9. štev. V Ljubljani, dne 2. marca 1912. Leto IV Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo ..Slov. Dona" v Ljubljani Kmetijska družba v farov-ških rokah. Zadnji ponedeljek je bil za kranjskega kmeta, žalosten dan. Njegov najdražji zaklad mu je ugrabila duhovščina. Ogromno premoženje, morda nad en milijon kron, ki ga je zbiral skozi leta in leta naš ubogi kmet v znoju svojega obraza in s trudom žuljevili rok, ni več last kmetov, marveč imetje, s katerim lahko razpolagajo svojevoljno razni Lanipcti. Zadnji ponedeljek se ,)e vršil namreč občni zbor Kmetijske družbe. Klerikalci soi izdali zanj bojni klic: Kmetijska družba kmetu! Na občnem zboru pa se je kmalu videlo, da je duhovščina s tem klicem le kmete varala in da je postal samo oni klic resničen, ki pravi: Kmetijsko družbo Lampetu! Res je bilo zbranih na občnem zboru nad tisoč ljudi. A žalosten je bil pogled na tiste zapeljane kmete, ki so prišli na ta sliod sami sebi jamo kopat. Žalostno je bilo tem bolj, ker so tisti kmetje, ki so prišli s klerikalci na občni zbor, pokazali, da ne znajo ceniti svojega kmečkega ponosa, svoje kmečke moči in svoje kmečke neodvisnosti. Kakor tisti mali in nedolžni otroci, ki jih spremlja mati prvi dan v šolo, so bili tisti kmetje, ki so šli na tem občnem zboru v boj za »S. L. S.«. V gručah po štiri, pet, šest,, deset so hodili po Ljubljani. Pred njimi pa je nosil zvonec njihov župnik ali pa kaplan. Ljubljančani so se jim smejali in so jih pomilovali, ko so to videli. Zgle-dalo je ravno tako, kot da bi duhovnik za vse druge mislil in kakor da bi kmetje sami ne imeli nobene razsodnosti. Ravno-tako, kot na cesti, je bilo tudi v Unionski dvorani, kjer sc je vršil občni zbor. Tudi tamkaj so stali pristaši »SLS.« v gručah, sredi gruč pa župniki in kaplani. Očividno so se bali za svoje ovčice, da se jim ne izgube. Kdor jo bil na občnem zboru, mora priznati, da so vladali na njem župniki, kaplani in mežnarji. Celo frančiškani so bili tamkaj. Kmetje, ki so pristaši »S. L. S.«, so smeli samo takrat roke vzdigniti in usta odpreti, ko je to ukazal in dovolil župnik. Sicer pa so bili ti reveži samo orodje, s katerim si je delala duhovščina kapital za svoj žep. Pa bo vzlic temu prišel kdo in bo dejal, da je sedaj šele Kmetijska družba v kmetskih rokah. Ponosno se bodo tolkli kmetje »SLS.« po prsih, češ: »Mi smo zmagali!« Reveži, ubogi reveži! Še bridko se boste kesali te svoje zmage! jim lahko vržemo v obraz. Na občnem zboru so se iz-premenila pravila družbe. Ta izprememba je pa taka, da bo od sedaj naprej samo Lampe komandant v Kmetijski družbi in da bodo z njenim premoženjem razpolagali le farovški ljudje. Ako bi Kmetijska družba res hotela biti za kmeta, zakaj pa se potem vanjo štoli duhovščina? Samo odbor Kmetijske družbe poglejmo, pa vemo, da v njem ne bodo kmetje drugega delali, kol kimali, ker drugega delati ne bodo s m e 1 i. Tega klerikalcem še ne zamerimo, da so namesto kmeta volili za predsednika graščaka Povšela. Neodpustljivo pa je, da niso volili za podpredsednika kmeta, marveč kaplana Lampeta, torej človeka, ki še krave od bika dobro ne loči! To je tem bolj neodpustljivo, ker že itak sede v odboru Kmetijske družbe tudi še drugi duhovniki, kakor fajinošter Hladnik, fojmošter Piber in kanonik Kalan. Kdor torej trdi, da je sedaj Družba kmetijska in od kmeta, se zelo moti. Do tega prepričanja — da ni — bodo prej ali slej prišli tudi tisti »kmetje«, ki so se v ponedeljek pehali za Lampeta. Vprašajte te ljudi, kaj so sklenili, in videli bodete, da vejo samo to, da so iz družbe izključili Ribnikarja. če bi klerikalni kmetje vedeli, kaj delajo, ko so naglo glasovali za izpre-membo pravil, bi ne mogla biti sprejeta taka pravila kot jih je Lampe sestavil. Samo § 12., točka 15, novih pravil je žt tak, da so z njim kmetje izgubili vse premoženje z družbo vred. Sedaj ima namreč glavni odbor (in v tem odločuje samo Lampe in druga duhovščina) pravico, da lahko izpremeni družbo v kak deželen ali državen zaved. Občni zbor nima končno pri tej izpremembi nobene besede. (Konec prih.) Razgled po svetu „------------------—------------------- M Censtohovska obravnava. Začela se je obravnava proti zločinskemu menihu Macohu in njegovi ljubici. Macoli je obtožen, da je ubil moža svoje ljubice in okradel čenstohovsko Mater Božjo. Turško-laška vojna. Lahi so bombardirali mesto Bajrut v Mali Aziji. Laške granate so trgale ljudem roke in noge, zalo bo malo ranjencev okrevalo. Ali je takšnih nečloveških mesarij treba1? Zakaj ne gredo na vojsko v prve vrste tista visoka gospoda, ki je za vojevanje najbolj navdušena? Gospodi pač bolj diše mastne plače, kot pa granate. Klerikalna sodba o klerikalcih. Na češkem so razdeljeni klerikalci sedaj na 4 skupine, od katerih ima vsaka »ravo« pkrščansko politiko v zakupu. Moralno podlago tega »živahnega« klerikalnega gibanja označa vodja zapadnočeških klerikalcev, duhovnik Havelka, takole: »Kje so tu enotne misli? Kje složno delo in vzajemna pomoč? Kje potrebna disciplina? A glavno, kje je medsebojna ljubezen med organiziram! pristaši križa?« Tole zadnje vprašanje bi tudi mi stavili klerikalcem in bi jih še vprašali, zakaj tako vpijajo, da brez vere ni nobeno življenje mogoče, oc sami med sabo te vere ne vrše? Velike tatove spuščajo, male obešajo. Lani je bil obsojen ravnatelj petro-grajske policije Lopuchin zaradi veleizdajstva in zvez z anarhisti na osemleten izgon v Sibirijo, kjer živi s celo svojo družino in soprogo, knjeginjo Urusovo. Sedaj sporočajo ruski listi, da bo Lopuchin pomilo-ščen in da se mu dovoli povrnitev v Petrograd. Vseučilišče v Palestini. ' Bogati veletržec s čajem Visocki z Ruskega je podaril 100.000 rubljev za ustanovitev vseučilišča v Palestini. Ame-rikanski bogataš Schiff je pridal .100.000 dolarjev, baronka Oppenheim iz Berolina pa 800.000 mark, in prvi milijon kron je bil zbran. Turška vlada spočetka ustanovitve tega vseučilišča ni hotela dovoliti, sedaj se je pa premislilai in dovolila ustanovitev. Kitajski kopniški stotnik. Marsikdo se bo še spominjal na nemškega čevljarja, kako je igral v Kopniku stotnika ter vodil za nos župana in celo mesto. Nekaj podobnega se je prigodilo na Kitajskem. Samo konec je bil bolj krvav, kot pri nemškem čevljarju. Kot znano, imajo na Kitajskem revolucijo. V tamo-šnjem mestu Noulingu je nastal kraval. Po ulici je bilo slišati žvenket orožja, od daleč pa pokanje pušk in kmalu nato se je pokazal pred mestnim ozidjem vodja revolucionarjev Fang iz sosednega mesta Vuku z nmogobrojnim spremstvom. Ko prebivalci niso kazali do njegt dosti zaupanja, je dal na nje streljati — pri čemur je bilo ustreljeno 16 ljudi — in se utaboril pred ozidjem. Vkljub ugovorom Evropejcev in uradov so mu odprli mestna vrata, izročili večji znesek denarja v revolucijske namene in spustili njegove čete v mesto. »General« Fang se je nato polastil mestne blagajne, med tem ko je njegovo moštvo primerno gospodarilo po mestu. Stvar se je pojasnila šele tedaj, ko se je približal od mesta Vuliu oddelek pravili revolucijonarjev, kateremu je pokazala »generalova« četa pete. Pokazalo se je, da je igral revolucijonarskega generala nek neznan, drzen ropar. Dva meščana, ki sta agitirala za to, da so ga sprejeli in mu odprli mestna vrata, so kratkomalo obglavili. — Takšne so zabave za časa revolucije. ■........................... — 1 ■ Slovenija ■ 1 ~ : :■ s Napredni kmetje v Beli Krajini oddajo svoje glasove dne 14. t. m. svojemu rojaku Juliju Mazelletu, veleposestniku na Krupi. s Klerikalni kandidat za Belo Krajino je učitelj Drmastja. Klerikalni kmetje so hoteli župana z Lokvice, gosp. Mihelčiča, pa strankino vodstvo tega ni dovolilo. s Zgradba belokranjske železnice. Na podlagi ofertne obravnave je oddalo železniško ministrstvo zgradbo belokranjske železnice. Proga je razdeljena na sedem stavbnih delov. Zgradbo 1. in 2. dela je dobil podjetnik dr. Samohrd iz Brna, 3. in 4. dela podjetnik Biedermann iz Inomosta, ki pa namerava to prevzetje prodati, 5., 6. in 7. dela pa podjetnik Lončarič iz Ljubljane. Otvoritev železnice je določena na dan 1. maja 1914. Cuje se nekaj, da namerava neko podjetje prevzeti samo vse gostilne in vso dobavo živil v lastno režijo. Pozor, Belokranjci, da vam ne vzamejo zaslužka! s Kmetijsko družbo so na zboru v večini se nahajajoči klerikalni kmetje izročili popolnoma v roke klerikalni stranki. Ker je ta osvojitev le ena točka ostalega klerikalnega programa, bomo o stvari v listu prihodnjič obširneje še izpregovorili. Nasproti klerikalnemu programu postavimo svoj kmečki program! s Orožniških upokojencev provincijal-ni odbor za Kranjsko naznanja, da se vrši njega občni zbor v nedeljo dne 3. marca 1912 ob 3. popoldne v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. s Vspored obsega poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in slučajnosti. Gg. kolegi se vabijo, da se istega polnoštevilno udeležijo. s Pametno ravnajo samo tiste naše gospodinje, ki pri pripravljanju kave rabijo Kolinsko kavno primes, kajti ta kavna primes je najboljši kavni pridatek in samo z njo se napravi okusno kavo, ki ima lepo barvo in prijeten vonj in jo zaradi tega vsak najraje pije. Pa tudi narodna dolžnost naših gospodinj je kupovati Kolinsko kavno primes, kajti ta kavni pridatek je edino res pristno domače blago te vrste. Mi izborno domačo Kolinsko kavno primes našim slovenskim gospodinjam najtopleje priporočamo! o Ljubljanska okolica o lj Št. Vid nad Ljubljano. Javno vprašanje na šentvidsko osrečevalno jaro go-sjkhIo. Ali je pravično in zakonito, izdajati ljudem, ki imajo veliko premoženja, za v bolnišnice ubožne liste, med tem, ko se brojski vižmarski in poljanski reveži prezirajo. Znano je, da je že nad 20 let poteklo, odkair je »Marinca« na Brodu umrla ter zapustila 4000 K za ravnokar imenovane reveže, pa do danes še nobeden niti vinarja ni dobil od te ustanove. Prosimo vas, gosp. župnik, kje in kako je s tem denarjem, uredite zadevo tako, da bodo reveži dobivali takoj iz te zapuščine njim pripadajoče deleže, ker sicer a ko se to ne zgodi, smo prisiljeni na prošnje teh revežev celo zadevo naznaniti c. kr. deželni vladi, kajti takega premoženja čuvarica je c. kr. vlada, ne pa Klanfarjevi Toneti, Kozlarji, Jakelči itd. Samoobsebi je umevno, da dokler ni tožnika, ni sodnika. Bodite gospodje tedaj1 prepričani, da ne bomo pustili zadevo, da bi se kar po šentvidsko rešila. Dajte bogu kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega in tem revežem pa, kar je njihovega. Toliko za danes. lj Iz Dola pri Ljubljani. Kakor že znano, so klerikalci iz Dola pri občinski vo-litvi do tal pogoreli. Prevzeti od svete jeze, vložili so reluirz — poskušiti hočejo še enkrat svojo srečo. Naj bo — če bo!?! Vsajajo se najbolj čuki, posebno Kuharja, organist, bolje rečeno »pastirček« in one Merkučeve slabosti iz pekarije. Kuharja sta si že pri agitaciji zaslužila zlate kolajne — posebno pa »faberška mama«. Čudno, vso zimo jo ni bilo nai dan, v mehkih pernicah pestovala je svoja dva pin-čka, a kakor hitro je bila razglašena volitev, oviral jo ni ne visoki sneg, ne pinče — kramljala je vedno v kovačnici pri »Jožetu«, kjer so jo tudi sedaj po volitvi večkrat videli. Čudno, da ima tako visoka dama svoj »najljubši prostorček« v kovačnici'? Morda si hladijo jezo ob prijetnem pihu kovaškega meha? lj Dol pri Ljubljani. Nekoliko pojasnila na naše občinske volitve in laži »Domoljuba«. Dopisnik »Domoljuba« pričenja, češ, da so volitve pri nas zadnje. — Vprašamo torej, kdo je volitve zavlekel? Pravi, da je že večina občin govorilo. A sedaj, hvala bogu, je govorila tudi naša in prav dobro je odgovorila na laži in psovke »Domoljubove«. Pravi, da se jim ne gre za osebe, le za stranko; tu se vidi, da ima dopisnik zelo slabe može za sabo. Mi pa odločno rečemo, da ne poznamo nobene stranke, pač pa delavnost naših kmečkih mož, na čelu jim župana Šimenca, ki lahko s ponosom rečemo, da je ena prvih, naj si bo glede doklad in nje stanja. V Ihan srno šli preprečevat goljufije, ki so jih uganjali pri kupčiji z Navžarjcvim premoženjem, ko so vrgli v škodo občine celih HOOO K. Tn kakšne zaslužke je imel bivši župan? Na čelu tega je bil župnik ihanski. Kar se tiče občinskih volitev dolskih, bi bilo najlepše, o-dnevi agitirati in pobirati pooblastila in take stvari. Ali se ga zato plačuje z našimi davki? Kaplan navaja za pričo Lamovška iz Cirnika, da je dobil tiskano glasovnico, ne pove pa, da jo je kaplan vzel od žene brez dovoljenja in vednosti moža in je Lamovšek hotel imeti na glasovnici imena samostojnih mož. Kaplan leta po občini od hiše do hiše, tudi za občinskim slugom, ko dostavlja glasovnice, ne pusti pa, da bi drugi delali tako kakor on. On naj bi bil vse, kakor turški paša, drugi pa nič. Deželna vlada je sistirala volitve, kaplan bi pa rad komandiral še volilno komisijo, ker ga jezi nepristransko in pravično delovanje županovo. Mirni občani že komaj čakamo, da bi bil konec teh kaplanovih agitacij, ker mi nimamo časa se pehati samo za volitve. Tak čas imajo samo kaplani, ki vero, možatost, poštenje in mirno delovanje z nogo teptajo. d Iz Št. Ruperta. Z napeto pozornostjo smo pričakovali 26. in 27. februarja, kar zvemo, da so volitve sistirane. Zato se moramo zahvaliti v prvi vrsti našemu gostobesednemu poslancu fajmoštru Hladniku, ki povsod vtakne svoj nos, samo tam ne, kjer je treba. Sploh pa v njegvi fari vladajo take razmere, da bi bilo najboljše zanj, če odloži svojo imuniteto, za katero — kakor se vidi — ni sposoben, in se drži svojega poklica, da ne bo treba čakati nanj z mrliči in zastonj hoditi k maši. Naš ljubljeni Štrajhar je seveda mislil, da bo s pomočjo Hladnika zadušil vse naprednjake naše občine, jih stavil pod ključ itd., pa revež naj se spomni na paragrafe, ki veljajo tudi za njegovo »agitacijo«. Tako danes trdimo — če je le še količkaj pravice na svetu — da bodo naše sistirane volitve prav pošteno zašile našega, za to že davno zrelega kaplana. Lahko mu gre še deset Hladnikov na pomoč, lahko še desetkrat sistirajo volitve, ljudstvo, ljubi Štrajhar, ljudstvo je zavedno, pozna Štrajharjeve nakane in naj jim še tako grozi, daje denar, Štrajhar bo vlekel s svojo kompanijo ta kratko, četudi »ostane še sedem let pri nas,« kakor pripoveduje v našo največjo žalost in še večjo žalost svojih vernih podrepnikov, ki so ga siti že tudi do grla. Drži se nas kot klop, no, saj zaslužek je tudi tak, kot malo kje. Pošten človek bi seveda zapustil takoj kraj, kjer ga ne spoštujejo. E, našemu Štrajharju je malo mar spoštovanje, ljubezen, vera, vzajemnost, njegova fanatika ga tira do najpodlejših sredstev. Tako tudi njegovega mlečnozobnega poba un ter mlekar j a, ki dobi že zasluženo plačilo za svojo »vzorno« sestavljeno pritožbo. Tak frkolin naj se drži maternega krila ni pusti vzor-može v miru. Sploh pa svetujemo očetu Cugelnu, naj dela sin doma, da ne pride njegova spoštovana hiša ob dobro ime. Povedali bi še, kako naš Štrajhar v Št. Janžu pri Bajcu kvarta do pol 4. xire zjutraj, kako z burzo agitira, kako pride župnik Bajc od šentruperške 40urne pobožnosti »nadelan« domov, sežene deklo ob 5. zjutraj vabit k maši, a njegov »maček« mu dovoli šele ob 8. uri maševati, in še več drugih takih reči, pa raje drugič. Eden od »svete dolžnosti«, d Iz Bistrice pri Št. Rupertu. Zadnji »Slovenski Dom« je prinesel dopis, da so se na pustni ponedeljek fantje stepli pp. Zajčevi restavraciji in da je bil vsled tega žrtev Jakličev fant iz Roženberka in Mežnarjev iz Cirnika. Tako so govorili ljudje. Toda resnici na ljubo popravljamo to vest s tem, da se ni nihče tepel pri Zajčevi restavraciji, ampak da se je Jakličev fant sam pobil, ker se je v Mokronogu napil in se pozneje obesil. Mežnarjev pa je zdrav in vesel. d Iz občine Prečna. »Slovenec« je te dni priobčil pod naslovom »Zaslugam čast« notico, ki je tako značilna, da jo je vredno ponatisniti dobesedno. Glasi se tako-le: »Iz občine Prečna nam poročajo: Ker se je gospod župan Franc Vintar, posestnik, lesni trgovec in okrajnocestni odbornik iz Hrušovca županovanju v občini Prečna odpovedal, je o priliki občinske seje večletni občinski odbornik in i>osestnik Janez Planinšek iz Dol. Kamence št. 16 predlagal, da se naj gospodu Francu Vin-tarju, posestniku, lesnemu trgovcu in cestnemu odborniku itd., izreče od strani občinskega odbora zaupnica vsled njegovega večletnega, neumornega in požrtvovalnega delovanja v korist občine. Na predlog gosp. občinsega odbornika Janeza Planinška je izrekel občinski odbor gosp. Francu Vintarju popolno zaupnico. To je najlepši odgovor na podle laži, ki jih kupičijo liberalci po svojem časopisju proti zaslužnemu možu. Laži liberalnih listov pobijajo delo poštenjaka!« — Tako torej! V obče sicer ni vredno odgovarjati na hinavske čen-čarije klerikalnega časopisja, ali na tako nečuveno nesramnost vendar ni mogoče molčati in je treba to stvar pomakniti v luč resnice. — »Slovenec« piše tako, kakor bi bil poštenjakovič Vintar sam in prostovoljno odložil županstvo. To pa ni res. Obče je znano, da je bil župan Vintar odgnan v preiskovalni zapor in da je še sedaj v kazenski preiskavi zaradi velikanskih sleparij pri občinskih volitvah. Vintarju se odpira kriminal — lahko je torej odložil županstvo, četudi nerad, kajti prisilile so ga v to višje oblasti. Do sedaj nismo vedeli, zakaj je vozil ravno pred občanskimi volitvami vino in klobase od vasi do vasi; po »Slovenčevem« poročilu le zaradi tega, da bi več ne bil za župana. No, pa tega bi se bil brez vina in klobas lahko ubranil. Kdo pa je tisti možakar, ki je predlagal oziroma prosil zaupnico bivšemu »vzor«-županu Francu Vintarju, posestniku, lesnemu trgovcu, gostilničarju itd. v Hru-šovc pri Straži? Ta mož je v »Slov. Narodu« že večkrat opisani Janez Planinšek iz Dol. Kamence št. 16, kakor pravi »Slovenec«. Kake vrsto je ta Janez Planinšek, je znano že širšim krogom. On je po sovaščanih sramotno odstavljeni cerkvenec in cerkveni ključar, in je sedaj z bivšim županom Vintar jem vred v kazenski preiskavi zaradi volilnih sleparij. Torej tak mož, ki je pri teh sleparijah soudeležen, predlaga svojemu tovarišu pri teh sleparijah zaupnico. To zaupnico pa si Vintar lahko šteje v čast. Prav bi bilo, da bi se Vintar spomnil svojega sogrešnika Planinška in tudi zanj izprosil zaupnico. Kake zasluge si je Franc Vintar pridobil, ve samo Planinšek in še nekaj takih mož, ki so danes z Vintarjem vred v preiskavi. Drugi občani so popolnoma drugačnega mnenja. Morda mu štejejo njegovi zaupničarji v zaslugo veliko previsoke občinske doklade. Ali mogoče tisto koruzo, o kateri se slišijo govorice, da zaradi nje po Vintarjevi krivdi občino tožijo? Ali mogoče to, da je dal priložnost z odlašanjem štetja glasovnic izvršiti vlom v zaboj in tako prepre-čil občinske volitve? Zaradi teh sleparij je bilo že nad 200 volilcev klicanih k sodišču in imajo ti ljudje po Vintarjevi »zaslugi« stroške in pota. Skoro gotovo bo nekaj na tem, kajti drugih Vintarjevih zaslug živ krst ne pozna. Ko bi bil »Slovenec« le eno samo Vintarjevo zaslugo mogel iztakniti, bi jo bil gotovo navedel. Ali ko bi bil vsaj kaj povedal o občinskih računih — pa tudi tega ni storil. No, morda pridejo še časi, ko bo treba o tem kaj več govoriti. — Eno zaslugo pa ima Vintar, a ne za občino, ampak samo za Planinška, to zaslugo namreč, da je z odlašanjem štetja glasov podaljšal Planinšku za nekaj časa čast občinskega odbornika, kajti drugače bi bil Planinšek že imel davno zasluženo brco. Občani pa naj pomislijo, kake nesramne laži prinaša list, ki ga priporočajo duhovniki. Gliha skup štriha! o Gorenjske novice o g Železniki. V ponedeljek dne 26. svečana t. 1. so se vršile v našem trgu občinske volitve. Narodno-napredna: stranka je zmagala samo v I. razredu s častno večino 14 glasov. V ostalih dveh razredih je zmagala fajmoštrova stranka in sicer v drugem razredu z večino 14 glasov in v III. razredu z večino 7 glasov. Tedaj izid vo-litve je pokazal, da je dobila napredna stranka 7 glasov manj kakor fajmoštrova. Ker se je pri in pred volitvam zgodilo mnogo nepostavnosti od klerikalne stranke, bomo vložili naprednjaki pritožbo, ker, ako je še sploh kaj pravice na svetu, mora biti volitev razveljavljena. Zakaj, o tem prihodnjič! Vsak zaveden naprednjak naj si pa zapomni, da župnik Marčič sovraži in zaničuje vse, kar je naprednega, in zato ne bodimo več pohlevna jagnjeta in pokažimo, da smo možje. Župnik Marčič pa od sedaj naprej ni več župnik trga Železnikov, ampak samo župnik klerikalcev, in ga ne poznamo več kot svojega dušnega pastirja; ako ne dobimo drugega duhovnika, pa še tega ne maramo. Postanimo vendar enkrat že odločni in ne vsiljujmo se ljudem, ki nas sovražijo, to naj bode naša parola, potem bodemo pri ponovnih občinskih volitvah gotovo zmagali. g Iz Cerkelj na Gorenjskem. Nad vse modri dopisi v »Slovencu« in »Blatoljubu« iz Cerkljan so me napotili, da si ogledam Cerklje in se prepričam, če so res lačni cerkljanski klerikalci taki možje, ki so v stanu pohrustati vse vrle moje sobojevnike za napredno stvar. Kar som našel, to bom zapisal. Od strani som jo primahal v Cerklje, za krajem mimo Oblačilca. Ta je ravno prašiče mavžal ter jih tlačil v vre- če, hlapec pa jih je hitel nosti pod streho. »No, kaj pa bi rad?« me vpraša nekoliko v zadregi. »Kako ste kaj župana volili?« »Tako, kot sem jaz hotel in župnik. Jaz sem le za podžupana, ker moram včasih hitro kakega prašiča v kraj spraviti, Tonček pa za župana.« »Zavornikov Tonček — zakaj pa Avmana ne?« »Saj priznam, da je Tonček en revež, ampak boljši je še vedno kot pa kakšen star sitnež, ki povsod hoče svoj nos imeti. Ta odbor bo tako plesal, kot bomo mi žvižgali!« In samozavestno je zgrabil prašiča za rej) in ušesa ter ga stlačil v vrečo — podoba nekaterega odbora! — Nato si ogledam tisti slavni vaški mostič, radi katerega se maziljenci po »Blatoljubu« kregajo, češ, da jih komaj nese — ali smo mi vzrok? No, ali pa smo — za predobro pičo jim skrbimo, da se tako rede. — Pred kaplanijo pa začuden obstanem. Ne vem, ali je kip ali je strašilo v oknu kaplanije — orno opravljen, ves zaplankan s samimi »Slovenci« in »Blatoljubi«, krog ust pa ves penast gleda kot zaboden vol proti Matevževi prodajalni drugače še ne star mož. Cele trume hite k Matevžu in od njega z blagom obložene — oni na oknu pa stiska pesti in pači obraz —duhovnik pa menda to ni, saj duhovnik bi se moral veseliti, ako njegovemu bližnjemu dobro gre! Pa še soseda sla! — Od kaplanije jo zavijem k Kep-niku, socijalnemu demokratu in klerikalnemu agitatorju. Sicer nima baje preveč patenta, vendar najdem več mož notri, ki pijo žganje in kupujejo smotke. Tudi meni tega ne odreko. Ampak danes imajo oči-vidno nekaj posebnega: v kotu za mizo sedi dolg, suh fant, ki ga kličejo za Tončka; prvo besedo hoče imeti, pa mora za vsako sproti prositi dovoljenja debelo poleg sebe sedečo žensko, ki drži mačka v naročju, in ga za vsako neumno besedo pod mizo neusmiljeno osuje. In to ne malokdaj! »Prokleto smo jih dali,« vpije Tonček, ki jo izšel iz katoliških izobraževalnih društev, »prokleto smo jih goljufali, pa še volilni imenik smo ponaredili — ej naš župnik že znajo! — .laz bom županil, ti boš v kontraband lahko točil kadar in dokler boš hotel, uni bo pa — — au, au!« zavpije nenadoma Tonček in milo pogleda neusmiljeno svojo ženico, ki ima tako trde čevlje. »Kar je res, je pa res,« poudari trmoglavi Tonček, zlije kozarček po grlu in se ponižno vsede poleg svoje boljše polovice. »Ne zameri, Draga, morebiti bo tudi tebi kaj pomagalo moje županstvo, draga moja županja-----------« toda »mati« županja so že dvignili svojo pest — preneumno se mi je zdelo te komedije daljo gledati in odšel sem proti Poženku. Le na koncu Cerkljan pogledam še proti mojemu prijatelju Erženu, kateri popravlja ure, čeprav z zamudami. Mora agitirati; z organistom, Javornikom in Kepnikom so vse oblezli za pooblastili za obrtno in trgovsko zbornico. »Kajpak, ti preklicani naprednjaki so jim vse pobrali, zato so jih pa v »Blatoljuba« dali. — V Poženku sem jx>zdravil samo nesrečnega Kodranovega ženina, Hvačarjevemu policaju pa istem oddal en nežen pozdrav iz Trsta — on že ve kaj! — In ko sem si še ogledal krasno na Šenturško goro speljano cesto, sezidano na kredit deželne banke, sem se zadovoljen odpeljal domov — kajti prepričal sem se, da se takih »oseb«, kot so cerkljanski klerikalci, ni treba nobenemu bati. g Iz Cerkelj na Gorenjskem. Pred nedavnim časom zbrala se je v gostilni (salonu) za Slugovčevim podom ne preveč priporočljiva eksistenca velikašev cerkljanskih v posvetovanje, kako bi dali te preklicane liberalce v cajtenge. Kmalu po napovedani uri pripelje Gvantec svojega župana, takoj za njim pride znameniti jahač Petrovčevih šteng. Janez, o je prišel, pokazal je takoj svojo zmožnost; pravi: »Kar cev Štefan ga prinesite!« Prišel je tudi on, ki se je ponašal kot vzor gospodarja, češ, mi smo mi. Neizogibni Janez II., mož z 999 jolii boršta, ki sedi kakor kurji klopotec vedno za vabo tam v'Svojem gnezdu in čaka na svoj frakelj, je tudi prisostvoval ti slavni družbi. Janez II. je, kakor ponavadi, dremal in premišljeval, če mu mamica naredi svatbo. Medtem se nekdo oglasi, da je zunaj gorenjski prav-dar. Mama pa vsa iz sebe zakriči: »Bog in ta svet križ božji, pravdarja pa k nam ne, sej smo lcomej jenjali. Pravde nas bojo ob vse pripravile. Pri nas ni grunt, pri nas je bajta. Janez II., ki ima samo boršta 999 johov, on se lahko pravda, zraven mu pa Mica zmeraj še kaj pogreje. Janez II., tolk ti j)a morem reč zavolj pravde1, da mi še nismo skoz.« Janeza II. ta dregljaj predrami in ker je v govorili sposoben, pravi: »Možakarji, to sami dobro veste, da sem jest sposoben, ta narbelj sim jest sposoben, toliko pa moram narekvat, da, če bi mi ta moja sirotca ne pomagala, tok nič ni. To možakarji sami dobro veste, da mi Mica pri čebelah in tudi drugod zmeraj na stran sloji. Možakarji, to sami veste, da imam jest samo z borštom, ki ga ni nič men j ko-ker 999 johov, to sami veste, da imam dost opravt, samo jest imam gvavo, to se prav, pa ne za sovato. Posebej imam pa še part ukrevlji, tisti pa Mici velikrat nadlego deva. Pa veste možakarji, to moram še tud nadaljevat, da za otročiče1, ki jih imava, hvala bogu. čez gvavo, mi zdej še nič cajt ne ostaja, da bi jih očenaš učil. Kaplan Hrovat, ki je vajen vina, ga kar nato en glaš zlije, pa ravip: Vi Garenci, samo govorite od velikih borštov, samo ženske znate trpinčit in z deljam preobkladat, za otroke se pa ne zmenite.Okrog lejtate kakor zbeteneli. Kdor je oče, se mora vendar pokazat, pa ne pustiti otroka v tuji reji. Novi župan, Gvavčev komarat, se oglasi in pravi: Jaz pravzaprav še do sedaj vejdel nisem, kje se dobe otroci. Zadnjič mi pa stari župan, kar tebi nič, meni nič, privleče že pet let starega otroka iz farovža, pa ga obesi meni na vrat — češ, tvoj je. Moja sedanja žena ni pravzaprav nič ta prava za to, lohka tudi, da je mene Amerika pokvarila, sedaj pa imam vseeno otroka — čez sedem let vse prav pride. Skušal bom tega poba po navku kaplanovem izrediti za mojega naslednika, magari tudi za župana cerkljanskega, samo do gosp. kaplana imam eno prošnjo. Vsi tukaj zbrani dobro veste, da jaz, kar se županovanja tiče, ne znam čisto nič. Zaslepljen sim bil, da sim prevzel to službo župana, in to vse v svojo nesrečo. Sedanjemu kaplanu pa, če ga prav zelo veseli županovati, ne morem vsega zaupati, ker se mu večkrat dvojno vidi. Ce misli kaplan pri županstvu pomagati, naj pusti pijačo, drugači naj se pa nikar ne vtika zravno. Jaz moram dobiti eniga sposobnega, če ne, bo vse vzel hu-dir. Ja, možakarji, od začetka sva midva z Jančetam misliva, da bova midva to reč imeva v rokah. Jest sim sposoben za to, Janče pa tud. Pa tlet, že nisva imela sireče, pravi Janez II. Preden pa zdej ta reč okol pride, veste* možakarji, bova pa midva z Jančetom že prestara. Do konca tega modrovanja je eden vedno molčal, potem se pa oglasi in pravi: Tok gospodarite, koker jest gospodarim, bo pa vso prav. Ce kdo kakšno koso kje vkrade, ker kupiti se mora, če je dobra. Ce ubošt smreke rasejo, ni treba prašat, čigave so. Kar za posekat so, da jih kdo drug ne poseka. Kdor prvi pride, prvi melje. Župan, ti menda imaš sina, podučuj ga, da naj domu kar največ more prinese. Hiša bo potem na dobrim in kar se mlad navadi, tudi star zna. To so lastnosti dobrega gospodarja, katere je govornik kot vzor dobrega gospodarja ti slavni družbi priporočal. Amen. Sklep, kaj bodo pisali in koga bodo v cajtenge dali, prepustili so po daljši debati gospodoma kaplanoma s pristavkom, da imata kaplana za to največ časa, namreč 24 ur vsak dan. Tudi to je pozneje pravdar omenil, menda skozi okno, da v Gjrad naj kaplana nikar ne hodita, ker tam nekje lin-tvern v brlogu živi, da se domov ne bosta od strahu po zadnji peljala, kakor Brecel-nik ob svojem času. g Iz Cerkelj na Gorenjskem. Ni iravno moj namen blatiti občincev cerkljanskih, pa vendar resnici na ljubo moram reči, da tako, kakor se je sedaj pričelo, pa tudi ne bo šlo. V občinski odbor izvolilo se je na predlog ondotnih faricelnov večina same kimavce in analfabete. Vprašam le, ali je tak mož, kakor je Kaje iz Cešnjevke, za odbornika sposoben 1 Saj ne ve, ali hodi po glavi ali po svojih nogah. Ali je Jeras iz Šmartna že katerikrat odrpl usta, drugega že še ni pokazal, kakor komu zobe. Petrič iz Brnika ne pregovori nič, razun kadar se priduši. Drugikrat pa samo farjem miga. No, saj mu bodo kmalu vse pojedli. Spodnjebrniški odborniki, ki žive od občine, so tudi odločilni glasovi v občinskem odboru. Bostič, ki mu žena šteje gumbe in narekuje, kako naj se računi v občini izdelujejo, velja tudi samo, da vča- sih kaplane nafutra; potem je' pa dober kristjan, čeprav včasih kje za oglom na bolj prijeten način poagitira za razporoko. Kakor navedeno, vsak lahko spozna, da se občinski odbor izredno odlikuje v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Pri volitvi župana se je pa še posebej pokazal slabega s tem, da je izmed slabega izvolil najsla-bejšega za- župana. Ta izvolitev je gotovo strankarstvo, ker je neki odbornik, oziroma svetnik hotel pokazati s tem svojo mogočnost, češ, moja mora veljati. Ostali odborniki, kaj hočete res ostati same glave brez jedra? Pri prvi občinski seji bodete na predlog nekega kori tar ja gotovo izvolili neke izvoljenke krilo za častnega občana, ki bo viselo v Gvantičevi hiši, sedaj občinski pisarni, vsem takim samostojnim »možem« v slavo in izpodbudo. d Iz Črnega grabna. V Št. Vidu je zopet oživel pevski zbor »Zarje«. Petje vodi učitelj v Št. Vidu, gosp. K. Knez. Dosedaj je okrog 25 pevcev. Le krepko naprej! — V Lukovici so se vršile v ponedeljek dopolnilne občinske volitve za odbornika v I. razredu. Izvoljena sta od naprednjakov gg. Ferdinand Mali in Fr. Kremžar, oba iz Lukovice. Alojzij Cerar je popolnoma sfr-čal. Tako se godi tistim, ki so uskoki! — Tudi v Št. Vidu se vrše v kratkem volitve in sicer za I. razred tri, za III. razred en nov odbornik. — V Blagovici že cel mesec ni nobenega učitelja, zato so otroci prosti obiskovanja šole. — Tudi v Št. Gothardu je zaprta šola zaradi bolezni gospoda nadučitelja Slaparja, ki ima baje egiptovsko očesno bolezen in se zdravi v bolnišnici. — Državna podpora počasi prihaja kmetovalcem. V občini Zlatopolje so dobili polovico krmil nerabnih in jih kmetje niso hoteli prevzeti, »Gospodarska vzeza v Ljubljani jih pa tudi noče nazaj. Sploh je pa cela podpora le pesek v oči. Kako malo jih dobi, in še ti v pav majhni množini. — V Trojanah so aretirali orožniki nekega ku-bikarja, ki je neko omoženo žensko hotel posiliti. Oddali so ga okrajnemu sodišču na Brdu. Toplo vreme je privabilo na dan sto in sto pomladnih cvetic. Mnogi kmetje so začeli že pred več dnevi orati in sejati. Tudi krompir so že ponekod podorali. Vrane letajo za orači in vpijejo svoj kra, kra, kaikor v pravi pomladi. d Iz Blagovice. Naš gospod župnik Hartman je sila hud klerikalen agitator. Letos ima že vso zimo dosti dela z volitvami. Kornaj se minule občinske volitve, pa je imel revež zopet delo z volitvami v trgovsko in obrtno zbornico. Nagovarjal in pestil je volilce na vse načine, da bi njemu dali glasovnice. Celo velikonočno izpraševanje je porabil slcoro samo za to, da je čez liberalce govoidl. In iz »Slovenskega Doma« je bral vse, kar je bilo o ujem notri. Kmetje smo se mu pa skrivši muzali in si mislili: Kaj pa se vtikaš v volitve, saj nisi za to postavljen v Blagovico. — Še nekaj nam ni prav! Že cel mesec ni' šole. Otroci imajo sedaj čas hoditi v šolo, pa ni učiteljice, poleti pa bodo morali hoditi vsak dan, ko jili bomo za delo rabili. Kavno narobe. Gosp. župnik naj nam rajši preskrbi stanovitnega učitelja, kakor pa da samo čez liberalce zabavlja. o Notranjske novice o | n Od Sv. Jošta nad Vrhniko. Pri nas so občinske volitve pred durmi. Naši nasprotniki imajo silno veliko dela. Našega gospoda župnika tako silno jezi, da se je na prižnici zmotil, ko je en par oklicaval. Ljudje so se mu pa smejali. Pustite jih, saj ne vedo kaj delajo, je rekel Kristus, tako tud mi pravimo: Pustite jih in volite može, ki jih vam bo nasvetovala naša napredna stranka. Prihodnjič kaj več. Somišljenik - naprednjak. n Občinske volitve v Planini pri Rakeku. Dne 14. februarja so se vršile pri nas občinske volitve, ter je po hudem boju izšla kmetska napredna stranka iz istih kot zmagovalka, kajti v novem odboru se bo nahajalo 1(1 naprednih in 8 nasprotnih odbornikov. Kar stoji Planina, ni bilo še takega boja. Ako se vzame v poštev, da se je borila napredna stranka proti dvema sovražnikoma, namreč proti farovžu in mogočnemu vplivu grajščine, potem se sme reči, da takega uspeha si ni priborila dosedaj nilcaka občina na Kranjskem. V stranske vasi, katere imajo tudi volilno pravico v naši občini, sta bila poslana od grajščine dva uslužbenca, katera sta v imenu grajščine pobirala pooblastila, izkaznice in glasovnice. Akoravno je imela napredna stranka že poprej od dotičnih pooblastila, so se vendarle vdali pritisku graščinskih ter jim izročili nova pooblastila ter legitimacije in glasovnice. Ker ni pomagalo nobeno farovško sredstvo več, postavil je župnik Rihar v I. volilnem razredu na prvo mesto knezovega gozdarja g. A. Korbla ter se potem skril za njegov hrbet na tretjem mestu, misleč, da. prodore s to nakano. A tudi to ni pomagalo. Zvrnil se je Štefan, pri padcu pa je tudi podrl njegovega prednika g. A. Korbla. Po Planini so pa agitirali goreeniki Rus-minister, njegov »Malenški kameleon« ter farovški priganjač Zima in jekovški snubač osamele dekline. Ker se čez dan niso upali agitirati okoli zavednih Planincev, zbrali so si za to početje tenino noč, a vzlic temi je odsevala »Malenškemu kameleonu« rdečica sramote in izdajalstva z obraza. Tudi drugi kameleon iz Malnov je skrivoma agitiral za klerikalce ter na dan volitve celo prišel volit s pooblastilom za ko-ritarje. Agitirali so dalje: cerkovnik, kaplan, župnik in celo škof (iz Jekovce) ter veliko drugih. Celo Nemci »Los von Ro-rnovoi« in protestantje so vrgli svoj rog v koruzo ter trobili v klerikalnega.Sramota! Jasni se v tej, toliko časa zatirani Planini, in kolikor dlje časa bodete ljudstvo zatirali, v toliko večji sili pride izbruh na dan, a takrat bo prepozno za jadikovanje. Mi napredni kmetje pa naprej po začrtani poti do popolne zmage. n »Kmečka napredna stranka v Planini« naznanja vsem somišljenikom, ako bi se vršile nove občinske volitve, da nimata nikalce pravice pobirati za njo pooblastila ali legitimacije Ivan Modrijan in Andrej Milavec, oba iz Malnov, ker ona sta somišljenika in agitatorja klerikalne stranke. n Postojnski lovci, ki so priredili dne 10. februarja t. 1. plesno zabavo, so čisti preostanek te veselice, v znesku 23 K, naklonili »Podpornemu društvu za učence meščanske šole v Postojni«. Za ta dar izreka velikodušnim lovcem iskreno zalivalo: Josip Brinar, t. č. predsednik Podpornega društva. n Iz Suhorja. Žegnana posoda v 7. številki »Obrekovalca« (reete »Lažiljuba«) se sili s podpisom, češ da niso zajci. Zajci, čeprav nedolžni, beže, ali oni, ki ga je treba večkrat na voz nakladati, pod pazduho nositi in celo na posteljo nositi, ni zajcu podoben, marveč onemu, ki ima kljukast rep. Ce bi masla ne imel in sicer od »božje kaplje«, bi gotovo ne bil pred dvemi leti o Veliki noči imel nos zakrpan in še letos o njegovem guganju pri vseh treh mašah bi se gotovo ljudje in otroci ne bili osem dni pogovarjali, da se je bilo v cerkvi katastrofe bati. Zakaj je čevelj v snegu na poti ostal1? Kakšno plačilo si dal staremu mežnarju, ki te je tolikokrat kot vrečo pepela nosili Kje naj iščemo vzroka takih prepirov in tudi zamujenih maš? Alkohol! Liberalcev ni pri nas nič; pijancev pa dosti v tvoji cedi, in ti, Tonče, si jim general. — Za svoj poklic bi se kaj pobrigal in ovce pasel; malo manj vina, krave in breje svinje pusti, pa bi bilo dobro. Ce ne, bodo kmalu podpisi. — Ne generalček, pa tudi ne kravar. Ostali slovenski kraji o Iz Trsta. Dne 17. t. m. je bil na staro-slavnem Karlovem vseučilišču v Pragi promoviran g. Anton Vekoslav Delak, sin znanega in uglednega tržaškega narodnjaka, kovaškega mojstra in sodnijske-ga presojevalci gosp. Jerneja Delaka, doktorjem prava. — Čestitamo! o Iz Coloreda v Ameriki. Somerset Co-lorado, Sev. Amerika. Cenjeni gospod urednik »Slov. Doma«. Citam skoro vsak list »Slov. Doma«, a ne vidim nikoli ni-kakega dopisa od tukaj iz daljne Severne Amerike. Hočem se torej oglasiti vseeno jaz iz naše zimske, gorate srebrne države Coloredo. Namreč tukaj iz naše slovenske naselbine Somerset Coloredo nas je Slovencev približno 70 do 80. In se prav dobro zavedamo v slovenščini in napredkih. Namreč imamo Podporno društvo za slučaj nesreče, ki pripada le Slovenski svobodomiselni podporni zvezi, ki ima glavni sedež v Chicagi 111., in ima dosedaj 91 krajevnih društev, pa je bilo šele leta 1908. ustanovljeno, inkorporirano leta 1909. Nadalje ustanovili smo pretečeno leta 1911 decembra slov. knjižnico, ki tudi dobro napreduje. Zima nas je tudi precej dobro obiskala. Snega ravno ni bilo preveč, a mraza pa dovolj. Kar se tiče delavskih razmer, so dosedaj precej ugodne. Delamo v premogovih rovih in še v nedeljo hočejo kompanisti, da bi delali, da si bolj polnijo svoj mošnjiček z zlatimi tolarčki. Seveda ubogi delavec pa mora delati, drugače pa idi naprej za delom, da si prislužiš za pošteni kruh. Pa včasih si vseeno napravimo nedeljo v veseli slovenski družbi. To naj bode za danes, ako mi ne vržete tega dopisa v uredniški koš, potem se še kaj oglasim iz te naše slovenske naselbine Somerset Colo. Obenem pa pozdravljam vse znance in prijatelje v stari domovini in tukaj v Zedinjenih državah. Tebi list, »Slov. Dom«, pa obilo uspeha in napredka. K. Erznožnik. Ne v Južno Ameriko! Zadnji čas so začeli vabiti v Argentini jo v Južno Ameriko ruske in avstrijske delavce agentje s tem, da so jim lagali o dobrih razmerah v Argentiniji, Proti tem lažem se je oglasil celo polvladni ruski časopis »Novoje Vremja«, kjer poznavalec argentinskih razmer nekako ktko-le poroča : »Pred vsem je treba oporekati temu, da se obljublja kmečkim delavcem v Argentiniji kar cel raj. Navaja se neresnične številke, ki bi mogle zapeljati nad 10.000 kmečkih delavcev na pustolovsko pot v Argentinijo. Slovanski delavci imajo vrhu vsega premagovati še jezikovne težave radi španščine^ ki se tam govori, težave, katerih laški delavci radi podobnosti la-ščine s španščino ne čutijo tako zelo. V Argentiniji se žanje v mesecih od listopada#do sušca, in se najema delavce samo za ta čas. Toda pot v Argentinijo traja skoro cel mesec in je zelo naporna. Kmečko delavstvo je nagnjeno na morju k boleznim, tako da prihaja na lice mesta telesno popolnoma izčrpano. Pot tja in nazaj velja okrog 625 kon in traja skoro dva meseca. Nenavadno podnebje in južna vročina v Ameriki zelo otežkoča delo delavcu, ki inora delati v akordu. Znaten del tistih, ki so prvokrat v Argentiniji po navadi hudo oboli. Posebne težave povzro- ' čajo mnogoštevilne južne muhe, ki ležejo jajca v noge, nos in ušesa ter povzročajo s tem hude bule. Nevarnost bolezni povečuje še nenavadna hrana. Plačo agenti vedoma zelo pretiravajo. Trdijo, da se zasluži po 14 K na dan. Tako plačo pa dobe le izvežbani delavci na kosilnem stroju in kurjači pri mlatilnici. Navaden delavec zasluži na dan povprečno po' 325 uh. t. j. okrog 8 K, od česar pa za najnujnejše potrebe porabi radi tamošnje draginje najmanj 2 K. za celo sezono zasluži ročen akordant po 410 rubljev (rubel — 2 K 50 vin.), 250 rubljev da za pot, 125 rubljev zapravi, tako da ima po petmesečnem trdem delu in dvameseeni morski vožnji okrog 92 K zaslužka, če namreč — varčuje in ne zboli. — Parobrodne družbe in železnice zaslužijo pri tem največ. Delavci pa pridejo domov izsesani, bolehni in brez denarja, nezmožno za delo nekaj mesecev, ravno ko je v Evropi žetev. Ruska rodovitna polja v Evropi in Sibiriji čakajo na pridne delavske roke, tako da bi bilo greli izvažati te sile za morje in jih pustiti tam pomoriti od zavratnih bolezni . . .« Naj bi to upoštevali naši delavci in naši — uradi. LISTEK. Sijajen uspeli predavanja. »Včeraj sem imel v gostilni predavanje, kako bo takrat na svetu, ko ljudje porabijo ves premog.« »Ali je vaše predavanje kaj vplivalo na občinstvo?« »Čudovito! Takoj mi je nekdo iz strahu pred groznimi mrazi, ki tedaj nastanejo, ukradel kožuh.« Uboga soproga. »Kdo bi si mislil, da se ta-le županova Ivanka tako nesrečno omoži.« »Koga je pa vzela?« »Gospoda Cveka.« »Ali nima dobre službe?« »Ima.« »Ali je pijanec, kvartopirec in sirovi na?« »Ni, ampak v društvu štedilcev je.« Poezija med faloti. Tako torej, ti me ne pustiš v moje srce, Neža?« »Ne morem, Matevž, moje srce je zaprto na tri ključe.« »Ampak tistega kruljavega Florijana si pa spustila notri?« »O ne, ampak to je star tat, ki se je utihotapil notri z vitrihom.« Mraz med dijaki. »Janez, ne hiti tako, jej ričet bolj počasi, da se pri njem malo ogrejeva.« Resnica v resnici. Varuj se dveh pretiranosti: oboževati človeško mnenje in zaničevati je. Imamo srednjo cesto med prikimavanjem na vse in zametavanjem vsega. Do resnice ne moremo priti vedno za isto ceno. Kupimo jo, če je mogoče, za vsako ceno,ne prodajajmo je pa za nobeno. Uganka. »Kaj je to: Kovinasto žrelo, bruha nesrečo, ljudje beže, države tekmujejo v izdelovanju?« »No, topovi.« »O ne, gramofoni.« Iz književnosti. Mož (igralec na čitalniški veselici, deklamira svojo vlogo iz igre prisatelja Pomišljaja): »Na nasvete, naj se pred ženo tresem, odgovarjam s krepkim smehom.« Njegova žena (prileti iz kuhinje): »Kaj praviš? Ti že pokažem, tako-le otresati gobec.« Mož: »Ampak, srček, vsaj jaz samo deklamirani pisatelja Pomišljaja.« Žena: »No, čakaj, jaz mu že posvetim! Kar povej, kje stanuje? Takoj popoldne grem tja in povem to njegovi ženi.« Člani planinskega društva. Gospodična je naredila v spremstvu lepega sodnika izlet v gore. Vse gre lepo, razpoloženje izvrstno, in na vrhu Triglava jo vodnik poljubi. »Predaleč sva šla!« vzklikne gospodična. »Saj res!« reče vodnik. »To bi bilo šlo tudi v dolini.« Zrakoletčeva latinščina. »Pred eno uro sem preletel iz Tripolisa. Tam sem bil v laški vojni službi s svojim zrakoletom. Človek božji, to sem skusil.« »Aha, to imate od tega luknje v podplatih, ko so vam Arabci od spodaj gori vanje streljali?« Volilni humor. Bilo je pri zadnjih volitvah na Nemškem. Neka stranka, je dala na izvesni deski vse prelepiti z volilnimi lepaki. Eden je prišel ravno čez lepak gledališča varije-te (velikomestna »nobl« - komedija), ki je spodaj še malo ven gledal. Občinstvo je lahko bralo: »Volite samo naše kandidate! Samo mi smo pravi zastopniki ljudstva!« Pod tem pa: »In vsak teden drug program! Vsi popokate od smeha!« Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. med vsemi žitnimi kavami je Franckova Perl - rž. I Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa, okusna barva, treba pridejati malo porcijo pravega zagrebškega:Francovega: pridatka za kavo. Obe vrsti se dobita v vsaki .'. Špecerijski trgovini. /. v Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 24. februarja 1912. Trst: 4, 8, 3, 14, 24. Line: 22, 32, 16, 18, 78. Dvignjene v sredo, dne 28. februarja 1912. Praga: 8, 22. 77, 69, 78. drevja večje število, lepega, oddam za to spomlad. Cene piimernc, po dogovoiu. Kdor si želi kaj saditi, naj z zaupanjem naroči pri meni. Andrej Hafner, Dorfarje št. H pri Škofji Loki. 20 Irm cene v Cena od do K h 1 K h kg govejega mesa I. vrste . 1 80 2 » II II 11* II • 1 60 1 80 n 11 11 Ul. ,, . * 1 20 1 70 „ telečjega mesa 1 72 2 „ prašičjega mesa (svežega) . 2 — 1 90 .. „ „ (prekajenega) 2 — 2 20 ,, koštrunovega mesa . . . 1 50 1 60 „ j.ignjetovega mesa.... 0 — 0 „ koziičevega mesa .... 0 — 0 — kg masla 2 50 2 60 „ masla surovega 2 40 2 50 „ masti prašičje 2 10 2 16 „ slanine (Špeha) sveže . . . 1 72 2 „ slanine prekajene .... 1 90 2 „ sala . . 1 80 1 90 „ surov, margarlnskega masla — 0 „ kuhan, margarlnskega masla 1 90 2 jajce — 08 9 / mleka — 20 „ „ posnetega — 08 10 „ smetane sladke — 0 ,, ,, kisie — 80 0 90 kg medu 1 40 I 60 „ čajnega surovega masla . . 3 27 .3 60 piščanec, 1 50 1 90 golob — 46 — 50 raca 2 40 2 60 g<* 6 — 6 50 kapun 3 60 3 80 puran 6 50 7 — 00 kg pšenične moke št 0 . . 35 60 — - 00 „ „ „ „ 1 . . 36 20 — — 00 „ „ ., „ 2 . . 35 80 — — 00 „ 3 . . 35 — — — 00 „ „ „ 4 . . 34 30 — — 00 ,, „ „ „ 5 33 60 — 00 „ „ „ „ 6 . . 32 60 — — 00 „ „ „ „ 7 . . 30 — . — 00 „ „ „ „ 8 . . 20 — — — 00 „ koruzne moke .... 25 — — — 00 „ ajdove moke .... 1. 47 - — — 00 ., ajdove moke . . . .11. 45 — 00 . ržene moke 32 — l fižola — 28 36 „ graha — 36 — 40 leče — 32 — 36 „ kaše — 24 — 26 „ ričeta - 20 _ 22 00 kg pšenice 24 — _ — 00 „ rži 22 50 — 00 „ ječmena 20 00 „ ovsa 21 50 00 „ ajde 22 — — 00 „ prosa belega 19 50 — — 00 „ „ navadnega . . . — — — — 00 „ koruze 21 — -. — ! 00 „ činkvantina 22 — — 100 „ krompirja 9 — 9 50 Lesni t^o. Cena trdemu lesu 9‘50do 10 K Cena mehkemu les 7-50 do 8 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena 6 co 6 50 „ slame 5 — 5 50 ,, stelje 2 10 2 20 „ detelja 6 50 7 —