjetje nudi samska stanovamja v naseljih.
Polne stroške povrne podjetje vsem, ki uspešno prestanejo 1 mesečno poskusno dobo in podpišejo pogodbo, da bodo delaL v podjetju najmanj 4 mesece.
Vse ostale informacije prejmejo delavci pr; občinskih posredovalnicah za delo.
Gradbeno podjefje »GRADBENIK« Izola
POMURSKI VESTNIK, 12. III. 1959
5
MILIJONI
V STEKLENICAH
Če bi pregledali naša podstrešja, okna itd., bi nedvomno odkrili mnogo zametanih steklenic od zdravil. Ponekod se z njmi igrajo celo otroci in je tako nastalo že več nezgod. Nekatere steklenice so še polne zdravil, ker jih posamezniki niso hoteli jemati po zdravnikovem navodila ali pa so predčasno ozdraveli.
Menda je odveč poudarjati, da so zdravila zelo draga, saj moramo nekatera celo uvažati za devizna sredstva. Zalo je upravičeno vprašanje: ali ne bi mogle naše lekarne odkupovati teh steklenic po najnižji ceni? Tako bi prihranili mnogo sredstev in zmanjšali izdatke, ki so iz dneva v dan večji. Kot zavarovanec socialnega zavarovanja predlagam, naj bi ljutomerska lekarna organizirala zbiranje teh steklenic po šolah.
Tako bi lekarna lahko prišla poceni do steklenic in si prihranila tudi nekaj sredstev, šolski otroci bodo prišli do potrebnega denarja za zvezke in tudi starši bodo imeli manj skrbi za otroke, ki se s takimi steklenicami ne bodo več igrali ali celo poškodovali, pa tudi ne, da bi kdaj popili stara zdravila, ki bi jim lahko prinesla celo resna obolenja.	-slav
Tragična smrt v goreči hiši Smrtna žrtev elektrike
Pretekli petek zvečer je prebivalce Slamnjaka pri Ljutomeru vznemiril tragičen dogodek. V goreči hiši sta končala življenje 4-letni Joško in 1-letna Majda Zadravec. Ko so sosedje opazili požar, je bilo že prepozno. Otroški trupli so potegnili izpod ruševin šele potem, ko je hiša do tal pogorela.
Vinogradniška delavka Barika
Zadravec je zaposlena na Vinogradniškem posestvu Ljutomer. Na posestvu je delala po 4 ure dnevno, ker je imela doma troje otrok brez varuha.
Kot vsaki dan, je tudi pretekli petek odšla Barika okrog osme ure zjutraj na delo. Starejšo, 6-letno Nadico je vzela s seboj, 4-letnega Joška in 1-letno Majdo pa je zaklenila v sobo.
Kmalu po dvanajsti uri se je Barika vrnila z dela. Sosed, ki je v bližini rigolal, jo je videl, ko je šla proti domu. Zadravčeva pa ni ostala doma. Nekako ob enih se je odpravila z najstarejšo hčerko rezat trsje k nekemu vinogradniku. Sosed tega ni opazil, pač pa njegova žena, ki je bila doma. Morda je bila prav to usoda.
Ob treh popoldne sta sosed in še neki vaščan, ki mu je pomagal pri rigolanju, opazila, da se iz dimnika Zadravčeve močno kadi. Bila sta prepričana, da Barika kuha. Dim je postajal vse močnejši. Podoba je bila, kot da se ovija dim okrog hiše, kar ni bilo nič čudnega, saj je pihal v petek močan veter. Ker dim vensti popolnoma razbeljena od ognja. Hitro sta zlomila vrata, vendar sta
se komaj umaknila ognju, ki je z vso silo buhnil skozi odprla vrata. V trenutku je bila hiša v plamenih. Delavca sta poklicala ljudi, ki so delali v bližnjem vinogradu. Vendar je bila kakršna koli pomoč izdarle ni pojenjal, se je obema delavcema zazdelo to nekoliko sumljivo. Pustila sta motike in se napotila k hiši. Ob pogledu skozi okno sta sc zgrozila: hiša je bila v notranjoključena, čeprav so takoj videli, da sta v hiši otroka. V dobri uri je hiša do tal pogorela. Se v petek zvečer so pod ruševinami našli ogorelo truplece male Majdiče. Ležala je na kraju, kjer jo je mati posadila v otroško posteljico. Fantka so našli šele naslednje jutro, toda ne v sobi, marveč v stari kuhinji. Najbrž je hotel zbežati ven, kar pa ni bilo mogoče, ker so bila vežna vrata zaklenjena.
Okolnosti, kako je nastal požar, še niso poqasnjenc. Verjetno je, da se je starejši otrok igral z ognjem v peči ali z vžigalicami.
V	soboto proti večeru je prišel s težaškega dela 18-letni Joško Onišak. iz Križevec domov in je hotel na materino željo popraviti električni kabel Toda napravil je usodno napako, da ni kabla najprej izklopil. Prišel je v stik s tokom in krč ga ni pustil z mesta. Bil je še toliko pri moči, da je poklical mater, ki je kabel odklopila. Ko je zatem napravil še nekaj korakov, se je zgrudil. Takojšnja zdravniška pomoč in umetno dihanje ga nista mogla rešiti. Tako je postal žrtev električnega toka zaradi nepoučenosti in neprevidnosti.
PREDAVANJE O ELEKTRIKI
V	okviru zimskega izobraževanja odraslih je bilo v nedeljo dopoldne v Križevcih predavanje o uporabi in nevarnosti električnega toka.. Predaval je Janko Koren iz Križevec.
Pohvalno je, da so se predavanja udeležili starejši ljudje, toda čudno, da se tega predavanja ni udeležila v večjem številu mladina in posebno žene, ki imajo pri likalnikih in kuhalnikih mnogokrat opravka z električnim tokom. Kljub domala dveurnemu predavanju so navzoči še spraševali o tem in onme v elekiriki. Izrazili so željo, da bi bilo takšno predavanje še potrebno organizirati in
da bi se ga naj udeležile tudi žene. Glede na smrtno žrtev elektrike prejšnjega dne v Križevcih je bilo to predavanje še bolj aktualno.
-jk
VELIK POŽAR
V	KRIŽEVCIH
V	ponedeljek ob pol sedmi uri zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju kmeta Franca Skuhale v Križevcih. Požar je v nekaj minutah zajel celoten skedenj in lopo s kmetijskm. stroji, talko da ni bilo mogoče skoraj ničesar rešiti. Le hitri intervenciji gasilcev in sosedov se moramo zahvaliti, da so požar omejili in da se ni razširil tudi na sosednje stavbe, ki so bile zaradi močnega in neugodnega vetra v veliki nevarnosti. Skoda je ogromna, posebno na kmetijski strojnih, ki so popolnoma uničeni. Vzrok požara še ni znan.
NESREČE IN NEZGODE
Peter Filipčič, poljedelec iz Murščaka, je 3. marca tako nerodno skočil v vinogradu, da si je pri skoku poškodoval levo podkolenico.
Franc Glavač, telefonski monter iz Črešnjevec se je 7. marca peljal iz službe proti svojemu domu. Pri vožnji so mu popustile zavore in je padel, dobil pretres možganov in notranja poškodbe.
Franc Horvat, 1-letni otrok iz Odranec se je 2. marca poparil s tem, da je zvrnil na sebe vrelo mleko.
Janez Nemec, posestnikov sin iz Domanjševec se je 3. marca po nesreči vsekal v desno nogo.
Vekoslav Potočnik, vinogradniški delavec s Slamjaka je 6. marca pri gašenju požara padel v hlev in si poškodoval rebra.
Franc Propst, posestnik iz Žepovec je 6. marca padel pod voz. Kolo mu je šlo čez levo podkolenico.
Janez Šeruga, posestnik iz Hodoša se je 4. marca pri sekanju lesa v gozdu vsekal v desno stopalo.
„PROBLEMI DANAŠNJE DRUŽINE“
Ob izidu 2. št. revije »OTROK IN DRUŽINA« opozarjamo bralce predvsem na prilogo »Problemi današnje družine« — na predavanje, ki ga je imela lov. Vida Tomšič na Ljudski univerzi v Zagrebu.
Sicer je revija tudi drugače vsebinsko bogata. Prinaša članek o roditeljskih sestankih, ki ga je napisal Drago Kumer. Tu bodo našli bralci lep napotek, kako ustvariti stik s starši šolskih otrok. Zanimivi so zapiski o šolski skupnosti. Takšna skupnost in samoupravljanje v razredu se namreč lahko izrodi. Namesto čustev tovarištva se lahko razvije samopašnost častihlepnega posameznika, ovaduštvo, kontrolarstvo in druge poteze nepravilnih odnosov med mladimi ljudmi. Lepi, globoki in pomembni smotri dijaške skupnosti se pač ne uresničijo čez noč. Potrebno je precej dela. Dr. Iva Segala je pisala o kmečkih otrocih, utrujenih od dela; ona pravi, da bi nikoli ne smeli otroka spremeniti v delovno silo. To bi bilo izkoriščanje otroka. Prof. Franc Strmčnik je nipisal razpravo o kaznovaajn otrok. V tej razpravi govori o razlogih otrokovih prestopkov, o bistvo kazni in o nevzgojnih kaznih, v prihodnji številki pa bo razpravo nadaljeval. Andreja Hadži piše še nekaj o avdiovizuelnih sredstvih v otroških vrtcih, dr. Milica Bergant pa o čustvenem doživljanju otroka v predšolski dobi.
Helena Puhar nas seznanja o spolni vzgoji s tem, kako naj bi roditelja prikazala otroku vlogo obeh spolov v javnem in družinskem življenja.
V Pomenka s starši je zanimiv članek o jecljanju. Napisal ga je logoped Zdravko Omerza. Jecljanje je med vsemi govornimi motnjami znano, ker je precej razširjeno. Povezano je z vsem organizmom človeka, z njegovim načinom življenji, z njegovimi odnosi do soljudi in teh do njega.
Tudi slikovno je revija lepo opremljena. Želimo, da bi jo prebiralo čim več ljudi.
Po 8. redni letni skupščini Združenja tabornikov Slovenije
ZLATA CAFUTA — SREBRNA ZNAČKA
Na 8. redni letni skupščini Združenja tabornikov Slovenije je starešina ZTS Sergej Vošnjak razdelil priznanje in odlikovanja posameznim družinam in članom. Naslov »Partizanski vod« so si lani priborili: Odred gorenjskih tabornikov Novo mesto in taborniki iz Hrastnika, Ljubljane in Postojne. Družina »Beli rudarji« iz Lendave je v tekmovanju zasedla 9.,odred »Veseli veter« iz Sobote pa 14. mesto. Zlata Cafuta, starosta OVV, je bila odlikovana s
srebrno značko, Ernest Kučan, Olga Čahuk, Majda Rous, Geza Vogrinčič in Jože Horvat pa so prejeli diplome.
Lani je taborniška organizacija na Slovenskem zadovoljivo uresničila svojo glavno nalogo, saj je naraslo število članov za 25 odst. Tudi drugače je bilo njeno delovanje zelo polno. Težišče tega delovanja je prešlo s sestankov na življenje v naravi; posebno priljubljeni so že pohodi po poteh, znanih
iz NOB, kar je zelo pomembno pri razvijanju partizanskih tradicij. Takih pohodov je bilo lani 119. Tudi delovne akcije so vzgojno izredno pomembne. Lani so taborniki opravili 25.711 ur prostovoljnega dela. O rednem delovanju pričajo tudi podatki o 11.347 sestankih in 2345 izletih. Lani so taborniki priredili 3057 eno in večdnevnih izletov s čez 35.000 udeleženci.
Letos bodo taborniki sodelovali na pohodu po poteh I. ofenzive.
Udeleženci tega pohoda se bodo ustavili tudi v Užicah, kjer je bila osnovana Užička republika. V delovnem programu pa sla še naprej ostali poglavni nalogi: vzgoja članov v dobre državljane in razširitev organizacije.
J. S.
STRELSKE DRUŽINE PRED TVD
Telesna vzgoja in šport sta vljutomerski občini bolj slabo razvita, predvsem zaradi pomanjkanja telovadnic, urejenih telovadišč in drugih objektov. Skozi vse leto sta aktivno delovali le telesno-vzgojni društvi »Partizan« v Ljutomeru in Veržeju, sezonsko pa v Križevcih, na Cvenu, v Razkritju in Bukovcih. Na ustanovitev novih društev se pripravljajo sedaj v Cezanjevcih, Stročji vasi in Logarovcih.
V društvih aktivno deluje 613 članov, od tega 130 mladincev in mladink, 354 pionirjev in pionirk. Zaradi pomanjkanja telovadnic, urejenih igrišč in telovadnih učiteljev je telovadba v večini šol zanemarjena kot učni predmet, dasi ima telesna vzgoja pomembno mesto v reformirani šoli.
Bolj uspešno pa se razvijajo strelske družine, ki jih je v občini sedem in združujejo 410 odraslih članov in 550 mladincev. Strelstvo se je močno razvilo po letu 1957, ko je bil izvoljen občinski strelski odbor.
-ko
ALUMINIJ - RAKIČAN 2:0 (1:0)
V nedeljski prijateljski tekmi med »Aluminijem« in Rakičanom« v Kidričevem so gostje precej razočarali gledalce, saj niso pokazali niti malo tiste požrtvovalnosti, ki jih je doslej že večkrat pripeljala do zmage. Igralce je zelo oviral močan veter.
Vrsta mladih bučkovskih telovadcev
Z naših rokometnih igrišč
Nepremagljiv je klonil ESŠ - ,,Partizan" 14:10 (9:6)
Po zimskem »odmoru« smo v nedeljo videli v Soboti prvo rokometno tekmo. V prijateljskem srečanja sta se pomerili moštvi jesenskega prvaka TVD »Partizan« in ESS. Ekonomci so pripravili gledalcem pravo presenečenje, saj so premagali »nepremagljivega« rivala, ki je v jeseni kar dvakrat opravil z »Dravo« iz Ptuja.
Eko-nomcem je največ pripomogla k zmagi lepo povezana igra, .ki pa je v vrsti TVD »Partizan« tokrat ni bilo. Kot strelca sta se odlikovala Roškar in Ciga’n, prvi s 6, drugi pa s 4 zadetki. Moštvo ESS je nastopilo v naslednji postavi: Kovač II, Puškarič, Kovač I, Cigan, Kons, Unger in Roškar. Tekmo je vodil Ivo Obal, ki je letos januarja opravil sodniški izpit, zadovoljivo.
»PARTIZAN« (Belt.) : »PARTIZAN* (Sobota) 11:17 (8:7)
V	nedeljo popoldne j« bila tudi prijateljska tekma med moštvom »Partizana« iz Beltinec in moštvom domačega vrstnika. To Je bila to nedeljo že druga tekma soboških igralcev. Tokrat so imeli več sreče in so obrnili zmago v svoj prid. Najboljša strelca sta bila Kovačič (8) in Hohšteter (5). Svojo prvo tekmo je dobro vodil Janez Cigan.
»PARTIZAN« (Belt.) : UČITELJIŠČE 16:10 (9:5)
V	okviru športnega dneva so se 4. marca srečali v Beltincih rokometaši domačega »Partizana« in Učiteljišča. To je bila prva rokometna tekma v spomladanskem delu tekmovanja. Najboljša strelca na tekmi sta
bila Peterka (Beltinci) in Camplin (Učiteljišče), oba s 7 zadetki.
Ob tej priložnosti so se tudi pomerile rokometašice. Zmago so pobrale domačinke 6:5. Zanmivo je, da sta vseh 11 golov dali samo dve igralki: Žužek (Beltinci) 6 — ta se je tudi v igri najbolj odrezala — in 5 Dozetova (Učiteljišče).
-rr
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Da, ali bomo res lahko prišli na Luno? Ne glede na to, kar smo že opisali in ne glede na to, da bo moral človek ponesti v vesolje razen ščetke za zobe, hrano, orodja in sploh vse, kar potrebuje za svoje vsakdanje življenje, še tudi zrak, je gotovo, da bo moral prenesti ogromen, zelo ogromen duševni in fizični napor, ki ga povsem ne moremo predvidevati, in ki je že pri preizkušnjah privedel mnoge izmed ljudi, ki so bili preizkusom podvrženi, do živčnega zloma . . .
Toda že za poskuse so izbirali najboljše med najboljšimi. Med stotinami prostovoljcev iz vrst pilotov nasodobnejših letal so jih izbrali za poskuse le 28 in ti so bili stari od 25 do 35 let, torej v starosti, ko je človek povsem dozorel in razvit, tako f žično, kot duševno. Med drugimi lastnostmi, ki j h zahtevajo od človeka za odličnega pilota sodobnega letala, so imeli ti, ki so bili izbrani, nadpovprečno inteligenco, iznajdljivost, fizično :n duševno sprelnost, sposobnost, da vzdržijo brez diha najmanj tri in pol minute, niso bili večji od 170 cm in ne težji od 70 kg, niti lažji od 60 kg, brez nevroz, brez strahu, emocialno stabilni, sposobni, da prenesejo samoto brez duševnega razkroja, da imajo krvni pritisk pod normalnim in da so Izredno vzdržljivi.
(zmed najboljših med najboljšimi pa so se odločili izbrati najboljšega med njimi — ta bo poletel v vsemirje. Ti izbranci so skakali iz letala, ki Je letelo z nadzvočno hitrostjo, tako da so izstrelili človeka s sedežem vred, kot je to navada v teh letalih v primerih, ko se mora pilot rešiti; ure in ure so prestali v premagovanju sredobežne sile, v pogojih, ko jim je telo postajalo tudi po devetkrat težje, kot se bo dogajalo na poti v vse-morje in od tam nazaj ... V takšnih in podobnih okoliščinah so morali ti ljudje na pamet izgovarjati prej nančeno besedilo in celo reševati matematične probleme okrog potovanja na Luno in sploh v
zvezi z raketami, s katerimi bi mogoče potovali v vsemirje . . .
Prvega človeka za potovanje v vsemirje so po tem načinu preizkušenj že našli. To je pilot letala »X-15«, o čemer smo že slišali. To pa pomeni, da povprečen zemljan le še precej časa ne bo vsemirski potnik.
CAP CANAVERAL
Ce hoče človek na Luno, torej niso potrebni le
raketni strokovnjaki, temveč prava armada znanstvenikov. Sicer pa Amerika ni sprejela von Briana zaradi poleta na Luno — von Brauna in njegovih 400 tehnikov, ki so se umaknili pred prihodom Rdeče armade. Pa tudi Sovjeti niso sprejeli nemških raketnih in letalskih strokovnjakov zaradi Lune. Taka trditev bi bila prav takšna kot sodbi častnikov 44. ameriške divizije, katerim se je vol Braiwi s svojimi tehniki predal.
Raketa bo poletela v vsemirje...
Dva, toda ne boleča poraza
Za zadnja srečanja prve enajstorice NK »Sobota« s I. moštvom »Branika« iz Maribora — prvo je bilo v Soboti, drugo pa zadnjo nedeljo v Mariboru — velja takoj uvodoma umeniti, da se ni posrečilo našim barvam izvleči nič drugega kot dva poraza, ki pa, če objektivno ocenimo potek igre na obeh tekmah, nisu razočarale soboških simpatizerjev te športne igre, saj so Sobočani imeli tokrat opravka z moštvom, ki je s svojo igro in tudi mestom med slovenskimi klubi za en razred višji.
SOBOTA : BRANIK 2:4 (2:4)
Na soboškem igrišču so Brani-kovci pokazali lepo igro, predvsem v I. polčasu, ko so kar štirikrat potresli mrežo, v II. polčasu po se sicer tudi prevladovali na igrišču, vendar pa so bili napadalci zelo neučinkoviti. Naši so bili v igri izredno požrtvovalni in se jim je celo dvakrat posrečilo, da so izenačili rezultat. Igro obeh moštev sta precej ovirala blaten teren in močan veter. Pred okrog 800 gledalci je igro dobro vodil Kološa.
BRANIK - SOBOTA 3:1 (1:1)
Tudi na igrišču v mariborskem Ljudskem vrtu ni mogla večja požrtvovalnost rešiti gostov pred porazom. Toda ocena je zanje kljub temu zelo ugodna: naši igralci so bili tokrat borbeni in so še enkrat dokazali, da znajo igrati nogomet. Igralci »Branika« so se morali v nedeljo popoldne na svojem igrišču pošteno truditi, da so dosegli pičlo zmago. Sobota je igrala prav dobro. Njeni igralci so kot ose tekali po igrišču in niso dali dihati domačinom, ki so vse preveč zadrževali žogo, a tudi njihov napad ni bil učinkovit. Igra je bila boljša v prvem polčasu, v drugem pa precej enolična. Pred 2000 gledalci je sodil z manjšimi napakami domačin Klojčnik.
Upamo, da bomo tako oceno lahko dali za igro domače enajstorice tudi v nedeljo, ko se bo v prvi »rundi« srečala v tekmi za prvenstvo slovenske conske lige s celjskim »Kladivarjem«. Velika prednost je: domače igrišče!
SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER
MIHAEL STROGOV
»Carski sel« (avtor francoski pisatelj Jules Verne je tudi pri nas dokaj znano delo. Zato se ne bomo čudili, če si bo barvni kinemaskopski silm jugoslovansko-francoske koprodukcije »Mihael Strogov« tudi v Murski Soboti pridobil svoje občinstvo. Zapisali smo, da gre za film jugoslovansko-francoske koprodukcije. Ce že govorimo o našem deleža, potem moramo reči, da smo prispevali svoje pejsaže, ki vedno bolj privlačujejo tuje koproducente, konjenico, statiste in — že smo pri koncu. V glavnih vlogah nastopata znani nemški zvezdnik Curd Jürgens in francoska filmska igralka Genevičve Page.
Ne bi zadeli v črno, če bi trdili, da v komercialnem pogledu film ni uspel. Ce pa bi hoteli v njem iskati umetniške vrednote, bi morali ponoviti besede ameriškega Pmskegn igralca, producenta in zadnje čase tudi režiserja Marlona Branda, ko so ga nekoč prosili, naj se udeleži festivala kinematografske umetnosti: »Zanimivo!« je odvrnil Brando. »Mar resnično verjamete, da obstoji kinematografska umetnost?«
ZAMENJAJ SKRB Z VESELJEM
Olio in Stanlio (Oliver Hardy in Slan Laurel sta naša dobra znanca še iz časov »velikega« nemega fil-
ma. Zvočni film ju ni kar tako odrinil na stransko pot kinematograf, ustvarjanja: pred vojno smo videli več njunih zvočnih filmov, čeprav sta uporabljala v njih svoje preizkušene trke filmske komedije. Tndi zadnje čase zaide kdaj pa kdaj kakšen njun film na naša plalna ia med te lahko štejemo tudi film »Zamenjaj skrb z veseljem«. Oboje sodi že v preteklost, Olio in Stanlio ter njuna komika, vendar je oboje preživelo novo, o čemer priča števili hvaležno nezahtevno občinstvo »velikega debeluharja« in »malega sabca«. Zahtevnejši gledalec s filma seveda ne more biti zadovoljen.
JACK LONDON
Po Jack Londonovih delih in raznih romanih o njem in njegov« življenju (Irvving Stone: »Mornar na konju« itd.),naposled tudi film o tem nem rnem velikem peresa. Nekateri trdijo, da so Američani s tem filmom pred vsem svetom priznali Jack Londona kot »svojega«, zato je zgodba v filmu tudi dokaj idealizirana, v Čimer so onkraj velike luže pravcati mojstri. Kdor si ni ustvaril svoje lastne slike Jacka London! po njegovih delih. si je tudi po tem filma ne bo. Vsekakor pa sodi film med zanimive biografske filme in je zato kaže, da si ga ogledamo.
-bš-
POMURSKI VESTNIK. 12. III. 1959
6