Pogovor: Miha Klun
Foto AP
°i3.V5?M/
'ZVCo
Skrabčeva izba zaživela v literarnem duhu
Foto AP
Nenavaden prizor na sivih ribniških ulicah - prava poživitev!
Foto Barbara Prelesnik
Z
rl

I
L
GLASILO OBČINE RIBNICA 29. JANUAR 2001, letnik V
STEKLINA!
V okolici Goriče vasi in okrog Otavic so se znova pojavili primeri stekline in ker se le-ta silno naglo širi, moramo biti na ta pojav še posebej pozorni. Teden dni potem, ko je lovec v bližini Goriče vasi našel poginulo steklo lisico, je tudi v romsko naselje na Nemškem Brezju zašla lisica. To so ugonobili psi, ki bivajo v taboru. Romi so kar sami odnesli lisico na veterinarsko postajo, kjer je bilo ugotovljeno, da je okužena. Pristojna veterinarska inšpekcija iz Grosuplje je zato takoj ukrepala in inšpektor ter lovec iz LD Ribnica sta sredi januarja v enem dnevu pokončala 24 potepuških psov, je dejal starešina LD Ribnica Alojz Lovšin. Inšpektor z injekcijo, v bližini gozda, stran od naselij, pa je pse s strelnim orožjem pokončal lovec. Še vedno pa so težavni potepuški psi, ki krožijo po ribniških ulicah in okrog stanovanjskih blokov (tudi gruča desetih), saj lovci v naselju ne smejo streljati, niti teh psov nihče ne lovi. Sicer pa je lovcem veterinarska inšpekcija naročila, da sedaj, ko razsaja steklina, zunaj naselja lahko ustrelijo vsakega potepuškega psa. In še dobro, da je steklina, lahko zapišemo. Tako se vsaj pokonča nadležne potepuške pse, saj se celo spopadajo z domačimi, ki krožijo po vrtu, a nihče ničesar ne ukrene. Le solzo lahko lastnik potoči za umorjenim psom.
Glede na to, da ribniška občina ni zagotovila zavetišča za potepuške pse, kar svetuje veterinarska inšpekcija, se odgovornost vseskozi prelaga gori doli naokoli in na vseh pristojnih službah je trenutno slišati le: kličite v Kočevje, kličite v Ljubljano, kličite na občino... Ali na ponujeni telefonski številki odgovor veterinarja na vprašanje: "Kaj pa, če koga stekel pes ugrizne?"
"Pa naj ga," je odvrnil veterinar.
V romske tabore se zateče največ potepuških psov in pogosto ravno Romi, če že nihče drug, poskrbijo zanje.	Foto A P
LASTNIKE PSOV POZIVAMO, DA NAJ IMAJO SVOJE PSE POD NADZOROM, KAR POMENI - NA POVODCU OZ. PRIVEZANE.
Bodite pozorni tudi na potepuške pse, ker ponavadi niso cepljeni proti steklini.
Če obstaja sum, da je vaš pes prišel v stik z okuženo živaljo, to takoj sporočite veterinarski postaji Ribnica (8361 076 ali 050 627 571).
Če sami pridete v stik z okuženo živaljo, se takoj oglasite v zdravstvenem domu.
Hvala,
Vsakomur, ki nam je ob uradnem vstopu v novo tisočletje voščil lepe želje, se najlepše zahvaljujemo v obliki, ki nam je blizu. Pisni. Prav vse dobro želimo tudi vsem vam. To je srčna želja. Čutimo pa tudi moralno obvezo, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki ste z dobro voljo, iznajdljivostjo, poklicno pripravljenostjo in izurjenostjo, občutkom za sočloveka, okolje in družbo pripomogli k temu, da je časopis redno in na toliko straneh prihajal v vsak dom.
Ne samo KVM Grafiki, ki skrbi za tehnično izvedbo,
POŠTI in pismonošam, ki Rešeto dostavljajo, TANJI DEBELJAK, kije venomer pripravljena v red spraviti vse naše zapisane besede in misli, vsem OGLAŠEVALCEM, ki nam s propagiranjem svojih storitev tudi materialno pomagajo.
Hvala vsem, ki ste kadarkoli karkoli napisali in s tem obogatili našo vsebino.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali z nasveti in nas dobronamerno zbodli ter usmerili na pravo pot. Veliko vas je bilo, ki ste nam izrekli pravo besedo v pravem trenutku.
In hvala vam, dragi bralci.
Tudi za naprej upamo, da boste prebirali naše vrstice in sodelovali z nami. Ne samo takrat, ko vas k temu povabimo preko kakršnihkoli akcij, marveč tudi s pobudami, predlogi in konstruktivno kritiko. Vemo, da sta za to potrebna tako čas kot pogum, vendar je to ena izmed poti k ustvarjanju naveze. Le-ta naj bi služila skupnemu dobru.
Dobrodošli!
Uredništvo
FebruarjaPišEMO:
NOVICI IZ DOLINE najdete na straneh Ultrazvok bo v Ribnici marca Kako do doma starejših občanov?
Slaba javna razsvetljava nevarna za varnost prebivalcev
POGOVOR
Miha Klun, nesojeni podžupan
V RAZMISLEK
Mala gora, nova razsežnost bivanja
KULTURNE DROBTINICE najdete na straneh 10, 11 Skrabčeva hiša je oživela Ljubiteljska kultura lani obogatena s 35 prireditvami
IN MEMORIAM na straneh 12 in 13 Majda Govže Kumelj Tadej Prelesnik Lojze Andoljšek
ZABAVNE STRANI si oglejte na straneh 14 in 15
RAZPISI, OBVESTILA
Sklep o višini najemnin 16
INLES: Razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem 17 ANKETO na strani 22 ponuja Kmetijsko svetovalna služba
IZ POSLANSKIH LOGOV na strani
Kaj bo po novem s pokojninami?
BRALCI PIŠEJO, mi objavljamo na straneh
Kdor je krivičen v najmanjšem, je krivičen tudi v velikem
Ribniška javna pornografija
Tujec v Mestu
Kdo bo nadzoroval nadzornike?
In dodajajo:
Al prav se piše Ribn'čan al Rib'nčan
»Ubil sem nekega hudiča s črnim repom!« na strani
Razmišljanje:
RIBNIŠKI MUZEJ NA PRELOMU TISOČLETJA
4,5,7 m 9
Pustni karneval VERJETNO bo! Foto A P
26 in 27
In še osebna zahvala. Samu, Metki, Marku, gospe Tanji... Prav posebna hvala vsem, ki ste bili pripravljeni poslušati, ko nas je kaj prizadelo. Pomagati, ko smo vas potrebovali. Morda
ŠPORTNI UTRINKI od strani 32 dalje Komentar: RK INLES-RIKO, Diktat ali dialog Bojan Kogoj uvrščen na državno prvenstvo Medobčinska športnica leta je Darja Škrlj
trenutek. Za nässte bili zato neprecenljivi.	Upoštevajte roke razpisov, ki so vezani na
	izdajo Rešeta. Januarsko Rešeto je izšlo 29.
Urednica	januarja 2001.
Ü
it
V
:J
14
' H
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:
Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.100 izvodov Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS:8361 091, 8369 765
Izid naslednje številke: 23. februar 2001 Rok za oddajo gradiva za naslednjo številko: 9. februar 2001
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
REŠETO PRAVILOMA IZHAJA ZADNJI PONEDELJEK V MESECU.
(Februarska številka izjemoma zadnji petek)
aiMnoci -zri aiz>iv%.ojM
Do kotua leta morda tudi razpis za gradnjo novega stanovanjskega bloka»
ULTRAZVOK NAJ BI V RIBNIŠKI ZD PRISPEL MARCA
Glede na to, da je v letošnjem proračunu za stanovanjski blok na Knafljevem trgu planiranih samo milijon tolarjev, je seveda prvi pomislek ta, da bloka, ki bi prinesel tako zaželena stanovanja, še dolgo ne bo. Za blok je sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki tudi načrtuje, da bodo letos že lahko izvedli razpis. Proračunski milijon tolarjev naj bi bil namenjen ravno stroškom razpisa in za nepredvidene stroške, pravi župan.
Komasacije. Z dedovanjem spet težemo drugi krog?
Po zaključenem komasacijskem postopku naj bi bili znani samo še čisti lastniki zemlje, medtem ko solastnikov ne bi bilo več. Torej bi to moralo pomeniti, da lastnik določene zemlje ne bi mogel taistega zemljišča razkosati med svoje otroke. V nasprotnem primeru bi se po vsem trudu čez leta začarani krog spet sklenil. Komasacija namreč ne onemogoča parcelacije zemlje, marveč ureja samo obstoječe stanje lastniških odnosov. »Po zaključku komasacije bo na eni parceli samo en lastnik, ker bo solastnik pridobil drugo zemljišče, toda postopek komasacije ne more preprečiti zakonitih dedovanj potomcev premoženja, tudi ne dedovanj kmetijskih zemljišč,« trdi župan. Treba bo torej računati na zdravo presojo lastnikov, da zemlje ne bodo razkosavali oz. jo bodo v enem kosu prepustili dediču.
Sv. Gregor bo le dobil mrliške vežice
Slemena so vsako leto deležna občinske pozornosti, meni župan, saj sodijo med redkeje poseljena področja, ki so oddaljena od občinskega središča in zato pogosto z nižjim standardom. Navsezadnje pa so do pozornosti Slemena lahko upravičena tudi zato, ker so se raje kot za sodraško odločile za ribniško občino...Zdaj bodo, sicer po večletnih prizadevanjih, dobila mrliške vežice. Stojijo na idiličnem kraju, obrnjene proti slovenskemu visokogorju, nasproti pokopališča, tik ob gasilnem domu. To naj bi bilo namreč edino razpoložljivo zemljišče, pa še za njegov odkup sta se občina in KS Sv. Gregor po besedah župana trudili več let. Gradnja, ki seje začela lanskega oktobra, naj bi bila zaključena letos, stala pa bo okrog 17 milijonov tolarjev. Edino pokopališče v občini, kjer je še smiselna gradnja primernih vežic, je na Velikih Poljanah, pravi župan, kjer tudi že potekajo zaključni razgovori za pridobitev zemljišča.
A dobrodelna akcija še vedno ni zaključena, saj je zaželeno, da bi se zbralo še dodatne 3 milijone tolarjev za posodobitev ultrazvoka
Dobrodelnemu zbiranju denarja za nakup ultrazvoka, ki ga je lani začel ribniški Lions klub in zanj zbral tudi glavnino - dva milijona tolarjev, se marca obeta epilog. Takrat naj bi po napovedih direktorja ZD Petra Rusa ultrazvok dospel v zdravniške prostore. Razpis za zbiranje ponudb bo ravno te dni objavljen v Uradnem listu. Glede na to, daje bilo z donatorskimi prispevki doslej zbranih malo manj kot sedem milijonov tolarjev, pa se je ZD odločil za nakup standardne ultrazvočne naprave s črno belo optiko. S tem bo ZD upravičil zbrani denar, ki čaka na žiro računu, saj akcija poteka že od začetka lanskega leta. Želja pa je, da bi se kasneje diagnostična naprava dopolnila z barvno optiko, zato se bo z zbiranjem denarja nadaljevalo. Nakup takšne naprave z večjo diagnostično močjo sedaj glede na količino zbranih sredstev ni bil mogoč, saj takšen posodobljen ultrazvok stane okrog 10 milijonov tolarjev. Tudi za nakup 8,6 mili-
jona drag demonstracijski ultrazvok bi bilo prepozno, saj z obljubljenim milijonom tolarjev, katerega izplačilo Ministrstvo za zdravstvo napoveduje za mesec april, ne bi pokrili vseh stroškov. Sicer pa je decembra za ultrazvok Lekarna namenila milijon tolarjev, dodatni milijon je iz proračunske rezerve pridal župan, med večje donatorje pa se prištevajo tudi Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Invalidsko podjetje. Zavarovalnica Triglav... Akciji so se priključili tudi organizatorji prireditve Ribniški šport v letu 2000, z manjšimi prispevki pa tudi tisti, ki so za umrle namesto cvetja in sveč darovali denar za ultrazvok ali pa so se v dobro tega aparata odpovedali nakupu novoletnih čestitk. Darove napovedujejo še nekateri drugi, tako da bo sčasoma ribniški Zdravstveni dom morda res uspel posodobiti ultrazvočni aparat, ki ga trenutno pričakuje.
PRORAČUN TEŽAK MILIJARDO TOLARJEV
Ribniška občina je kljub temu, da od države še nima podanih izhodišč za pripravo proračuna, osnutek le-tega vendarle pripravila in so ga svetniki v prvi obravnavi že sprejeli. Župan Jože Tanko je dejal, daje razlog predvsem v tem, da občina pravočasno zagotovi sredstva, ki so potrebna, da lahko kandidira na razpis za dodelitev državnih sredstev, s katerimi bi izpeljali drugo fazo obnove športne dvorane.
Občina namreč predvideva v letu 2001 v obnovo vložiti kar 250 milijonov tolarjev in pričakuje, da bo 100 milijonov zagotovilo tudi ministrstvo za šport.
Sicer pa je proračun za letošnje leto zaradi planirane rasti primerne porabe za šest odstotkov višji v primerjavi z lani, in bo tako znašal dobro milijardo tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal okrog 94 milijonovtolarjev. Svetniki so odlok o proračunu v prvi obravnavi sprejeli vključno z amandmajem, s katerim so kmetijstvu zagotovili še enkrat večjo
vsoto od prvotnih 11 milijonov tolarjev, ki so predstavljali komaj en odstotek vsega proračuna. Sredstva so prerazporedili ravno iz postavke za obnovo športne dvorane, saj se v javnosti menda pojavlja očitek, da občina finančno podpira le šport in kulturo. Sicer pa naj bi bil proračun za leto 2001 po županovih besedah sprejet februarja.
O porabi proračunskega denarja bomo zato poročali po njegovem sprejetju.
Ribniški občinski svet je na decembrski seji vsaj za krajši čas tudi uradno deloval brez enega svetnika. Tik pred začetkom seje je namreč preko pisnega sporočila svetnike o svojem odstopu iz občinskega sveta tervseh njegovih delovnih teles seznanil Franci But. Kotministerza kmetijstvo namreč po zakonu ne sme več delovati v organih lokalne skupnosti. Bodoči svetnik, ki po kandidatni listi pridevsvetniškevrste, bo seveda ravno tako iz vrst SLS+S KD.
PUSTNI KARNEVAL V RIBNICI
NAJ BI bil
Če bodo člani pustnega društva Goriča vas uspeli sestaviti ugoden finančni načrt, bomo 24. februarja na ribniškem trgu ponovno videli enega največjih pustnih sprevodov v
deželi
Kljub temu, da se danes piše 23. januar, se načrti za izvedbo velikega karnevala šele kujejo. Deloma je za to krivo tudi dejstvo, da seje pustni karneval letos ponujal tudi Ljubljani, a si ga prestolnica ni izvolila vzeti. Deloma pa so intenzivne priprave na karneval standardni spremljevalec ribniške pustne prireditve ravno mesec pred dnevom D. Tokrat so si člani Pustnega društva Goriča vas bolje porazdelili svoje naloge, ki jih bo pravzaprav vodila gručica desetih zanesenjakov, z vodjem Cvetom Marinškom načelu.
Potrebno bo napraviti tudi temeljito finančno konstrukcijo, da se bo pokrilo pričakovane 4 milijone tolarjev stroškov, je dejal Marinšek. Občina naj bi bila ponovno pokrovitelj, medtem ko generalni sponzor ene izmed največjih ribniških prireditev za zdaj še ni potrjen.
Prav tako še ni jasno, ali letos pustni ples v dvorani Športnega centra sploh bo, ker so bile vse priznane glasbene skupine oddane že pred pol leta. Ribnica je po Marinškovem mnenju tudi posebna v tem, ker se nikoli ne ve, kaj jo bo pritegnilo k množični udeležbi. Strošek plesa pa je v primeru poprečnega obiska zelo opazen, saj seže preko 650.000 tolarjev, pustne šeme pa se velikokrat pritožujejo celo nad višino vstopnine, ki znaša okrog 1000 tolarjev.
Vse, kar morajo pustne skupine vedeti o pustu, bodo slišale na rednem občnem zboru, ki bo 3. februarja v gostišču Pugelj, za vse predhodne informacije pa lahko v večernih urah pokličejo natel.št. 8363 530, v gasilni dom Goriča vas.
Vabljeni vsi, ki želijo kakorkoli sodelovati, pravi Marinšek, ki meni, da tisti, ki ga ni, ne more kritizirati.
Še preden bo vse jasno, pa je znano, da bo letos več skupin kot lani (najmanj 2 več), saj se za karneval zanimajo že od novega leta dalje; da so se še nekatere ribniške vasi odločile za prikaz svoje pustne skupine in da se naj bi pustno rajanje tokrat res zaključilo kot se šika. V torek popoldne, s sežigom čarovnice, kateri je letos Ribnica posvetila kulturno leto.
Vse podrobnosti sledijo v februarski številki, ki bo ravno zaradi pusta bolj zgodnja in bo izšla dan pred karnevalom.
"PREKMURSKA"
NAGRADA PREKMURCU
Projektu Po poteh dediščine, ki povezuje 14 občin in poteka tudi na našem območju, seje za en glas izmuznila regionalna nagrada Štefana Smeja. In s tem tudi 10 milijonov tolarjev, ki jo je nagrada prinesla zmagovalcu.
Morda je bilo krivo to, da seje projekt, ki je bil v primerjavi z ostalima nominirancema pravzaprav edini regionalnega značaja, poskušal kosati s prekmurskim ART Centrom iz Središča na Goričkem. Nagrada, ki sta jo Agencija za regionalni razvoj in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja letos razpisala prvič, je namreč poimenovana v spomin na prekmurskega ekologa, filozofa in etnologa. ART Center bo tako tudi
Kako do doma starejših občanov?
Že lani naj bi župan idejo o ustanovitvi fundacije ali odprtju posebnega namenskega žiro računa za zbiranje donatorskih prispevkov predlagal na občinskem svetu, a se to ni zgodilo. Le kam je poniknila ideja o izgradnji doma starejših občanov oziroma ali se morda odpira kakšna nova varianta glede na to, da prvotno vključene občine iz leta '98 nenadoma niso več zainteresirane za sodelovanje v 300-milijonskem projektu?
»Dom starejših občanov je eden najpomembnejših ciljev občine. Vendar gaje skoraj nemogoče uresničiti brez sodelovanja države ali drugega pomembnega investitorja, ki bi zagotovil velika finančna sredstva. Vsekakor še nismo opustili razmišljanj o izgradnji tega doma in vztrajno iščemo možnosti za pridobitev finančnih virov. Žal so bila naša dosedanja prizadevanja neuspešna. Fundacija je ena od možnosti za začetek investicije.« Za zdaj količina zbranega denarja ostaja pri lanskih petih milijonih, ki so jih v ta namen darovale ribniške rodbine, s tem ko so se odrekle denacionalizirani zapuščini. Urejanje dokumentacije naj bi trajalo vsaj leto in pol. Še poprej pa bo treba najti pot, ki bi k domu popeljala še pred letom 2005, kamor nas je država posadila na svoji prednostni listi za pomoč pri izgradnji.
Nekaj dodatnih parkirišč v mestu pa le bo»
V okvirnem proračunu za leto 2001, ki naj bi bil sprejet najkasneje v februarju, je moč videti postavko 5 milijonov tolarjev, namenjenih za parkirišča. In tudi bodo, obljublja župan, če...Če bodo znana izhodišča za pripravo občinskih proračunov, če bodo takšna, kot jih je ocenila občinska uprava, če bodo potrebe proračunskih porabnikov usklajene s predvidenimi, če bodo prilivi sredstev redni. Če bo vsem tem pogojem zadoščeno, potem bo možno predvsem v stanovanjskih soseskah zgraditi nekaj dodatnih parkirnih mest, je dejal župan ter dodal;
»Morda bomo že letos začeli tudi z gradnjo parkirne hiše na Knafljevem trgu, kjer se predvideva pridobitev 40-60 urejenih parkirnih mest. Prav gotovo pa bi se sprostilo kakšno parkirno mesto tudi z odstranitvijo neuporabnih vozil, ki brez razloga in potrebe kazijo Ribnico in obremenjujejo parkirne površine.« Za slednje naj bi poskrbeli tudi občinska inšpektorica in komunalna služba, saj imamo sprejet noveliran odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili.
VOJSKA SE BOJI VDORA CIVILISTOV V KASARNO
Glavni vhod v Kasarno še vedno ni odprt. Razlog za to, da še ni postavljeno tehnično varovanje, naj bi bilo to, daje menda predvideni projekt predrag zalogaj za občino. Slišati je celo, da naj bi šlo za zelo zapleteno varovanje, tako da obstaja celo prepričanje, da prehod skozi Kasarno še dolgo ne bo možen. »Resje. Odprtje glavnega vhoda kasni že za tri mesece. Vendar vzrok ni občina. Občina seje z dogovorom obvezala, da bo uredila ograjo in ostalo potrebno tehnično varovanje štabnega objekta, vendar ji kljub številnim pozivom še niso bili dostavljen načrt in pogoji varovanja. Sam menim, da kakšno posebno zahtevno in drago varovanje ni potrebno in da se z odprtjem ceste po nepotrebnem zavlačuje in obremenjuje Ribnico. Prepričan sem, daje možno urediti to nepotrebno situacijo že samo s kančkom dobre volje in zdrave pameti.«
Le-te očitno primanjkuje, saj je Janez Janša ob oktobrskem podpisu pogodbe dejal, da ne ve, zakaj seje z njo toliko časa zavlačevalo, ker naj bi vojska v opuščeni vojašnici ne imela kakšnih posebnih strateških interesov.
Saj res, z vojaki, ki naj bi jih bilo manj kot 10?
OSVETLITE Ml RIBNIŠKE CESTE!
Smrt priletne gospe ob prehodu za pešce v Goriči vasi je zakričala po takojšnji dograditvi javne razsvetljave. Cestni prehodi po občini so zelo slabo osvetljeni ali pa sploh ne. Tudi trg je izredno slabo osvetljen in kaj semenj, če po osmi uri zvečer ne vidiš več, kod noga ubira svoj korak! Nastavljeni, sicer lični kande-labri, očitno ne zadoščajo. Tudi zato ne, ker jih ponavadi polovica sploh ne gori in ponoči ni moč videti pešcev, ki prečkajo prehod. Glede na to, da je letos planirana kar velika postavka za javno razsvetljavo (23 mio SIT), pričakujemo, da bodo urejene tudi navedene pereče zadeve.
»V letošnjem letu se načrtuje postavitev javne razsvetljave na Gorenjski cesti, do Lepovč in na odseku Goriča vas - Šeškova ulica. Prav tako se že usklajuje izvedba nadomestne javne razsvetljave v mestnem jedru, saj je z leti odpadlo večje število visečih svetilk ter se uničilo nekaj kandelabrskih svetilk. Ocenjujem, da bo vsaj mestno jedro možno urediti v prvi polovici leta.« Glede na to, da župan priznava, da Ribnica ponoči resnično daje videz kakšnega zapuščenega kraja, in na to, da se Ribnica še kako poteguje, da bi bila neko regijsko središče, se bo to morda celo zgodilo. Želja bi se namreč izkazala za jalov poskus, če bi središče, tako kot sedaj, ugasnilo takoj, ko bi nanj padel prvi mrak.
s pomočjo svežega zagonskega kapitala lahko zgradil hišo, v kateri se bodo srečevali in bivali umetniki. Za predstavitev projekta Po poteh dediščine na Bledu, kjer je bila v okviru Tretjih slovenskih regionalnih dnevov nagrada tudi podeljena, je bila zadolžena ribniška občina, v kateri je tudi sedež začasnega upravljavskega združenja. Sicer pa naj bi nagrada spodbujala inovativne projekte regionalnega razvojnega pomena in naj bi v treh letih postala osrednja državna nagrada.
Novice pripravila A. Pahulje
■ rxj i ioci vri aoivvoM
>i OvVO
Sedem glasov proti jezmagalo. Podžupan ni bil izvoljen. Prvi poskusžupana, da bi ustregel črki zakona in zapolnil praznino, ki je nastala, ko j e prevzel poklicno opravljanje poslanske funkcije, seje izjalovil, kerse večina od trinajstih prisotnih svetnikov ni strinjala s kandidatom. Miha Klun tako ostaja vodja pravnega področja na Inlesu in svetnik SDS. »Nikoli ne reci ne«, pa je modra izjava glede namigov, da se utegne, sedaj sedemindvajsetletni pravnik, morda v bližnji prihodnosti potegovatiza pomembne političnefunkcije.
Zanimivo, da jih je precej manjkalo ravno iz vrst SDS, čeprav bi bilo bolj razumljivo, da bi si vnaprej zagotovili vsaj njihovo udeležbo.
»Iz naše skupine sta manjkala dva, ki sta že prej najavila svojo odsotnost, ker sta imela neodložljive poslovne in osebne obveznosti. To smo vedeli precej prej, a samo zato še nismo želeli lobirati drugje in »kupčkati« kot tudi ne označevati glasovnic in izvajali kakršenkoli pritisk na svetnike. Dejansko smo pustili tudi našim svetnikom pri odločanju popolnoma proste roke.«
jati občino, v kateri bi bil podžupan le rezultat nekih političnih kompromisov, ati bi bil s strani, ki sicer ni naklonjena županu, ki na vsakem koraku, celo brez argumentov, poskuša blokirati njegovo delo...«
Se ta lojalnost lahko razume kot: biti iz iste stranke, kot je župan?
»Ne, ni nujno, ker gre za povsem osebne kvalitete. Svetniške skupine so neformalne skupine znotraj OS in gre za predstavnike določenih strank in drugih interesnih skupin, vsaj njihova vloga je bolj poudarjena v tem smislu. Vloga občinske uprave, župana ali pa občinskih funkcionarjev zunaj OS pa je precej drugačna. Ti so zavezani slehernemu občanu ne glede na to, kako se je le-ta odločil na volitvah. Zavezan si vsem, ne glede na strankarsko pripadnost. Enako je s pomočniki. Delo župana je namreč zelo operativno in se nanaša na celo paleto nalog, ki ne morejo biti povezane s politiko, oziroma neko ideologijo. Tam gre predvsem za gospodarnost.«
Z županovim delom pa ste Vi celo bolj seznanjeni kot kdo drug. BUzu ste mu, ne samo po strankarski liniji, marveč tudi pogosto kot neke vrste svetovalec, sogovornik, sodelavec...
»Ne vem, če sem bolj seznanjen kot drugi. Z velikim številom svetnikov je delal že v prejšnjem mandatu, tako da me ni bolje pozna! kol ostalih. Nasprotno, njegovo delo so lahko f.-SWSÄ spoznali tudi drugi, ker je transpar-r	entno. Je pa res, da precej sodelujeva
^	tudi po občinski plati, v okviru OS in
ISk i? • -J odborov. O samem delu, županovan-' * ju, predvsem njegovih odločitvah zno-' jheHie,1 Upi 'raj le-tega, pa ne razpravljava prav ................. veliko.«
So bile pristojnosti kot podžupana razdeljene še pred glasovanjem, vsaj okvirno?
»Te so v večji meri določene že z zakonom, zato ni bilo nikakršnega vnaprejšnjega dogovora.«
MIHA KLUN,
nesojeni podžupan
Ste pričakovali, da bo rezultat glasovanja tako tesen, kot je bil (7:6), ker je bilo že poprej jasno, da se SLS in SKD z županovim predlogom ne strinja? Je bilo glasovanje navsezadnje realna odslikava političnega stanja v OS?
»Precej svetnikov je manjkalo. Od 19 je bilo prisotnih le !3 svetnikov, tako da ni bila čisto realna podoba OS. A ne glede na to odločitev velja. In če sem se pač odločiš za kandidaturo, potem si izvolitev tudi želiš. Rezultat je bil, kakršen je bil. V začetku so bili namigi, da SLS in SKD ne bo »za«, tako da vse to ni bito nepričakovano, čeprav samo njihovi glasovi v OS ne zadoščajo za izvolitev ah neizvolitev. So pa vse te teorije zgolj domneve, v resnici sploh ne vemo, kdo je dejansko bi! »za« in kdo »proti«, ker je bilo glasovanje tajno...«
Odobravate v tem primeru tajno glasovanje?
»Da, ker gre za volitve in imenovanja, ki so precej občutljiva zadeva. Gre za to, da bodisi svetniki bodisi volivci na volitvah odločajo neobremenjeno, neprisiljeno. Javno glasovanje je neke vrste tiha prisila, psihološki pritisk. Tajno glasovanje je bilo tako bolj demokratično.
...In, da, bili so tudi namigi, da bo negativni izid, saj kdaj jih pa ni, a župan seje odločil, da bo s tem predlogom vztrajal. In ga tudi razumem. Tesen rezultat pa je resnično odraz manjkajočih svetnikov. Če bi bila sestava popolna, bi bil po mojem rezultat veliko manj tesen, v eno ali pa drugo smer.«
So Vam morda znani zadržki s strani SLS in SKD?
»Težko je govoriti o kakšnih zadržkih. Mislim, da je šlo bolj za a priori nasprotovanje. Morda je bila posredi tudi kakšna osebna užaljenost, a takšnih vzrokov, ki bi bili strokovne narave, ne poznam.«
Negodovanje, ki se je najpogosteje pojavljalo v javnosti, je bilo glede Vaše mladosti. Stari ste komaj 27 let, torej naj bi bili za tako odgovorno funkcijo premladi, neizkušeni. Obstajala je bojazen, da bi ljudje poskušali manipulirati z Vami. »Tudi to je neupravičen strah, a ljudje imajo pravico do različnih mnenj, pogledov. Če bi mislil, da nisem sposoben za to funkcijo, da nimam vodstvenih, organizacijskih in strokovnih sposobnosti, sploh ne bi sprejel kandidature. Toliko samokritičen pa sem.«
Kakšne osebnostne in strokovne kvalitete pa bi po Vašem sploh moral imeti podžupan? Vi ste očitno ustrezali mnogim, glede na to, da vas je župan predlagal.
»Recimo, da sem, vsaj župan je verjel v to, in verjamem, da še vedno. Kvalitete? Najprej je treba vedeti, kaj podžupan sploh je. Opredeljen je v zakonu o lokalni samoupravi kot občinski funkcionar, njegova naloga pa je pomagati županu pri njegovem delu. Kot županov pomočnik mora biti najprej ustrezno strokovno usposobljen, da lahko nadomesti župana in mu kot svetovalec priskoči na pomoč. Mora biti tudi lojalen do župana. Težko si je predstavl-
ŽUPAN O NEIZVOLITVI PODŽUPANA Glede na to, da je župan črki zakona že ustregel, a s predlogom ni uspel, je seveda vprašanje, ali se bo v občinskem svetu v bližnji prihodnosti še pojavilo kakšno ime kandidata za podžupana, naslovljeno ravno nanj. »Neizvolitev podžupana zagotovo ni bila najbolj premišljena odločitev občinskih svetnikov in lahko pomeni resne motnje v delu občine. Zavedam se, da kljub primerni strokovni usposobljenosti in pripadnosti zaposlenih dolgoročno dela ni možno voditi po telefonu ali z občasnimi sestanki, prav tako ne z občasnim honorarnim delom podžupana. Zato sem predlagal podžupana za 4-urno redno zaposlitev. Želel sem pridobiti pravnika, saj je iz dosedanjih izkušenj jasno, da je pravno področje ključno v delovanju javne uprave, saj se vsakodnevno srečujemo z odločbami, sklepi, pogodbami, razpisi, odloki...
Ocenil sem, da bi bil pravnik Miha Klun primeren in sprejemljiv kandidat, še posebej, ker še ni tako vpet v poslovno življenje kot nekateri drugi primerni in sprejemljivi kandidati.
In kar je najvažnejše, bilje pripravljen sprejeti pogoje. Kljub nastali neprijetni situaciji bo v primernem času potrebno sprejeti nekatere odločitve, tudi odločitev o podžupanu.«
Pravice do podpisovanja dokumentov ne bi imeli?
»Podžupan bi imel pravico podpisati konkreten dokument samo po predhodnem županovem pooblastilu.«
Vaše podžupanovanje bi torej ljudje čutili bolj kot Vašo fizično prisotnost ob županovi odsotnosti? Ali bi torej lahko posredovali tudi v kakšnih konkretnih zadevah?
»Delal naj bi 4 ure na dan in bi pomagal pri koordinaciji občinske uprave, skrbel za razdelitev dela oz. dajal določena navodila zaposlenim. Uprava naj bi normalno delovala, tudi ko župana ni, ker projekti zaradi njegove odsotnosti ne smejo zastati.«
Kot pravnik veste, da bi občina po zakonu morala imeti vsaj enega podžupana, a ribniška ga ves čas nima. Zakaj se torej ne spoštuje zakona?
»Občina bi res morala imeti najmanj enega podžupana. To določa spremenjeni Zakon o lokalni samoupravi, ki pa v prejšnjem mandatu še ni veljat. V prejšnjem mandatu zakon tega ni tako precizno določit. Podžupan je bil tokrat predlagan, a ni bil izvoljen. Roki pa niso nikjer določeni. Navsezadnje pa tudi ni mogoče prisiliti nikogar, da bi sprejel kandidaturo, niti da bi ostali to podprli.«
Potem se lahko županu izteče že drugi mandat, ne da bi Ribnica imela podžupana?
»Kol sem že rekel: rokov ni.«
Se Vam zdi med svetniki še kakšen primeren kandidat oz. bi Vi lahko bili še enkrat v igri?
»Teoretično je to možno, ker zakon ne določa, da nekdo, ki prvikrat ni bil izvoljen, drugič ne sme kandidirati. Edini pogoj je, da mora biti iz vrst svetnikov, vse drugo je stvar županove presoje...Gotovo so še primerni kandidati, a moja ocena ni pomembna. Za podporo nekomu bi se odločil, ko bi zagledal ime kandidata. Svetniki se morajo zavedati, da je predlog izključno županova pristojnost, kar je razumljivo. Naredimo primerjavo: minister ima pravico, da imenuje državne sekretarje. Tiso njegovi pomočniki in v vsem vezani na ministra. Zakonsko je to področje na državni ravni bolj dosledno urejeno kot v občini. Državnih sekretarjev ne potrjuje parlament. Ko ministrstvo prevzame novi minister, je državni sekretar dolžan dati odpoved ravno zaradi tega, da bo novi minister lahko izbral svojo ekipo, kiji bo najbolj zaupal.«
Glede na to, da ste bili pripravljeni sprejeti to odgovornost, je bila v neizvolitvi prisotna trohica razočaranja, ali ste jo stoično prenesli?
»Stoičnojoje bito nemogoče prenesli, posredi je bilo manjše razočaranje, svet pa se ni podri Res pa je, da mi ni bilo vseeno, saj sem svoje razmišljanje gradil tudi na načrtih, ki bi mi zagotavljali delo podžupana dobro in odgovorno opravljati.«
A osem ur tega dela ne bi opravljali?
»Mi niti ne bi ustrezalo, saj bi mi 4-urna zaposlitev na dan zagotavljala, da bi lahko ostal v dejavnosti, ki jo rad opravljam. Tudi v prihodnosti svojo poklicno pol vidim bolj v gospodarskih vejah.«
Težko je verjeti, da nimate nikakršnih političnih ambicij, in se ne bi, ni nujno, da čez dve leti, potegovali za mesto župana?
»Nikoli ne reci nikoli. Če bi se mora! sedaj odločiti, bi najbrž rekel ne. A lega ne bom rekel«
Pogovarjala sem se in fotografirala Alenka Pahulje
Ideja, vredna razmisleka:
Mala gora, nova razsežnost bivanja
Prenekateri prebivalcev naše doline je pomislil in se tudi glasno potožil, da je ribniško pokopališče le hvalospev prestižnosti. Veliki nagrobni spomeniki, med katerimi je že preprosto izklesan kamen, ki v svoji biti teži k naravnosti, preprostosti in izvirni lepoti, videti ubog in sili lastnika, da bi vanj vložil vsaj toliko denarja kot njegova soseda na levi in desni. Robniki obkrožajo tako velike površine grobov, da vsak obiskovalec nenamerno hodi po njih in krši tisto osnovno pravilo: spoštovanje umrlih. Človeku takšna izumetničena megalomanskost odreka možnost, da bi na mestu samem lahko preživljal trenutke z umrlim, se z njim povezal v mislih in začutil prvinsko povezanost z neskončnostjo, kamor se je umrli povrnil. Dolenja vas seje že usmerila na boljšo pot. Ko bi le še umaknila tisto strahovito nemogočo luč, ki s pretiranim sijem osvetljuje mrliške vežice in zastruplja vid. Novi del dolenjevaškega pokopališča je skromen in nekako identičen, pogled pa se širi proti gozdu. Da Ribnica take zamisli ne bi premogla?
Markantni grobovi na ribniškem pokopališču	Foto A P
V kulturni srenji je nekdo že dal pobudo, ki bi ji marsikdo morda pridal oznako: »fantazijski načrt«. Mala gora. Ta bi lahko nudila poslednje zavetišče. »Za Ribnico je dar božji, kije posajen na sončno lego in v prijetno podnebje. Namesto kapel in velikih družinskih grobov bi se tam lahko uredil park in jase za umrle. Postavile klopčice za žalujoče...«
Bržkone bi bili res potrebni temeljiti posegi v prostor, toda zamisel idejnega pobudnika bi bilo vredno pretehtati. Miklova hiša bo morda spomladi pripravila srečanje na temo nove urbanistične ureditve občine. Vanj bi sodilo vse, tako ureditev novega pokopališča kot mestnega jedra, in vrednotenje pobude, da bi se nova stanovanjska naselja širila proti Mali gori. Potrebno bi bilo primerno izkoristiti vse naravne danosti te doline, pretehtati vse možnosti, ki bi sovpadale z ureditvijo ljudem in naravi prijaznega bivanjskega okolja. Pri tem nobena zamisel ni nična, noben pomislek zanemarljiv in nič ni nemogoče, ker se svobode duha ne sme kratiti.
A. Pahulje
POPRAVEK
V decembrskem pogovoru z inšpektorico Tatjano Dečman Žagarje prišlo do nenatančnega zapisa dogajanja, ki se je nanašal na pripis k fotografiji na strani 9.
Pravilno bi se po mnenju vpletene osebe glasilo: Vnel seje prepir vseh navzočih, letele so opazke in neka ženska seje nehote dotaknila rokava (in ne: začela vleči za rokav) "poštirkanega pravnika".
ZAHVALA
Vsem, ki ste mi za moj 90. rojstni dan čestitali in izrekli toliko dobrih želja, iskrena hvala.
Posebna zahvala velja LD Dolenja vas za izredno lepo pripravljeno srečanje v Lovskem domu, radijsko čestitko in darila.
Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat: NAJLEPŠA HVALA.
ANTON ADAMIČ st., Zadolje
>i c>yv<>r>c>«ra
51MnOCE 'Z'Z ^HOlvVOiXI
NASIPANJE VAŠKIH POTI OSTAJA PREDNOSTNA NALOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Medtem ko se asfaltira že skoraj poljske poti, ostaja Ulita talcev polna udarnih jam!
Načrt investicij za leto 2001 se ribniški krajevni skupnosti poruši že pri prvi točki. Popravilo vaških poti bi jo namreč stalo 4 milijone tolarjev in glede na to, da naj bi se njen letošnji proračunski delež (kottudi leto poprej) vrtel okrog2,6 milijona tolarjev, so njeni nadaljnji načrti skorajda že pobožne želje.
Kljub vsemu se pri vrhu prednostne liste, ki sojo člani sveta KS potrdili 13. januarja, gnetejo asfaltiranje poti do mrliških vežic v Jurjeviči (bile na spisku že lani), asfaltiranje cestnega odseka v Blatniku in ureditev poti od Žlebiča do Gorenjih Lazov. Potem pa na uresničenje čakajo še asfaltiranje poti iz Nemške vasi do cerkve sv. Lenarta (pri čemer naj bi pomagal tudi minister But) in ureditev poti Sv. Rok-Mlaka, do poti Breg-Brezje, proti B reža m. Gre za kolovozno pot mimo njiv, kjer je potekal obvoz ob prenovi Gorenjske ceste in pot tudi dodobra poškodoval.
Kakšen milijon tolarjev naj bi bil namenjen tudi za postavitev javne razsvetljave pojavnih cestah in naseljih. Tokrat ga bosta porabili dve luči, ki ju je potrebno namestiti v Lepovčah.
Potem pa se knjiga želja zapre in člani sveta ugotavljajo, da bodo v prihodnje obravnavali in reševali le še tegobe glede cest, saj bodo zanje porabili ves proračunski denar.
Ulica talcev pa naj bi se pojavila tudi na dnevnem redu OS. Mera je polna, menijo stanovalci, ki so pripravili tudi protestno pismo in ga posredovali Krajevni skupnosti.
Udarne jame so po navedbah Antona Jorasa in po ogledu dejansko videti globoke 20 centimetrov, in takšno cesto lahko pusti vnemar samo tisti, ki se po njej ne vozi vsak dan.
Vsi drugi pa trpijo še blato, medtem ko pozimi menda ni niti pluženo. Največje težave se začnejo na koncu Kasarne. Tam se namreč za geodete in občino konča svet, se že 4 leta pritožuje Joras, saj kljub temu, da njegova hiša nosi številko 14, ni upravičena do normalnega prevoza.
»Mlekarja šlepam,« seje Joras ponovno potožil članom sveta, »in če se po cesti voziš s hitrostjo, višjo od 30 km/h, tvegaš, da boš izgubil kolo!« Zemljiškoknjižne zadeve, ki so bile poprej sporne zaradi tega, ker se sploh ni vedelo, kje naj bi trasa potekala, so po Jorasovih besedah sedaj rešene. Vsi stanovalci se menda sedaj strinjajo s tem, da se asfaltira cela Ulica talcev. »Če je ulica, naj bo ulica do zadnje hiše in pripravljen sem tudi finančno pomagati.«
VSE VEČ POTEPUŠKIH PSOV V ČASU, KO RAZSAJA STEKLINA
Ribniška KS bo občinskemu svetu tudi predlagala, da se nekako vendarle uredi vse bolj pereč problem potepuških psov, še posebej v romskih taborih. Samo na Nemškem Brezju jih je menda več kot 10. Le-ti so postali že prava nadloga, še posebej sedaj, ko po okolici ponovno razsaja steklina. Veterinarska inšpekcija, na katero seje občina obrnila zaradi nove težave, je predlagala, da občina v navezi s sosednjimi občinami, zagotovi zavetišče za potepuške pse. Nato bi se jih polovilo, pripeljalo v azil, hranilo, nakar bi se javno pozvali neznani lastniki, da imajo osem dni, da pridejo po svojega psa in pri tem plačajo stroške azila. Če po psa v tem času nihče ne pride, se le-tega humano pokonča z injekcijo, ki stane 4.000 S IT. Predlog veterinarske inšpekcije ni naletel na odobravanje, zato bi bil potreben dodaten pritisk javnosti, da se ta težava reši. Navsezadnje zato, »da lovci zavarujejo svoje lovišče«, je dejal tajnik Ludvik Rus.
Potepuški psi namreč preganjajo divjad, srečujemo jih že po vseh ribniških ulicah, kjer se spopadajo s hišnimi psi, prav zoprna srečanja z njimi pa je imel pred božičem sam tajnik KS, ko je na sprehodu naletel na gručo devetih potepuških psov. Razen grozečega renčanja na pasji in strahu na sprehajalčevi strani je imelo nenadno srečanje miren konec.
: I,
Goričani naj ne bi imeli pretiranih težav s 15 grosupeljskimi Romi v središču vasi, le nekaj prosjačenja naj bi bilo do sedaj.
Imajo pa toliko večje tisti, ki so se še lanskega oktobra odpravili na posvet z državo, da bi rešili romsko vprašanje na ribniškem koncu. Urad za narodnosti in tri pristojna ministrstva so enajsterici pogumnih krajanov zagotovili, da bo ribniška KS prejela konkretne predloge za rešitev. Zdaj smo januarja in na JV nič novega, zato je bilo zadnjič slišati, da jih bo gručica občanov odšla v Ljubljano ponovno podrezat.
Posledica zavlačevanja in ugodne klime, ki jo Romom skupaj z državo nudijo še vse ostale institucije: Ljudje ugotavljajo, da ima Ribnica sedaj že več Romov kot Kočevje! Pa je bilo še nedavno ravno obratno! Ribnica postaja romska Meka!
INIEBÄIIZZO
VOJAK MIHA POSTAL CIVILNA OSEBA
Civil Miha poroča:
Ribnica, 9.1. 2001
Med služenjem v tllllP	slovenski vojski
se soočim z vprašanjem HKHgl '	ift	smiselnosti voj-
ffč.	#*»,1	ske in se odlo-
tjlpsrii	‘:;%v ' f -	čim za civilno
' Hsg	služenje tako
ifi	kot skoraj vsi
moji prijatelji, ki j	so večinoma štu-
dentje in mladi izobraženci. Na Vrhniki zdržim še nekaj časa in že sem tu, na svobodi. Vojaški dnevnik se spremeni v civilnega, medtem ko čakam na vpoklic v civilno služenje in doslužitev vojaškega roka v nadomestni - humanitarni obliki. Država, politika in vojska nedvomno premalo skrbijo za moralo slovenskih vojakov, saj si marsikdo kmalu zaželi civilnega služenja. Le nekateri vojaki pa to dejansko tudi storimo. Zbogom, orožje, živel humanizem!
In tako podlistka o slovenski vojski ne bo več!
Kok za oddajo ijradiva je O.februar 2001
Alenka Pahulje
UREDITEV KANALIZACIJE IN ASFALTIRANJE CELOTNE CESTE ULICE TALCEV
Krajani Ulice talcev naprošamo KS in občinski svet občine Ribnica, da končno pristopi k reševanju problematike kanalizacije in asfaltiranja Ulice talcev. Krajani Ulice talcev želimo od pristojnih izvedeti, kdaj se bo začelo z deli v tej ulici. Naveličani smo poslušanja večletnih županovih obljub po sredstvih javnega obveščanja (REŠETO, UNIV0X), da se bo cestna problematika rešila, ker žal ostajajo samo obljube.
Stanovalci se vozimo po nemogočem cestišču, saj se ob deževju naredijo globoke udarne jame, cesto celo zaliva voda, saj je Hydrovod ob sanaciji vodovoda uničil cevi za odvodnjavanje. V suhem vremenu pa se po cesti dviguje toliko prahu, da se skoraj ne da dihati.
Prosimo, da se problematike ureditve ceste in kanalizacije lotite čim
hitreje, saj se čutimo zapostavljene in manjvredne občane, čeprav plačujemo vse komunalne prispevke, kijih od nas zahteva občina. Želimo si, da upoštevate naše težave, da nas obravnavate kot enakovredne državljane, saj smo v krajevni skupnosti Ribnica edini, ki nimamo kanalizacije, asfaltne ceste, niti nimamo javne razsvetljave.
Krajani Ulice talcev
UHO SUSI
Medvede, Rome in azilante na deželo, to je politika, ki jo vodita država in njena prestolnica.
Pa seje tako rodila genialna zamisel, da bi 500 azilantov namestili v opuščeni vojaški objekt na Velikih Blokah. Tja, v vasico, ki premore komaj 216 prebivalcev. Ni čudno, da so vaščani zavpili: Okupacija! Ribničani v tem primeru tudi ne smemo odobravati početja države in to iz treh razlogov: 1. Ker tudi mi živimo na deželi.
2.	Velike Bloke so skorajda na našem koncu in imajo na svojih tleh ostanke JLA-kot mi.
3.	Pred nekaj leti je država razmišljala, da bi azil uredila v opuščenem ribniškem begunskem centru!
Zamujanje s plačili?
Občina naj bi zadnje čase precej zamujala z izplačevanjem že opravljenega dela in ostajala dolžna tako društvom (npr. PGD Ribnica okrog 300.000 SIT) kot posameznikom. Šlo naj bi celo zavečletnezamude. Kajje razlog?
»Težave s plačevanjem iz proračuna se praviloma pojavijo vedno ob zaključku poslovnega leta. Tudi leto 2000 ni bilo nikakršna izjema. Že poleti, kmalu po začetku delovanja Bajukove vlade, je bilo jasno povedano, da so proračunski prihodki in odhodki neusklajeni in da se ob koncu leta pričakuje več 10 milijard SIT visok primanjkljaj. Država je svoje breme porazdelila med proračunske uporabnike. Tako so morali del bremena prevzeti tudi občine in številni javni zavodi ter v končni fazi tudi izvajalci proračunskih programov. Ocenjujem, da smo tudi letos uspeli na primeren način razporediti sredstva in da izvajalci investicij in uporabniki proračunskih sredstev niso imeli večjih težav.
PGD Ribnica ni neposredni upravičenec do sredstev občinskega proračuna. Vsa sredstva proračuna se nakazujejo na občinsko gasilsko zvezo, ta pa jih v skladu s potrebami in dogovori razporeja med društva.
Rad pa bi še posebej poudaril, da nimamo nobenih večletnih plačilnih zamud in je trditev, da nekatere obveznosti niso poravnane že več let, zlonamerna in žaljiva.«
PripmvHuAP
PODJETNIKE
OBVEŠČAMO,
da občina Ribnica v letu 2001 ne bo razpisala kreditov za pospeševanje razvoja gospodarstva, saj jih razpisuje preko svojih skladov država po ugodnih pogojih: Sklad RS za malo gospodarstvo, Sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja...
O državnih razpisih ter pogojih za prijavo
na razpisana sredstva boste preko Rešeta
pravočasno obveščeni.
informacije lahko dobite tudi na Področnem
centru za razvoj gospodarstva, tel.: 836-93-
31.
Občina Ribnica
AKCIJA RAZNAŠANJE KOLEDARJA ZA LETO 2001
»Saj jaz ne bom nikoli potreboval gasilcev!«
Nakup zračne blazine za reševanje iz višjih nadstropij možen šele
čez šest let
Z akcijo raznašanja koledarja vvsako gospodinjstvo smo pričeli že leta 1995, in ta seje obdržala do danes. Tako smo tudi letos potrkali pravna vsaka ribniška vrata I n voščili srečno, uspešno in predvsem varno leto 2001. Koledar smo podarili prav vsem, ki so nas hoteli sprejeti. Teh je bilo 781. Za naš obisk, voščilo in koledar so krajani v povprečju darovali po 985 tolarjev.
zbrana sredstva.
Pred akcijo »Koledar v vsako gospodinjstvo 2001« smo se odločili, da bomo sredstva, zbrana na Knafljevem in Prijateljevem trgu, porabili namensko za nakup zračne blazine, s katero lahko rešujemo stanovalce iz višjih nadstropij. Vsa sredstva s teh dveh trgov bomo zbirali na posebnem računu, dokler se ne bo s skrbnim gospodarjenjem nabralo dovolj denarja za nakup te
V nekaj besedah bi vam rad predstavil podobo, ki krasi letošnji koledar. Slika je fotografija originala, ki krasi prostore gasilskega društva Ribnica in je bila naslikana okrog leta 1905. Prikazuje zavetnika gasilcev sv. Florijana, ki gasi požar v Ribnici. Na sliki so tudi lepo vidni stari zvoniki cerkve sv. Štefana in stari most, ki vodi k ribniškemu gradu. Ta slika je v ponos ribniškim gasilcem, zato smo se odločili, dajo natisnemo na naš prvi koledar v novem tisočletju.
Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ribnica smo se za akcijo razdelili v 8 skupin, pri čemer smo zajeli celo Ribnico s Knafljevim in Prijateljevim trgom, Hrovačo, Lepovčami in Gorenjsko cesto.
Vsa zbrana sredstva so namenjena za vzdrževanje gasilskega doma in gasilske opreme ter za izobraževanje. Tudi gasilci imamo obveznosti do opreme, s katero delamo, in do gasilskega doma, v katerem delujemo, poleg tega pa tudi do prav vseh občanov, ki se jim pripeti nesreča in jim moramo takrat pomagati. Najhuje za gasilce je, če ostanemo v takih primerih nemočni, neopremljeni in premalo usposobljeni, ko ljudje, ki nas potrebujejo, pričakujejo našo pomoč. Prenekateri občan nas je na vratih odpravil z opazko: »Saj jaz gasilcev ne bom nikoli potreboval!« in: »Kaj boste pa storili z mojimi 100 tolarji?« V naši evidenci imamo prav vsa sredstva od leta 1995 pa do danes. Tako lahko v vsakem trenutku povemo za vsakega občana, koliko je kdo daroval, vendar to ni naš namen in tega ne bomo nikoli poimensko navedli. Prav tako je tudi zabeleženo, za kaj in kam smo namenili vsa
opreme. Glede na letošnja zbrana sredstva in izračune, ki smo jih opravili, bomo z namensko zbranimi sredstvi z omenjenih trgov kupili omenjeno blazino v vrednosti 1.200.000,00 tolarjev, najprej čez 6 let! Na Prijateljevem trgu smo obiskali 114 gospodinjstev in zbrali 59.420,00 tolarjev, kar je v povprečju 521,00 tolarjev na gospodinjstvo. Na Knafljevem trgu smo razdelili 189 koledarjev, zbrali 126.080,00 tolarjev, kar je v povprečju 667,00 tolarjev na gospodinjstvo, skupaj torej 185.500,00 tolarjev.
Danes imamo med opremo za reševanje iz višjih nadstropij le zaprto spustnico, ki pa je nevarna celo za gasilce, ki smo vešči njene uporabe, da o stanovalcih v primeru resne nevarnosti sploh ne govorimo.
Za primerjavo naj omenim še sredstva, ki smo jih uspeli zbrati drugje po Ribnici. Najboljša je bila Hrovača s povprečjem 1.996,00 tolarji na gospodinjstvo. SledijojiLepovčez 1.534,00 SIT, Gorenjska cesta z 1.339,00 SIT, Mlaka z 1.157,00 SIT, Ribnica z 1.133,00 SIT, Gornje Lepovče z 1.043,00 SIT, sledita še Knafljev in Prijateljev trg.
Vsem, ki ste velikodušno darovali za vzdrževanje gasilske opreme in za nakup nove, se najlepše zahvaljujemo člani prostovoljnega gasilskega društva Ribnica.Tudi v bodoče se bomo trudili, da bomo vedno pripravljeni in sposobni pomagati prav vsem ljudem v stiski, tudi tistim, ki našo pomoč že vnaprej odklanjajo.
MATJAŽ VIRANT šredsednik PGD Ribnica Foto Arhiv PGD Ribnica
■ rxji icxi ^ri :/i.>i/X<>rxj
:> ■ inj ■ j:.»«»■ cz 5i. ixj>i rz-.a:a rz>e
SKRABCEVA HIŠA JE OŽIVELA
GLASBENA ŠOLA miNICA
KONCERTI
V
FEBRUARJU
2.	februar
KONCERT KLAVIRSKEGA TRIA učencev GLASBENE ŠOLE VIČ-RUDNIK violina: Urška Trček violončelo: Gašper Artač klavir: Manca Trček
3.	februar
KONCERT GODALNEGA TRIA učiteljev GLASBENE ŠOLE RIBNICA
violina, viola: Ksenija Abramovič violina: Ivo Vlašič violina: Jože Rajk
klavirska spremljava: Izabela Vlašič, Elena Metelko
6. februar
KONCERT
učencev GLASBENE ŠOLE RIBNICA
Malce nenavadno povabilo nas je na nedeljski večer, 7. januarja, pripeljalo v toplo domačnost rojstne hiše patra Stanislava Škrabca. Nenavadno, brez pojasnila, kdo vabi ljubitelje besede, da bi prisluhnili prebiranju pesmi našega Prešerna in dveh njegovih ruskih sodobnikov - Puškina in Lermontova. Radovednost, komu se je porodila ideja, da rojstni dan p. Škrabca počastimo na tak način, je bila potešena, ko je pater Niko prepolni hiši poslušalcev to pojasnil: z Mašo Kljunovo, študentko ruskega jezika, tudi Škrabčeve krvi, sta prišla na to misel.
Ko si je vsak našel svoje mesto - za pečjo, na klopi, skrinji, pručki, stolu ali pri mizi, je spregovoril p. Niko. Oživil je lik skromnega rodovnika, neutrudnega jezikoslovca, ki mu je življenje
teklo v premišljevanju, znanstvenemu delu in odpovedi vsemu posvetnemu. Sledilo je branje izbranih pesmi. Pater Niko, Maša, Katja in Barbara so prebirali pesmi treh romantikov. Brez patosa, umirjena je bila njihova pripoved, naravna, popeljala nas je s seboj in segla v naša srca. Brez vmesnega ploskanja seje prelivala beseda v besedo, misel v misel, pesem v pesem... Na koncu hvaležen aplavz in toplota v srcih. Zaključili smo pri obloženi mizi Škrabčevih sorodnikov, notranje obogateni ob doživetju lepega večera. Da ne bi bil zadnji!
Hvala vsem, ki ste prispevali in se potrudili, da nam je bilo lepo!
Tanja
Foto A P
14. februar
KONCERT
učencev solopetja GLASBENE ŠOLE RIBNICA
23. februar
KONCERT V MASKAH učenci Glasbene šole Ribnica
VSI KONCERTI BODO OB 18. URI V DVORANI GLASBENE ŠOLE RIBNICA
Bernarda Kogovšek, prof.
ravnateljica

GLASBENA ŠOLA RIBNICA
SKRABCEVA IZBA POSTALA STIČIŠČE LITERATOV
V	prvi polovici leta bosta patru Stanislavu Škrabcu v čast izdani tudi brošuri. Ena ga bo odkrita kot osebnost, duhovnika in redovnika, saj je kar 55 let preživel v duhovniškem stanu; druga pa bo vsebovala Škrabčev prevod Sončeve pesmi svetega Frančiščka. Literarni večer, ki se gaje na njegov rojstni dan udeležila vrsta Hrovačanov, patrovih sorodnikov in ostalih ljubiteljev poezije, se je zaključil z željo patra Nika, da bi se tovrstna literarna srečanja v prihodnje redno prirejala. Ta misel je že nekaj časa tlela v kulturnih in družbeno aktivnih krogih in njeno prvo udejanjanje je bilo, sodeč po pogovorih z udeleženci literarnega srečanja, zelo dobro zasnovano. Bilo je tisto, s čimer se »duša hrani«. Tudi sam izbor lokacije je bil ne samo razumljiv, saj seje obeleževalo Škrabčev dan, marveč primeren zato, ker je v mah prijetni izbi nudil tisto domačnost, ki ljudi lažje harmonično poveže. Škrabčeva domačija se je tako vsaj za kratek čas znebila značaja prehodnosti; kraja, kamor zahajajo izletniške skupine. S srečanjem je morda nastavita temelje tistemu, kar bi ji dejansko bolj sodih kot muzej suhe robe in lončarstva, o čemer se je nekaj časa tudi govorilo.
V	njej bi bilo bolje ustvariti dom pisane in govorjene besede, saj bi s tem najbolje izražala tisto, k čemur je vse svoje življenje teži! pokojni pater Stanislav Škrabec. (Alenka Pahulje)
ZAHVALA
Ni je noči tako temne, da bi tam v daljavi ne trepetala ponižna luč, tolažba srca.
Ne samo z besedo tolažbe, vlivanjem poguma, razumevanjem človeške stiske - tako ekonomske kot zdravstvene in duševne - tudi z dejanji in denarno podporo so nam priskočili na pomoč sodelavci, Center za socialno delo, podjetje »Sončni žarek«, kar nam vliva voljo do življenja in do dela ter lajša vsakodnevne tegobe...V veliko oporo in zadovoljstvo so nam. V tem lokalnem časopisu se želimo v imenu družine zahvaliti vsem, ki se kakorkoli trudijo in nam pomagajo tako z besedo, dejanji in materialno.
Zelo hvaležna občanka z družino
10
REwSETO
Z Božično - novoletnega koncerta
V1
Že 13. po vrsti in kakovost le
še raste
LJUBITELJSKA KULTURA LANI OBOGATENA S 35 PRIREDITVAMI
Koledovanje je bilo tokratno vodilo vsem 170 nastopajočim in ostalim sodelavcem na Božično-novoletnem koncertu. Še bolj kot v pesmi ribniških pevskih zborov, plesu gostov iz Račne in vedno srce povzdigujoči glasbi pihalne godbe pa seje ta čudovita slovenska šega odrazila v improvizirani domači izbi. Tamkaj je gručica amaterskih igralcev od Sv. Gregorja živopisno uprizarjala navade od večera, ko se družina odpravi k polnočnici do koledniškega časa okrog praznika Svetih Treh kraljev. Dve uri trajajoči tradicionalni koncert je bil rezultat tromesečnih priprav, čeprav bi se kmalu izbrana tema izjalovila, saj nihče ni bil pripravljen režirati prireditve. Prošnjam organizatorjev SLKD Ribnica in KUD Gallus se je nato vendarle odzvala Tadeja Klun, ki se aktivno udejstvuje tako v pevskih zborih kot skupinah. Njena nova obveza je vsebinsko sovpadala tudi z izdelavo njene diplomske naloge.
Spremne besede so množico obiskovalcev popeljale v božično-novoletni čas in odkrile v marsičem že pozabljeno ljudsko izročilo. Podobno obeleževanje prazničnih dni seje s petjem KUD-ovih zborov v TVD Partizanu začelo pred trinajstimi leti, leta 1988, in sčasoma je ribniški božično-novoletni koncert postal nepogrešljiva tradicionalna prireditev ob zaključku leta. V zadnjih letih je dosegel tudi visoko kakovost. Značilnost ribniških božično-novoletnih koncertov je že nekaj let tematska opredeljenost. Lani, ko se je svet veselil prehoda v novo tisočletje, je bil tako prirejen gala koncert, medtem ko smo se letos povrnili k slovenskim koreninam. Strošek za največjo ribniško prireditev, ki jo sofinancirata Občina in SLKD, že pet let ostaja enak; 1,2 milijona tolarjev in vanjo je všteta tudi družabna večerja, saj je ta večini
V zahvalo za dobro opravljeno delo je organizator Tadeji Klun simbolično poklonil vrtnico
nastopajočih edino plačilo za trud in pripravljenost.
Merilo uspešnosti pa so bili zagotovo lahko zadovoljni obrazi obiskovalcev, ko so odhajali iz dvorane, še prej pa močan aplavz, tako organizatorjem kot mladi režiserki.
In če se je že vse začelo s sojem sveč in pričakovano Sveto nočjo, je bilo tisti večer, 26. decembra, zavoljo Dneva samostojnosti ob zaključku slišati še slovensko Zdravljico.
Alenka Pahulje Foto Foto TONI
Začetek novega je čas polaganja računov za preteklo. Te račune Območna izpostava SLKD Ribnica (01), tako kot vse izpostave SLKD širom po Sloveniji, polaga vsvojih podrobnih poročilih vsaj dvakrat na leto. Zdi se mi prav, da se s temi računi včasih seznani tudi širša javnost. Poglejmo, obudimo torej spomine na dogajanje v letu, ki je za nami.
Na področju občine Ribnica seje zvrstilo 15 prireditev, ki jih je organizirala 01 ali pri njihovi izvedbi vsaj sodelovala. Poleg teh pa je organizirala tudi Ribniški poletni festival (od 07. do 22. julija), v okviru katerega je bilo 5 prireditev. V zimskih počitnicah je bila za otroke v Ribnici organizirana gledališka delavnica.
Na področju občine Loški Potok so bile v organizaciji in sodelovanju 01 tri prireditve ter gledališka delavnica za otroke med zimskimi počitnicami.
V občini Sodražica je 01 izpostava pripravila štiri prireditve.
Olje sodelovala tudi v raznih pripravljalnih odborih kot n.pr. v odboru za pripravo prireditev v spomin na 200-letnico rojstva dr. Franceta Prešerna, v odboru za pripravo prireditev v okviru Prijateljevega leta v Sodražici ipd.
Naj omenim tudi organizacijo ter finančno podporo, ko so se posamezniki ali skupine iz celotnega področja Območne izpostave SLKD Ribnica udeležili raznih medobmočnih in državnih prireditev ter seminarjev, npr.: Seminar za zborovodje v Ljubljani, Medobmočna razstava likovnih ustvarjalcev na Muljavi ipd.
In finančno stanje? Vse te prireditve in dejavnosti so stale 3.670.000,00 SIT, če zaokrožim na tisoč tolarjev. Največ sredstev je bilo porabljenih v občini Rib-nica-3.083.000,00 SIT, na drugem mestu je občina Sodražica s 320.000,00 SIT in najmanj v Loškem Po-toku-267.000,00 SIT. Višina sredstev in vrstni red je razumljiv, če upoštevamo višino sofinanciranja posameznih občin. Občina Ribnica je prispevala v lanskem letu 2.000.000,00 SIT (nekaj še dodatno za leto 1999), občina Sodražica sicer ni prispevala denarnih sredstev direktno OI, pač pa je sodelovala pri kritju stroškov posameznih prireditev, v občini Loški Potok pa je tega bilo še manj. Prispevek iz državnih virov je znašal 945.000,00 SIT. Napisati moram še to, da so to sredstva, ki so bila namenjena izključno za prireditve. Vsi ostali stroški (npr.: pisarniški material), se krijejo iz za to namenjenih dotacij iz Ljubljane, prav tako tudi plača zaposlenega. Vsa sredstva torej, kijih namenjajo lokalne skupnosti in država za program, so namenska in tako tudi porabljena.
Danes sem vas, spoštovani bralci Rešeta, zamoril s številkami, naj vsaj zaključim bolj veselo.
S skupnimi močmi, z veliko mero medsebojnega sodelovanja bomo tudi v letošnjem letu pripravili marsikaj zanimivega. Obljubljam vam, da se bom še naprej trudil za lepši kulturni vsakdan vseh skupaj in vsakega posebej. Želim vam vse dobro in lepo pozdravljeni.
Jože Lampe
vodja Območne izpostave SLKD Ribnica

vi::> i rxi ■ ■	<»■ <1 :a jvrain jejte n>1

Majdi v slovo!
V dnevih, ko smo se poslavljali od tisočletja, ko smo sklepali misli in dejanja z dobrimi željami, je čas zaznamoval spomin z bolečim slovesom. Pričakovano, a kljub temu z bolečino trenutka, nas je Majdino slovo doseglo ranljive in žalostno nemočne. Z vero, da se enajst tet trajajoči boj z boleznijo tudi tokrat ne bo končal, smo skoraj nemo opazovali, kako se zakon narave ne meni za želje nas smrtnikov in kako absolutna, nezmotljiva in večna je resnica.
1959 - 2000
Zdravstveni dom je zapustila naša Majda. Iskrivost duha, dobre volje in neizčrpna energija za doseganje zastavljenih ciljev staji skupaj s poslanstvom zdravnika odpirali pot do src njenih bolnikov in nas sodelavcev. Včasih v nedoumljivi ljubezni, včasih v usmiljenju, vedno pa v požrtvovalnosti, ne meneč se za lastno utrujenost srca in telesa, v do obupa goli resničnosti. Vsi, ki smo njen boj spremljali celo desetletje, ji zaupali kot dobremu človeku in zdravniku, jo še do včeraj čakali, da se nam posveti na svoj, edino njen način, smo upali in želeli. Ne bolniki, ne njeni sodelavci nismo bili pripravljeni sprejeti dejstva, da tudi kot in čeprav zdravnica ostaja ranljiva za bolezen. Občudujoč in zavidajoč ji poznavanje lastnega telesa, smo s strahom spremljali, kako se bolezen polašča dela za delom telesa in kako malo pomeni to na njeni podobi med nami. Celo dolgo desetletje je odhajala in se vračala. Hitri, nepričakovani odhodi in vesele vrnitve, ki so dvome odvračale vstran, a vedno le začasno. Vedno hitreje.
Nemočni, da bi ji v stiski pomagali, smo ostajali na brezpotju - ona, zdravnica s svojo boleznijo, in mi, njeni sodelavci, z njenim zaupanjem, a brez pravega zdravila. Privoščili bi ji ga in zaslužila bi si ga zaradi pomoči ljudem v stiskah, zaradi dela, ki gaje opravljala v času, ko ga ni bilo dovolj - ne zanjo, ne za njeno družino. Zaslužila bi si ga zaradi mladosti, za vsa odrekanja v času študija, za vse, kar nam je dajala. Žal, brez pomoči zanjo. Hipokratova je misel: "Zdravnik je dober človek." Brez pridržka je veljalo to zanjo, za Majdo. Ljudje seje bodo spominjali po njenem zdravnikovanju, nam v zdravstvenem domu ostaja nenadomestljiva sodelavka, njeno delo in življenje med nami pa trajna dediščina nas vseh. Življenje je stkano iz dni, ki vedno minejo. M nogo jih utone v pozabo, v spominu pa živijo posebej zaznamovani, nepozabni dnevi. Za številne izmed njih smo hvaležni njej in zaradi njih jo bomo pogrešali.
Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas...
(Tone Pavček)
Peter Rus
Člani Lions kluba Ribnica bi z velikim veseljem in zadovoljstvom zakljuäli svojo humanitarno dejavnost konec leta 2000, če se ne bi prav lani v svoji sredini boleče soočali z resničnostjo bolezni, minljivosti, izgube in smrti.
Pomlad nam je vzela Tadeja Prelesnika, klubskega mojstra, enega zadnjih decembrskih dni pa seje poslovila Majda Govže Kumelj, 2. podpredsednica. Odšla sta, nam pa ostaja njun vzgled, ostajajo spomini.
TADEJU
Že novica, da je Tadeja prizadela bolezen, ki daje tako majhen kanček upanja na ozdravitev, nas je navdajala z žalostjo. V naši notranjosti je odzvanjalo vprašanje, kako je mogoče, da bolezen prizadene človeka, kot je Tadej, tako polnega življenjske energije, humanega, pozitivnega razmišljanja, sočutja do soljudi.
Vsi, ki smo ga srečevali na poslovnem področju, smo spoštovali njegov delovni elan, njegovo odgovornost pri izvajanju vodstvene funkcije in njegovo močza premagovanje vseh ovir na poti do uspeha. Tadej je bil človek akcij
Kot človek in strokovnjak je bil cenjen tako pri sodelavcih kot tudi pri lastnikih družbe, ki joje vodil.
V njem je bil neusahljiv vrelec moči za uresničitev zadanih ciljev. Kipeča energija seje prenašala tudi na soljudi, ki jih je srečeval v življenju. Že koje stopil v prostorje napolnil ozračje z vedrino, hudomušnim in igrivim dialogom, in še dolgo po njegovem odhodu je bil njegov duh še vedno prisoten.
Tadej seje odlikoval tudi z aktivnostjo v Lions klubu, bilje eden izmed ustanovnih članov v Ribnici in popolnoma prevzel fllozoji-jo poslanstva lionizma. Kot klubski mojster je skrbel za pri-1960 - 2000	jateljsko ozračje na skupnih sestankih in odgovorno izvajal nje-
mu dodeljene klubske zadolžitve.
Tadej je ljubil morje. S težkim srcem sem se na svojem letošnjem letnem dopustu spominjala njegovih gorečih pripovedi, iz katerih je bilo zaznati to njegovo ljubezen.
Tadej je neskončno rad smučal. Že sedaj se zavedam, da me bo na letošnji smuki prizadela misel, da njemu tovrstni užitki niso več dani.
Še vedno so v moji zavesti besede Tadejeve osebne izpovedi med boleznijo. Zaznali je bilo mogoče srečo, ki jo je doživljal v krogu svoje družine, kjerje črpal svojo življenjsko moč. Ganljiva je bila njegova želja po ozdravitvi, da bi tako prihranil bolečino svojim najbližjim. Ni objokoval svoje usode, popolnoma razumskoje sprejel diagnozo in je nastopal kot tolažnik vsem nam, ki nas je njegova bolezen prizadeta. Kljub temu, da smo vedeli za njegovo kruto bolezen, je vsak njegov prijateljski ali poslovni obisk vedno pustil za seboj pečat upanja na ozdravitev in v nas vzbudil veselo pričakovanje ponovnega snidenja.
Tadej je verjel v bivanje v onostranstvu. Verjemimo tako tudi mi v upanju, da se ponovno prijateljsko snidemo z njim.
Mirjam Trdan
MAJDI
Majda je bila članica našega Lions kluba od ustanovitve dalje, tudi naša podpredsednica. S svojim dejavnim vključevanjem je zaznamovala vsako naše srečanje. Vednoje bila polna zamisli in predlogov, kijih je nato tudi izpeljala. Vložilaje veliko truda in dela v vse naše do sedaj uspešno izvedene projekte. S svojo življenjsko naravnanostjo v dobroto, radodarnost in ljubezen je usmerjala delovanje našega Lions kluba in vsakega posameznega člana posebej. Geslo We serve je bilo tudi moto njenega poslanstva, tako v poklicu zdravnice, ki gaje opravljala z vso ljubeznijo, zagnanostjo in vestnostjo, kot v njenem zasebnem življenju.
Vsak od nas je na svoj način spremljal njen pogumni boj z boleznijo. S svojo osebnostjo in življenjsko naravnanostjoje obogatila slednjega od nas. V vsakem je pustila svojo sled in ga nekaj naučila. BHa je dober, tankočuten, skrbeč in ljubeč človek z obsežnim znanjem medicine.
Alenka Nadler Žagar
Majda je v vseh okoliščinah ohranila svoj pozitivni značaj in okolici kar naprej ponujala prijaznost in pozitivno energijo. Taka je ostala tudi v času najhujših zdravstvenih preizkušenj, v kakršnih se večina ljudi preda malodušju oziroma od okolice pričakuje najvišjo stopnjo razumevanja in potrpežljivost. Kljub številnim operacijam in obremenjujočemu zdravljenju ni prekinila stika s svojimi bolniki in jim je razumevanje, potrpežljivost in podporo nudila v njihovih vsakodnevnih zdravstvenih stiskah. Zato nam bo v spominu ostala kot svetla oseba in rojena zdravnica, kakršnih še posebej v današnjih časih ni prav veliko med nami. Kljub kratkemu življenju gaje izpolnila tudi s humanostjo zdravniškega poslanstva.
Božidar Voljč
Kakopticave, kdaj naj odleti proti soncu? Kdo ji pove, kdaj je čas? Kako mi, ljudje, vemo, kdaj je čas, da se premaknemo naprej? Kako vemo, kdaj naj gremo ? Kot ptice selivke imamo tudi mi tih notranji glas, če mu le prisluhnemo, ki nam prepričljivo pove, kdaj naj nadaljujemo pot v neznano.
Je Tadej vedel?
Majda je vedela.
A.N.Ž.
ln memormm
Lojze Andoljsek
(1915-2000)
Novica o smrti nekdanjega direktorja tekstilne tovarne Sukno Zapuže na Gorenjskem, Lojzeta Andoljška, je le nekaj dni pred novim letom hitro obšla vso Ribniško dolino. Od nas se je poslovil človek, ki je v svojem času z izrednim posluhom za potrebe ribniške občine močno zaznamoval gospodarski razvoj našega kraja. Zato ga je občina Ribnica kot enega prvih pomembnejših Ribničanov po drugi svetovni vojni proglasila za svojega častnega občana.
Lojze je bil pred dobrimi 85 leti rojen v osrčju Ribniške doline, v eni najstarejših naših vosi, v Brezah. Namenjena mu je bila pot v svet, vendar domače hiše ni nikoli pozabil.
Kot direktor tekstilne tovarne na Gorenjskem je s svojimi izkušnjami in nasveti postal neke vrste mentor povojnega industrijskega razvoja v Ribniški dolini. Ni pomagal samo z nasveti. Pomemben je bil tudi njegov bančni vpliv, predvsem pa pomoč pri organiziranju in izgradnji enega od obratov tekstilne tovarne Zapuže, ki so ga že konec petdesetih let začeli graditi v Jurjeviči, blizu njegove rojstne vasi. V tem volnarskem obratu je dobilo delo okrog 90 delavk iz ribniških vasi. Da se je pred dvajsetimi leti Ribnica znašla med prvimi desetimi najbolj razvitimi občinami v Sloveniji, je tudi zasluga pokojnega Lojzeta Andoljška.
Drugo plat njegovega dela pa je no ribniškem kulturnem področju. Ne samo, da je vseskozi spremljal kulturno dogajanje v Ribnici, ampak je tudi sam vonj aktivno posegal. S poznavanjem ribniške starožifnosti, z izostrenim posluhom za posamezne kulturne dogodke iz ribniške preteklosti je bil v mnogočem pomočnik, svetovalec ali sodelavec pri številnih publikacijah, ki obravnavajo gospodarsko, socialno, kulturno, politično, društveno in družabno življenje ribniškega človeka. Za to mu gre ob slovesu vse priznanje in zahvala.
Povedati je trebo, da je bil Lojze z dušo in telesom pravi Ribničan, vendar Ribničan v najbolj žlahtnem pomenu te besede. Zmeraj pripravljen na pogovor, v družbi dobrodošel sobesednik, nikoli preglasen, o zmeraj prepričljiv. Na videz velikan, o blagega značaja.
Janez Debeljak
SPOMIN NA NJEGA...
Ne želim pisati tega kot nekrolog, temveč zabeležiti drobne spomine na njega, ki je zaznamoval kraj, kjer berejo to glasilo. To je bil gospod Lojze Andoljšek, ki so mu domačini rekli tudi Dolinar iz Brez, prijatelji tudi Cujnar, njegovi sodelavci pa nekoč "tovariš direktor".
Zaposleni v tovarni v Jurjeviči smo go iskreno spoštovali. Ne le zato, ker nam je omogočil kruh v domačem kraju, ampak zaradi preprostosti, ki je izžarevala iz njega in je istočasno dajala vzgled, kako je treba ravnati in delati v podjetju, da iz nič nastane nekaj. Nismo se ga bali, ker ni nastopal z avtoriteto besede, temveč sta njegova pojava in hotenje po nastanku tovarne vzbujala v nas spoštovanje do njega. Nihče ni oporekal, ko smo ob redko prosti soboti zasadili krampe za temelje prizidka, v katerega je on pozneje dal pripeljati star stroj, ki go je kupil kot odpadno železo v kateri od tekstilnih tovarn. V tovarni smo stroj obnovili in njegovo vprašanje "ali stroj že deluje" je dalo vedeti, da je zadovoljen in da uresničuje zastavljeni cilj.
Spominjam se, kako mi je nekoč telefoniral, da je v Škofji Loki kupil celo linijo strojev. Dejal mi je: "Vzemi ljudi in pojdi stroje odmontirat”! Ni me vprašal, ali sem sposoben za to ali ne.Tudi jaz nisem o tem razmišljal. To [e bilo treba napraviti in z mojstrom Janezom ter elektrikarjem Francetom smo ob desetih zvečer v Škofji Loki ustavili stroje, ki so čez tri tedne že začeli obratovati v Jurjeviči. Ob obisku v obratu nam je njegov nasmeh dal priznanje in desetine ur preko delovnega časa ni bilo več pomembnih.
Znano je, do je večkrat po cele dneve oli (in) noči gostil ljudi iz bančnih in drugih krogov. Če je bil na "našem" terenu, me je včasih vzel s seboj, da sem goste po končani večerji odpeljal no njihove domove. Občudoval sem ga, do je bil vedno prisoten z bistro glavo, medtem ko je gost običajno omagal. V poznejših letih, ko sem bil sam v njemu podobnih vlogah, sem spoznal, kako je to dobra lastnost.
V zadnjih letih sem ga obiskoval kot upokojenca v Brežoh. Očitam si, da sem ga premalokrat. Kadar sem prišel k njemu, me je sprejel kot sebi enakega, čeprav sva bila iz dveh generacij. Vedno me je najprej vprašal, če kaj vem, kaj je s tovarno v Jurjeviči. Tovarna je bila v stečaju in z žalostjo je opazoval, kako so odvažali stroje, ki jih je on s težavo pridobil. Kljub temu, da tudi mene še danes zaboli ob pogledu na propadajočo tovarno, ki smo jo družno gradili, sem vedel, da sem eden redkih, s katerim se o tem lahko pogovarja. Ponavadi sem zavestno pogovor obrnil drugam, ker sem videl, da vse bolj čustveno sprejema pogovor. Potem sva se pogovarjala o zgodovini Ribniške doline, o njenih veljakih, ki jih je mnoge poznal in preživel. Kot bi vedel, da se zadnjič vidiva, mi je dal ob zadnjem obisku, dva dni pred smrtjo, drobno brošuro o dr. Oražmu. Kot bi tudi jaz nekaj zaslutil, sem želel podpis pod njegov članek v tej brošuri.Vzdržal sem se, misleč, da bom s tem pokvaril najin pogovor in da bom to roje storil ob naslednjem srečanju, ki sva si ga obljubilo. Pa ga ob tem srečanju ne bi mogel več podpisati.
Zbogom, gospod Andoljšek!
Ivan Šega
ZAHVALA
Ob prerani boleči izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke in seslre
MAJDE GOVŽE KUMEU, dr.med.,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji bili v oporo in pomoč ob njeni dolgi in težki bolezni. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega Inštituta v Ljubljani, osebju oddelka za torakalno kirurgijo KC v Ljubljani, osebju Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, ki so ji požrtvovalno in z ljubeznijo nudili pomoč in jo obiskovali. Hvala kolektivu Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica in športnikom RK Ribnica za lepo slovo in poslovilne besede dr. Petra Rusa, dr. Anice Marolt in g. Lada Orla. Prav tako se zahvaljujemo za lepo opravljen obred in vzpodbudne besede patru Niku Žvoklju, g.župniku Maksu Ipavcu in g. Francetu Levstku ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolkam in sošolcem in vsem ostalim za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, za maše, prispevke za onkološki inštitut in za ultrazvok ter hvala vsem, ki sle se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Matjaž, hčerka Katarina, mama Mara, oče Anton, sestra Marija in brat Tone z družinama
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in brala
ANTONA ČAMPA
iz Kota, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom in prijateljem, ki ste ga obiskovali in bodrili v času njegove bolezni in nam kakor koli pomagali. Posebej se zahvaljujemo Tereziji Košir za vsakodnevne obiske in Ani Macele za pomoč. Zahvaljujemo se dr. Matjažu Kolencu, sestri Majdi Starc in vsem zdravnikom ZD Ritnica, osebju Infekcijske klinike, posebej dr. Brinovcu, za požrtvovalno nego. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega. Hvala g. župniku Maksu Ipavcu in patru Niku Žvoklju, ministrantom, pevcem za pesmi slovesa, zvonarjem, gasilcem, Milkinim in Francetovim sodelavcem, komunalni in pogrebni službi. Posebej srčna hvala g. župniku in g. kaplanu za večerno molitev ob krsti.
Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 50. letu je dopolnil svoje življenje
FRANCE PUCEU
iz Goriče vasi 30.
Q
17. decembra 2000 je Bog po svoji želji pokli-col k sebi dragega Franceta. Zahvaljujemo se 5EpP$»|) za lepo opravljen mašni obred, zo pelje in gov-1 ore ter vsem, ki so nam v tako težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala, Frenk, za tvojo vero v življenje in za vse lepo, kar si delil z nami. Hvala ti, da mi je Bog podaril življenje s tabo.
Francetovi domači
ar ixz/vi ■ v/’v:
a rsivwsi \/rjE
FOTO SMESNICE
Ribečaeij koke ste kaj?
Ja, komaj smo zakorakali v novo stoletje, tisočletje, že je konec prvega meseca v tem letu. Mati moja, kako čas beži! Saj še inventure prejšnjega stoletja nimamo ja časa narediti? Čas nas dobesedno •Ji prehiteva. Bodisi po desni bodisi Ig po levi.
< Le kaj nas čaka? Po ovcah zdaj po svetu klonirajo še opice. Opica pa je nam, ljudem najbližja. Še malo, pa se bo pojavil vaš dvojnik pri ženi in obratno, v službi, srečala se jfr bosta na Škrabčevem trgu, - kaj pa m potlej?
Obljubljajo nam tudi počitnice na Luni, Marsu, na dnu morja... No, saj to bo pa kar v redu. T.i. topla greda, ki nas obdaja in vedno bolj stiska, je že kar prava znanilka tistega laičnega konca sveta in umik na druge planete bo edini izhod. Mogoče pa bo tisti obljubljeni vesoljni potop prav to? Nekaj norih krav, malo aidsa, topljenje ledenikov, rahla rotacija Zemlje in ni poti nazaj. Sledi samo še sodobna Noetova barka - vesoljska raketa.
Pred tem pa imamo na Zelenem planetu še veliko opravkov. Čudo tehnike moramo še kar najbolj izkoristiti. Še nam, torej naši generaciji, ki smo nekako na tretjini življenjske poti, obetajo avtomobile, ki bodo na podlagi elektromagnetnega valovanja lebdeli v zraku, eden nad drugim, in tako sprostili vedno bolj neznosno gnečo na cestah. In še ena zanimiva stvar se nam obeta, ki naj bi precej olajšala življenje, a ga hkrati še bolj podivjala. To so čipi, kijih bodo enostavno vgradili v našo glavo pod kožo in ti bodo prevajali različne jezike neposredno v sprejemni center možganov. Torej, zbogom tuji jeziki in slovarji?
Še kaj se bi našlo, česar ne smemo zamuditi. Pa pustimo tehniko in njeno ekspanzijo in se posvetimo Rešetu. Tudi na naših straneh še nismo rekli zadnje besede. Kje pa, smo šele na začetku in najboljše šele pride. A vse ob svojem času (spremljajte naslednje številke).
Marko Modrej
KINO IDEAL
Kolodvorska 9/a
FEBRUAR 2001
MALO TEGA MALO ONEGA ...
Sobota, 3. februar, ob 21. uri
MOŽJE "X"
ameriški ZF triler
Nedelja 10. februar, ob 21. uri
VESOLJSKI KAVBOJI
ZF ameriška uspešnica Clinta Eastwooda
Sobota, 17. februar, ob 21. uri
TRČENI PROFESOR 2.
ameriška nora komedija
Nedelja, 24. februar, ob 19. uri
BREZ POVRATKA
ameriški mladinski triler
Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam in mi jo bomo pokazali ostalim. Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič nekaj objavili in nagradili z barvnim foto filmom ter jih shranili do decembra 2001, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc 2001 vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat, poklon ekskluzivnega sponzorja akcije - Foto Toni.
Za motivacijo vam predstavljam nekaj sličic iz mojega fotoaparata, ki bi že bile primerne za natečaj. Ker pa so moje, naj bodo le izzivi. Imate boljše? Pošljite jih vendar!
Na vašo željo lahko ostanete anonimni, razen ob prevzemu nagrade si pridržujemo pravico objaviti zmagovalca v decembrski oz. januarski številki Rešeta.
Veste kaj? Me ne briga, kaj bo nocoj v TV dnevniku.
Med tem, ko se bo novinar koncentriral, bom jaz malce dremal. P. s.: Ostanite še naprej z nami
Foto Arhiv TVS
"Koga pa je to? Kdo pa sem, kaj pa sem, kam pa so šli vsi? Ej, ugasni kamero in počakaj, da se odločim, kdo sploh sem!"
Foto Arhiv TVS

Fotoaparat
znamke
BRAUN
trend
zoom 70 C-AF
Ekskluzivni sponzor akcije
FOTO TONI
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le ena j e pravilna. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z začetkom milenija.
1.	Osrednja osebnost v 1. ribniškem zborniku je...
N-Anton Skubic	A-Jože Tanko	B - Andrej Klemenc
Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepili nagrad. V novem tisočletju vam bomo pripravili večje in bogatejše nagrade. Se strinjate?
(Tudi ta odgovor lahko pošljete. Pa še kakšen predlog, idejo...) Dobro jutro.
Pravilna rešitev 12. številke Rešeta je:
VESEL BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO
2.	Znamenite orgle v cerkvi pri Novi Štifti so iz leta...
V-1899	0-1904	Ž-1999
3.	Na prireditvi Ribniški šport v letu 2000 smo za ZD Ribnica za nakup ultrazvoka zbrali...
Š-300.000 SIT	T-310.000 SIT	V-330.000 SIT
4.	14. januarja je bila v avstrijskem Flachau ženska tekma za svetovni pokal v...
S-slalomu	Z-zapeljevanju	N - nabiranju vijolic
5.	Na sliki je grb...
H - društva zdomarjev Sušje T-TD Ribnica R - ribiške družine Prigorica
6.	14. januarja je praznoval 60. rojstni dan....
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade:
1.	nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme:
TINA LOVŠIN, Sajevec 36, 1310 RIBNICA.
2.	nagrado, paket ledenega čaja, ki ga poklanja PIVOVARNA UNION, prejme: ANA ČEŠAREK, Lepovče 17 a, 1310 RIBNICA.
3.	nagrado, 2 vstopnici za ogled rokometne tekme po izbiri, ki jo bo v pomladnem delu prvenstva odigral RK INLES-RIKO v domači dvorani, poklanja ju RK Inles-Riko, prejme:
VESNA ROVAN, Grčarice 12, 1331 DOLENJA VAS.
4.	nagrado, 2 colorfilma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: NEJA PETKOVIČ, Knafljev trg 1, 1310 RIBNICA.
5.	nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: ANDREJA MAROLT, Gornje Lepovče 123, 1310 RIBNICA.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti.
L- Milan Kučan E - Marjan Podobnik K - Mojmir Sepe-Mojzes
7.	Novoletni paketi, ki smo jih v prejšnji številki dodab našim zvestim oglaševalcem, so bili pri podjetju...
E- URBAN servis in prodaja vozil Škoda T- INS SAT montaža in servis elektro sistemov V-BAMBA nepremičnine
*
A
8.	Danes, 29. januarja, goduje...
S-Angela	G-Alenka	J-Valerij
9.	Pasha je praznik po judovskem koledarju. Pasha je med...
1-8. in 15. aprilom Š-29. in 31. januarjem Ž-19. in23.februarjem
10.	Ribnica se je pred kratkim predstavila na svetovnih spletnih straneh. Naslov, na katerem jo najdemo, je...
Č- www.ribnica.si I - www.riba.si R - www.resetarji.si
kapoNi
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:_
Ime in priimek:
Ulica:___________
Pošta:___________
Tel.:
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpol-°-b nite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40,1310 RIBNICA, najkasneje do 10. februarja 2001.
IIXIXTMIJL« >* INJ yXXč*l V'v:
e*5.i«di^
Na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorovv najem (Ur.l.RS, št. 70/95,44/98,68/99 ) je Občinski svet Občine Ribnica na seji dne 19.12.2000 sprejel
SKLEP
0	DOLOČITVI VIŠINE IZKLICNIH NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE, S KATERIMI RAZPOLAGA OBČINA RIBNICA
1.
Izklicna cena mesečne najemnine za poslovne prostore se določi v naslednji višini:
a)	Cena 1610 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbah:
-	Gorenjska cesta 3, Ribnica
-	Gorenjska cesta 9, Ribnica
-	Kolodvorska ul. 18, Ribnica -Škrabčevtrg21, Ribnica
-	Škrabčev trg 40, Ribnica, poslovne enote 3,4 in 6
b)	Cena 1074 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbah:
-	Knafljev trg 2, Ribnica
-	Športni center Ribnica
-	Lončarska ulica 64, Dolenja vas
c)	Cena 860 SIT/ m2 za poslovne prostore v stavbi:
-	Gorenjska cesta 2, Ribnica
d)	Cena 320 SIT/ m2 za garaže
e)	Cena 100 SIT/m2 za poslovne prostore v stavbi na Škrabčevem trgu 40, poslovne enote 1,2 in 5
2.
Za poslovne prostore, ki se oddajajo v najem, se določi najemnina v naslednji višini:
a)	Dvorana v Ideal centru Ribnica: 15.000 SIT/ura
Ta cena velja za vse najeme, razen za kinopredstave, za katere je sklenjena posebna pogodba. Ne vključuje pa stroška ozvočenja, ki ga plača najemnik dvorane.
b)	Miklovahiša:
-galerija: 3.220 SIT/ura
-mala dvorana v II. nadstropju : 1.610 SIT /ura
-	kletni prostori: 3.220 SIT/ura
Ta cena pa ne velja za člane KUD-ov, ti uporabljajo prostore brezplačno.
c)	Športni center Ribnica-dvorana :
-uporaba za šport in rekreacijo: 3.500 SIT/ura -v komercialne namene: 161.100 SLT/dan vsak dodatni dan 43.700 SIT
Ta cena ne velja za športna društva in organizirano rekreativno dejavnost znotraj športne zveze, ti uporabljajo prostore brezplačno.
č) Športni center Ribnica - bazen:
-uporaba bazena: 15.000 SIT/ura
Plačila uporabe bazena so v naprej dogovorjenih terminih oproščeni člani Plavalnega kluba Ribnica do vključno osmega razreda in tekmovalci Triatlon kluba Ribnica.
d)	Osnovna in glasbena šola:
-uporaba razredov: 2.300,00 SIT/ura
-	uporaba dvorane v Dolenji vasi:
-za šport in rekreacijo: 3.220 SIT/ ura
-	za komercialne namene: 95.000 SLT/dan vsak dodatni dan: 32.200 SIT
Uporabniki, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna, plačajo za uporabo prostorov pod točko a, b, c in d, če jih uporabljajo v nekomercialne namene, le stroške vzdrževanja in upravljanja, kar predstavlja 50 odstotkov višine izklicnih najemnin, določenih pod točkami a, b, c in d.
3.
Najemnina poslovnih prostorov oziroma pogodbena najemnina se valorizira enkrat letno glede na rast življenjskih stroškov.
4.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi višine izklicnih najemnin za poslovne prostore, s katerimi razpolaga Občina Ribnica (z dne 2.7.1998 ter spremembi sklepa z dne 1.7.1999 in 9.12.1999).
5.
Ta sklep začne veljati dan po objavi v občinskem glasilu Rešeto.
Številka:01-DB-361-01-2/98 Datum: 28.11.2000
Občinski svet Občine Ribnica Jože Tanko, župan
Iz decembrskega arhiva PGD Ribnica
-	V žlebove pri našem domu smo montirali ogrevalne kable, da se pred vhodom ne bo delal led in otežil vstop v dom, kadar je to najbolj potrebno.
-	V Ortneku smo za cestno podjetje Novo mesto čistili odtočne cevi.
gasilcem pomagali pri gašenju, osvetlitvi in pripravi na sanacijo požara, ki je povzročil razdejanje v avtosalonu zaradi okvare na računalniškem omrežju. Na opremi v salonu je nastala kar velika škoda, vendarje bila kljub vsemu sreča, da se požarni uspel povsem razvneti.	Foto Arhiv PGD Ribnica
Ob menjavi žlebov na osnovni šoli Ribnica smo posodili prevozno lestev in tudi pomagali pri delu z njo.
Razdelili smo 781 koledarjev (natisnjenih je bilo 800).
Pomagali smo vozniku, kije na mokri cesti zapeljal v jarek. Poškodovano vozilo smo odpeljali na popravilo.
Prevažali smo vodo na jez v Prigorici, ker tega niso izvršili gasilci iz Dolenje vasi. Za nadaljnje prevoze smo delo odstopili PGD Prigorica, in ti so to delo z veseljem sprejeli. Podjetje GEO je delalo na jezu preizkuse prepustnosti tal.
Kupili smo ISDN telefonski priključek, dobili novo telefonsko številko 83-69-886 in številko fax: 83-69-887; v bodoče pa nameravamo o svoji dejavnosti objavljati tudi na internetu.
Opravili smo popis društvenega inventarja.
V	Hrovačo smo dali pet cevi in ročnik.
V	Sajevcu smo pogasili požar, ki so ga zanetili otroci s pirotehničnimi sredstvi.
Pogasili smo kontejner v Kolodvorski ulici, ko je v tega stanovalec že drugič stresel žerjavico iz svoje peči.
V	Dane in romsko naselje pred Otavicami smo vozili pitno vodo. Predsednik in poveljnik društva sta obiskala osem veteranov, članov PGD Ribnica, ki se ne morejo več redno udeleževati aktivnosti društva. Ob tej priložnosti smo jim izročili skromno darilo in se z njimi nekoliko pogovorili. Športna zveza nam je ponudila, da po končanem novoletnem koncertu pospravimo dvorano. Ponudbo smo sprejeli, vendar smo želeli delo odstopiti PGD Dolenja vas, da bi jim tako omogočili dodatni zaslužek za novo vozilo. Društvo pa za to ni bilo zainteresirano, saj jim je župan poprej iz občinskega proračuna že odobril 3 milijone tolarjev ob praznovanju 130-letnice društva ter za nabavo vozila. Za to delo so se potem sami javili člani PGD Nemška vas, ki jim vsak zaslužen tolar pride prav, zato smo jim delo tudi prepustili.
MATJAŽ VIRANT
predsednik PGD Ribnica
inles
inles d.d.
Proizvodnja.trženje in inženiring Kolodvorska 22, SI -1310 Ribnica, Slovenija Tel:+386 1 8377-100 Fax:+386 1 8377-333 E-mail: info@inles.si WWW: http:Wwww.inles.si
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM z zbiranjem ponudb
1.	Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem del poslovnih prostorov v Ribnici, Merharjeva 3 (Rudeževa vila), in sicer:
1.	V pritličju stavbe
•	pisarna št. 1 v neto izmeri 31,15 m2
•	pisarna št. 2 v neto izmeri 18,23 m2
•	pisarna št. 3 v neto izmeri 11,52 m2
•	pisarna št. 10 vneto izmeri 28,55 m2
2.	VI. nadstropju stavbe
•	pisarna št. 19 vneto izmeri 12,60 m2
3.	VII. nadstropju stavbe (podstrešje)
•	pisarna v neto izmeri 12,96 m2
•	pisarna v neto izmeri 20,78 m2
•	pisarna v neto izmeri 16,06 m2
•	prehodni prostor v izmeri 8,89 m2
•	prehodni prostor v izmeri 8,76 m2
II.	Izhodiščna najemnina za pisarne v pritličju in v I. nadstropju stavbe znaša 15 DEM/m2, za pisarne v II. nadstropju pa 12 DEM/m2. V ceni najemnine je zajeta poraba električne energije, ogrevanja, vode, odvoza smeti in čiščenja.
III.	Razpisni pogoji:
1.	Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z izpisom sodnega registra, samostojni podjetnik, ki se izkaže z odločbo o izpolnjevanju pogojev za začetek opravljanja dejavnosti, kot podjetnik ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu.
2.	Pisne ponudbe naj vsebujejo predmet ponudbe in ponudbene pogoje, kot so cena in plačilni pogoji.
3.	Odpiranje ponudb in izbor le-teh bo opravljen komisijsko.
4.	Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, da je izbran skleniti najemno pogodbo z naslednjimi določili:
-	najemnina se določi v neto znesku, h kateremu se prišteje davek na dodano vrednost,
-	najemna doba je za nedoločen čas, z odpovednim rokom 3 mesece,
-	najemnik mora ob sklenitvi pogodbe vplačati varščino v višini treh najemnin. Ta se poračuna v prvem letu trajanja najema.
5.	Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe.
6.	Lastnik ni obvezen skleniti pogodbe z nobenim od ponudnikov.
7.	Drugi pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite v 15. dneh po objavi na INLES, d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica - Kadrovsko pravna služba, pod oznako »Javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem« z navedbo zaporedne številke, na katero se ponudba nanaša. Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba je Stane Pogorelc, tel. 8377 142.
INLES, d.d.
NOVOST V REŠETU
V tem letu bomo namenili več pozornosti in prostora tudi podjetnikom in lastnikom poslovnih prostorov in lokalov.
Vabimo vse, ki imate trgovino, gostinski lokal, pisarno oz. opravljate storitveno dejavnost, da nam pošljete svoj obratovalni čas, uradne ure ipd.
Vabljeni ste prav vsi, tako večji poslovni centri, ki imate sedež podjetja izven naše občine, pogoj je le, daje lokal v občini Ribnica.
Obratovalne čase bomo objavljali vsak mesec BREZPLAČNO. Če želite objaviti oglas ali svoj čas podkrepiti z logotipom podjetja, lokala, vam računamo oglas po veljavnem ceniku.
Torej, vabljeni k sodelovanju in obveščanju vaših cenjenih gostov in potrošnikov. Vaše podatke bomo objavili že v prihodnji številki.
Vse dodatne informacije dobite na tel. številki: 041 / 536 889.
Svojo ponudbo pošljite po e-pošti: reseto@ribnica.si, oz. po faksu: 8369765 oz. 8369 817.
Vabljeni III
Zahvale in čestitke
CENIK
Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe, Rešeto zaračunava:
5.200.00	SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora,
2.600.00	SIT za zakup 1/16 časopisnega prostora.
V «eno ni vštet 19% DDV.
inali OGLASI 1
ZA DALJŠE OBDOBJE ODDAM V NAJEM TRGOVSKI LOKAL -PIZZER1JA VINIJANA FREKVENTNI LOKACIJI ORTNEK, OB CESTI RIBNICA - LJUBLJANA. DODATNE INFORMACIJE IN POGOJE NAJEMA DOBITE NA GSM.:041/647 110, Jani.
Odkupim originalne CD plošče različnih izvajalcev. GSM.: 041 650299.
Ugodno prodam samo enkrat rabljeno potapljaško obleko, je v odličnem stanju, še vedno v garanciji. Zraven podarim plavutke in cevke do jeklenke s tesnili.
GSM.: 041 878 099.
Zaposlimo mizarja ali strojnega tehnika za izdelavo in servis pohištva. Gibljiv delovni čas, zaželena starost do 30 let, vozniško dovoljenje B kategorije.
Informacije: 01 / 836 08 30, med 10. in 12. uro.
POM IS, Andrej Šilc, s.p.
V Hrovači (k.o. Goriča vas) so v celoti ali posamezno naprodaj njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca 12,5 ha. Prednost imajo mejaši in najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40
ODKLENEM VAŠ MOBITEL, TAKO DA DELUJE NA VSEH OMREŽJIH!
Informacije na tel.: 041/402 779 (Jože)
X____________________________________________________________/
mmMME, NEPREMIČNINE Franc TANKO s p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
-	RIBNICA - Dolenja vas, starejša stanovanjska hiša, potrebna obnove, vel. pare. 608 m2, voda, el., cena 3,9 mio SIT ali 37.000 DEM.
-	RIBNICA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare. 1884 m2, CK cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM._
-	KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša velikost parcele 1395 m2, el., voda takoj vseljiva možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (188.000 DEM).
-	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2, trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m2, zemljišče 162 m2, klas. ogrevanje, el, voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM.
-	KOČEVJE - center, star. stan. hiša (vila), skandinavski način gradnje, skupna površina 380 m2, vel. pare. 1000 m2, primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24,4 mio SIT (240.000 DEM).
-	RIBNICA - Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m2,2 gami, CK SAT, tel., el, voda kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24,18 mio SIT (240.000 DEM). Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali.
-	SODRAŽICA - LOŠKI POTOK, starejša stan. hiša 3 etaže, vel. pare. 500 m2, takoj vseljiva el, voda cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM.
STANOVANJA:
-	RIBNICA - center, trosobno 67,01 m2,3. nadstropje, klas. ogrevanje, KT, tel, vrt. Cena 8,4 mio SIT ali 79.500 DEM, vseljivo v enem mesecu.
-	SODRAŽICA - center, trosobno 79,69 m2, 3. nadstropje, lepo urejeno, plinsko ogrevanje, SAT TV, cena 10,2 mio SIT ali 95.000 DEM.
VIKENDI:
-	ORTNEK - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m2 z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija možna zamenjava za enosobno stan. v
Ljubljani, cena 10,6 mio SIT ali 99.500 DEM.
-	KOLPA - Bosljiva Loka stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let takoj vselj, SAT. tel, voda Mas. ogrevanje, cena po dogovoru.
-	KOLPA - Ribjek, vikend - brunarica novejša na lepi in mirni lokaciji, vel. pare. 171 m2, el, voda takoj vseljiva cena 3,4 mio SIT ali 31.500 DEM.
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjsM objekt, IV podaljšana faza 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 890.000 DEM)
-	RIBNICA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 179.000 DEM.
PARCELE:
-	PIJAVA GORICA - nad gostilno Čot, gradbena parcela vel. 1298 m2, dokumentacija delno urejena, cena za m2 7.500 SIT ali 75 DEM.
DDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m2, CK voda el, tel, dokumentacija urejena, cena po dogovom.
-	RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 45,48 m2, z vso infrastrukturo, oddamo. Dok. urejena cena 48.100 SIT ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj. STANOVANJE:
-	RIBNICA - center, dvosobno stanovanje cca 59,5 m2 in garsonijero cca 30 m2 oddamo (predplačilo). Cena po dogovom.
KUPIMO
STANOVANJA:
-	RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca, kupimo garsonjero in enosobno stanovanje, gotovinsko plačilo.
Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje!
SPOMLADANSKI------------------
JEZIKOVNI
TEČAJI
a Odrasli: Začetni in nadaljevalni tečaji angleščine, začetni tečaj nemščine/francoščine, konverzacija a Dijaki: Priprava na maturo, skupinske inštrukcije nemščine in angleščine, osvežitveni tečaj slovnice
PRIČETEK SPLOŠNIH TEČAJEV ZA ODRASLE JE 19. 2.
Informacije: 041/561-734 ali 01/2565-871, e-pošta: lektor@email.si LEKTOR, Brigitta Vesel s.p., Na pesek 13, Sodražica
LEKTOR“-
g
Pekarna	'A,
mm	§
* *
Ta dobri kruhek ** so spekle zlate roke in babičin recept
Prihranki ob nakupu vozil letnik 2000
LUPO 1.0-88.000 SIT LUPO 1.4-224.000 SIT POLO limuzina in variant -140.000 SIT GOLF 1.4 (basis) - 160.000 SIT
GOLF 1.4 (edition)- 160.000 SIT + hišno darilo (elektro paket)
GOLF 1.9 SOI (basis) - 160.000 SIT BORA 1.4 (basis) - 160.000 SIT BORA 1.9 SOI (basis) - 160.000 SIT
To pa še ni vse, zato nas kar hitro obiščite.
Ponudba vozil in modelov je omejena
rla.ni d e lj
I Š A
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon: 893-11-36, 895-14-88, telefax: 895-52-40 E-mail: damjan.randeij@porsche.co.at
Tel.: 01/8369-810 Fix: 01/8369-811
Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8, 1310 Ribnica
® Železnina Gradbeni material
Kmetijska mehanizacija in rezervni deli Razkladanje z dvigalom možnost dostave na dom
UGODIlIl
POnUDBfl
KROVSKO
KLEPARSKIH
IZDELKOV:
žlebovi, kljuke, odtočne cevi (pocinkane, bakrene, nlu.), ostali materiali
DELOVIH CHS:
ponedeljek - petek: od T™ da IS" sabata:	ud T"30 do 12"
NOVO V RIBNICI, NAD URARJEM

MiKEL
MENJALNICA
IDEAL CENTER- Ribnica ! tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (mm-stop)
$ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah
Borzno posredovanje
Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB)
- Nizki stroški poslov (3.400 SIT; 1 - 1,5 %)
Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih (OPLEMENITITE SVOJ DENAR, SE PRIPOROČAMO)
S DEM C5HF ATS ITL
FRIZERSKI SALON
Ljubljanska la 1310 Ribnica
Del.äs: Pon-petek od: 8-12 14-19
Sobota: od 8-13 Tel: 041/228-456
TA 8 KUPONOV IX BREZPLAČNO STRIŽENJE (MOŠKO ali ŽENSKO)
OPTIK
JANEZ POZNIČ, sp.
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367
Delovni čas:	vsak dan od 9h do 19h
sobota zaprto
DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA!
SPREJEDlHniO REZERUHEIJE ZR ZRHLJUEERE DRUŽRE, ORIEIRIEE, POROHE DELOVNI CAS:
GOSTILNA:	MESARUA:
• pon. - pet.: odT’-IO“0
•	pon.: od 9h-15h
• tor., sre., čet.: od O” - 22h • pet, sobj od 9h - 24h
•	ned.: od 10h-15h
•	Tel.: 83 62 621
•	sob.:od7h-13h
•	ned.: od 8" - 11h
•	Tel.: 83 62126
*
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o.
Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813
Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo:
» varčevanje po ugodnih obrestnih merah » ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic
Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure
Pooblaščena trgovina v Ribnici
KELOmat
Casco Nobel
Nobel Industrier
tehnounion
MARIJA MARKELJ, s.p.
Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica
AKCIJA -10% popust akustike SONY in SHARP
AKCIJA - IZREDNO UGODNO
Vgradni štedilnik CANDY in steklokeramična plošča CANDY za samo 128.086,00 SIT.
- MOŽNOST PLAČILA S KARTICAMI ALI NA 5 OBROKOV S ČEKI - PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL IMOBIREGUA, MOBIKVAKAČ, M0BIS0VA).
POKLIČITE 83 61 714!
SONY. SHARP BLANCO Miele matiitj/! čsp&tia
&*iy
TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379
PAN TRGOVINA ZIMZLEN
Babič Stane, s.p.
Knafljev trg 1310 Ribnica Teh. 01/ 8363 - 3
UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, CE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ?
ODGOVOR: NASLEDNJIČ
ZAVIJTE K NAM,
KER PRI NAS VSE, PA ŠE POCENI, BOSTE DOBILI!

ČISTILNI SEBVß ■ SLIIOPLBKAKTVO JEL: m 41581. MOB.: 0409/4«, GSM: 041/4«
Nudimo vam:
-	polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov,
PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem
-pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov • obnovitev fasad
-	redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov
-	globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur
-	obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija)
UGODNE CENE NAŠIH STORITEV
POPUST ZA VOZILA IZ ZALOGE:
IBIZA - 150.000,00 SIT
Ne samo nov videz, ampak tudi izjemen značaj.
LEON - 215.000,00 SIT
Poosebljena popolnost.
CORDOBA/CORDOBA VARI0 - 200.000,00 SIT
Izrazito prepričljiva. Več kot samo nov obraz.
TOLEDO - 200.000,00 SIT
Zapeljivo popoln.
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT	r-i t
1310 Ribnica, Slovenija	zr» *= r”i
Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni čas: pon. - pet od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. uro
Maj ni kova T, Ribnica ryprrraf	(poleg SANOLABORJA) Tel.: 83 61	
•	otalo no recept tudi brez doplačila •	okvirji, stekia, dodatki ' . .. ' . - ■ antirefleksnim slojem, Id odbija biešianje in vo « .v 		
	
	
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI
SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE
V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE:
1.0	TOPnOC.ll'	TOPROP.li: MONTAŽNIH
MROTi-ACUr \
JAPONSKI ROBOTI	NIH PALCTNIH SISTEMOV
- MOTOMAN - YASKAWA	* Montažne postaje
NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg » Postaje za CNC - 3 osno POKRIVAJO CELOVITO	Orbitalno kovičenje
PODROČJE UPORABE:	» Merilne in testne postaje
» Obločno varjenje	e Postaje za označevanje
*	Uporovno varjenje	izdelkov
» Strega
*	Brušenje
*	Poliranje
» Paietiranje
NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI
TPV-ARSEO, Novo mesto	ZEUNA STAERKER, Italija
CIMOS, Koper	PERI, Nemčija
REVOZ, Novo mesto	BERTRANO FAURE, Nemčija, Poljska
ISKRAEMECO, Kranj	SITECH - VW, Nemčija, Poljska
KIG Kovinska industrija Ig	HENRICH GILLET, Nemčija
GORENJE d.d. Ga	EBERSPAECHER, Nemčija
TPV-ARSEO, Novo mesto CIMOS, Koper
5&0J[	REVOZ, Novo mesto
ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovinska industrija tg )'i0t-i«tS	GORENJE d.d. Ga
felffi	ECto ČESA Francija
■
I

TROTJE NISO
IZLETAVALI S ČEBELAMI DELAVKAMI
Na prvo nedeljo v letošnjem januarju so ogrete sape privabile čebele na piano. Okoli dvanajste ureje mera na čebelnjaku kazala 17 stopinj Celzija.
Od tod le Janez Arko prevaža čebele na pašo
Foto Jana Arko
Naj povem tudi, da smo imeli v Gornjih Lep-ovčah predlanskega 10. decembra enako ogreto ozračje.
Čebelja družina - kadar je zdrava in založena s svojo hrano, prezimi v gruči na satju. Pri zunanji temperaturi minus 12 stopinj C se čebele stisnejo v gručo. Ta se premika za hrano, občasno se razide in se na novo oblikuje. Čebele v središču gruče ustvarjajo toploto, ki se v normalnih razmerah ne zniža na manj kot 18 stopinj C. Spomladi, v času razvoja, temperatura v središču nastajajočega gnezda poraste na okoli 35 stopinj C. V sredini zimske gruče je matica, okoli nje pa se gnete manj ali več kot
20.000	čebel delavk (povprečni AŽ panj). Čebelar lahko spremlja zimsko življenje čebel. Dobro razpoložene in zdrave nenehno in enakomerno šumijo. Vedno pa ni ugodnega razpoloženja. Če oddajajo zvoke, podobne šelestenju suhega listja, to pomeni, da jih zebe; če šelestenje pojema, pomeni, da čebele umirajo. Listam po reviji Slovenski čebelar - LETO 1930. Na opazovalni postaji pri Svetem Gregorju, na višini 736 m nad morjem je opazovalec zapisal za januar:
»Najvišja temperatura 6 stopinj, najnižja 6 stopinj pod ničlo. Dva dneva sta bila ugodna za izletavanje čebel, dva dneva pa je snežilo.« Opazovali so tudi porabo hrane v AŽ panju. Tistega meseca je čebelja družina porabila 0,64 kg medu.
S svojo marljivostjo in čebelarjevimi dodatki so
Roj je prenočil v leskovem grmu
Foto B. Abrahamsberg
si pripravile čebelje družine v AŽ panjih za letošnjo zimo okoli 12 do 15 kg medene in pelodne zaloge.
V nedeljo so se na srečo odlično iztrebile čebele v Gornjih Lepovčah. Upam, da niso mojim sosedam z iztrebki rumeno zamazale sušečega se perila. Če so ga, naj nam oprostijo.
B. Abrahamsberg
O MEDU
ČEBELAR NE PONAREJA MEDU
Domači med se za razliko od kupljenega res strdi, toda to je znak, da je v njem ohranjeno vse, kar je vanj vložila narava
Vjesenskem in zimskem času se ponavadi spomnimo na med, ko nas pesti bolezen in slabo počutje. In prav o njem bi vam rad povedal nekaj, česarmnogi ne vedo. Medjenajbolj naravna snov, ki jozzaužitjem dobimo vtelo. Vsebuje 75% sladkorjev (fruktoza in glukoza), ca 20% vode, ostalo pa so vitamini, minerali idr. V pradavnini so dejali, da je nektar, iz katerega čebele pri predelavi napravijo med, hrana bogov.
Bogovi pa še danes ne uživajo slabe hrane.
Med seveda nikoli ne uživamo kot izključno hrano, marveč kot dopolnilo k drugim jedem in pijačam. Med je bolj hranilen kot goveje in ribje meso. En kilogram sproži toliko energije (kalorij), da bi lahko zavreli 30 litrov ledeno mrzle vode ali pa da toliko kalorij kot 3 kg svežega govejega mesa ali 50 jajc itd. Pri zaužitju medu sladkorji, ki so v njem, brez kemične spremembe potujejo iz ust skozi črevesje in črevesno sluznico v kri. S tem v telo vnesemo tudi vitamine, rudnine in vse, kar telo potrebuje za normalno delovanje. Tako (p)ostaja naše zdravje stabilno.
Med se zaradi svoje kemične sestave slej ko prej strdi. Slovenska beseda za med je tudi »strd«, kar nakazuje, zakaj nosi to ime. Najkasneje se strdi akacijev med. Prezahtevno bi bilo razlagati kemične procese, ki povzročajo strjevanje. V nobenem primeru pri strjenem medu ne gre za ponaredek s sladkorjem, kot čebelarji pogosto slišimo. To mnenje izhaja morda iz tega, ker v trgovini vidimo tekoč med, kije prijetnejši za oko. Vendar pa je v ta tekoči med pred tem posegel človek s tehnologijo predelave. Domači med se sicer res strdi, je pa strjenost garant, daje v njem ohranjeno vse, kar je dala narava. Če strjeni med segrevamo do 40° C, se utekočini in ohrani vse sestavine nepoškodovane. Se pa ta med čez čas ponovno strdi. Ker rad vsrka vlago, moramo kozarec z medom po uporabi zapreti.
Čeprav je temni med dražji in bolj cenjen, pa je uživanje svetlega (cvetlični, akacijev) prav tako koristno. Da se doseže stabilno zdravje, je treba med uživati dalj časa, (kar velja tudi za druge naravne zdravilne zeli.) Se pa dobro telesno počutje pokaže že po nekaj zaužitih obrokih.
In cena medu! Kupec in prodajalec sta si vedno na nasprotnem bregu. Prevladuje mnenje, da je
med drag. Morda, dokler smo zdravi. Potem pa ne vprašamo za ceno zdravil.
Za sedanje slovenske razmere so poklicani izračunali, da cena ne more biti nižja od tisočaka tolarjev. Če ga dobite ceneje, vam je čebelar podaril razliko. Kot rečeno, je temnejši med dražji, svetlejši pa cenejši. Ker radi primerjamo z drugimi evropskimi državami, naj povem podatke iz časopisa, da je cena medu v Avstriji
1.800,00	SIT in v Nemčiji 2.700,00 SIT. Seveda je med z Daljnega vzhoda cenejši. Pa še ta posebnost: v Nemčiji se med prodaja v polkilogramski embalaži.
Naj v dobro slovenskega in še bolj ribniškega čebelarja povem, da naš čebelar ne ponareja medu, ker je zanj med produkt med ljubeznijo do čebel in naravo. Njemu ni na prvem mestu dobiček, saj ve, da muha ne da kruha. Želi pa pokriti materialne stroške.
Naše zdravje in hrana za bogove nista poceni. To vedo tudi čebele, ko morajo za en kilogram medu obiskati približno 20 milijonov cvetov.
Ivan Sega
Naslednja
številka Rešeta
izide 23.
A« iVW» <1 ^
VJL3L3« INJ V
KMETUSKA ANKETA
Zaradi lažjega načrtovanja dela občinskega proračuna za leto 2001, ki bo namenjen spodbujanju in razvoju kmetijstva, smo se odločili izvesti anketo. S pridobljenimi podatki bomo učinkoviteje pripravljali javne natečaje za finančna sredstva.
Na podlagi strokovnih ocen smo izbrali naslednja možna področja vlaganja, seveda pa pričakujemo tudi vaše ideje in pobude:
•	Ureditev mlekarnice ali nakup hladilnega bazena
V skladu z zakonsko predpisanimi pogoji za pridelavo, obdelavo ali predelavo mleka bodo morali mlečni pridelovalci, ki se bodo profesionalno ukvarjali z mlečno proizvodnjo, v roku 2 let urediti na kmetijskem posestvu lastno mlekarnico - , gradbeno ločen prostor za skladiščenje in po potrebi čiščenje mleka, ki bo moral biti samo z mlekovodi povezan z mol-ziščem. Mlekarnica bo morala imeti nameščene hladilne bazene, umivalnik za roke, pomivalno korito za pranje opreme,priključek za toplo vodo za čiščenje prostora in po potrebi naprave za čiščenje mleka.
•	Prireja živali za meso (govedo, drobnica, konji, prašiči, perutnina) in reja krav dojilj
Kot druga možnost ohranjanja živinoreje se ponuja reja živali za meso.
•	Pridelava zelenjave in sadjarstvo
Že nekaj let izvajamo različne poskuse z zelenjavo. Te količine pa so za potrebe trga še vedno premajhne.Interesenti za gojenje rezanega cvetja, lončnic, zelenjave, sadik, za kombinirano gojenje ali za pridelavo sadja, izpolnite točko 3 tega razpisa.
•	Dopolnilne dejavnosti
Vabimo vse, ki se nameravate ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, da izpolnite obrazec za področje, ki se vam zdi zanimivo.
KMETIJA (ime in priimek):	
Naslov:	
Pošta:	
Telefon:	
Stroški investicije (SIT)	
Okvirni znesek stroškov	
Predvidena lastna sredstva	
1	UREDITEV MLEKARNICE ALI NAKUP HLADILNEGA BAZENA
Načrtujem (obkroži)
A)	UREDITEV MLEKARNICE
B)	NAKUP PREVOZNEGA HLADILNEGA BAZENA
Ker imam____________krav molznic in sem oddal v letu 2000
_______________kg mleka, v letošnjem letu nameravam oddati
_______________ kg mleka.
2	PRIREJA ŽIVALI ZA MESO IN REJA KRAV DOJIU
Načrtujem ( obkroži in dopiši)
A)	REDITI__________ZA MESO: količina____
B)	SE UKVARJATI Z REJO KRAV DOJILJ in rediti teleta za nadaljnjo rejo.
Krav dojilj imam________in število telet___________.
Zato potrebujem in si moram preurediti naslednje objekte:
3	PRIDELAVA ZELENJAVE IN SADJARSTVO
Načrtujem (obkroži)
A)	Gojenje zelenjave v zaprtem prostoru(steklenjaki, plastenjaki, visoki tuneli, srednje visoki tuneli, nizki tuneli - s celo folijo, naluknjano folijo, PP - vlaknato prekrivko)
B)	Neposredno prekrivanje (s celo PE folijo, z naluknjano PE folijo, s PP prekrivali)
C)	Sušilnico za sadje tudi za ostale, ki bodo izrazili potrebo po sušenju
D)	Prešo - stiskalnico za sadje za svoje potrebe, storitve pa bi opravljal tudi za vse ostale, ki jih želijo
Navedite kulturo_____________________________in površino
____________v m2.
[mam sadovnjak, površine_________m2 oz. število visokodebelnih
dreves___________, zato se tudi želim ukvarjati s to dejavnostjo.
Pridelava za trg	DA	NE
Samooskrba	DA	NE
4	DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Načrtujem (obkroži)
A)	Kmečki turizem (izletniški, stacionarni)
B)	Predelava mleka ali mesa
C)	Izdelava izdelkov iz lesa ali razrez lesa kot dopolnilna dejavnost
D)	Drugo (dodaj)
5	VAŠI PREDLOGI
Kmetijska svetovalna služba ^
Izpolnjene anketne liste bomo zbirali do Na5rtujem 15.2. t.l. na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Ribnici, Škrabčev trg 19,
in na občini v Ribnici, na Oddelku za __________
gospodarstvo in kmetijstvo. Gorenjska cesta 3.
Kmetijska svetovalna služba Enota Ribnica, Škrabčev trg 19
GHOJENJE NA
VODOVARSIVENIH
OBMOČJIH
Uporaba gnojil na vodovarstvenih območjih je v uredbi regulirana s časovno prepovedjo ter količinskimi omejitvami vnosa gnojil. Časovna prepoved se okvirno nanaša na čas od spravila pridelkov jeseni do zgodaj spomladi, torej na čas, ko se rast ustavi in zato gnojenje ni potrebno. V Sloveniji je približno 20% kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih. Ob nestrokovnem kmetovanju na teh območjih je zato nevarnost onesnaževanja virov pitne vode. Možen vir onesnaževanja vodnih zajetij je tudi uporaba gnojil. Zaradi tega je bila leta 1996 sprejeta uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki poseben poudarek namenja tudi gnojenju na vodovarstvenih območjih.
Časovno je prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko na zemljiščih:
•	z zeleno odejo na lahkih tleh od 15.10. do 31.1. in na srednje težkih in težkih tleh od 15.11. do 15.1.,
•	na njivah z zaoravanjem žetvenih ostankov na lahkih tleh od 1.10. do 15.2. in na srednje težkih in težkih tleh od 15.10.do 31.1.,
•	brez zaoravanja žetvenih ostankov pa od spravila posevkov do 15.2.
Prepoved gnojenja njiv s hlevskim gnojem je :
•	na njivah brez dosevkov na lahkih tleh od spravila posevkov do 15.2.,
•	srednje težkih in težkih tleh pa od spravila posevkov do 31.10.
Prepoved gnojenja z rudninskimi (mineralnimi) gnojili, ki vsebujejo dušik:
•	zemljišča z zeleno odejo od 15.10.do 31.1.,
•	druga zemljišča od spravila posevkov do 15.2.
Od spravila pridelkov do začetka trajanja prepovedi smemo na vodovarstvenem območju vnesti vtlale40kgN/hav obliki mineralnih in živinskih gnojil skupaj.
Na nerodovitnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil v celoti prepovedan. Poleg tega na območju vodnega zajetja ali na razdalji 200 m od objekta za zajem vode uredba prepoveduje kakršen koli vnos dušika in preoravanje travinja.
Jeseni po spravilu pridelkov nastopi čas, ko je gnojenje na vodovarstvenih območjih in tudi ostalih kmetijskih zemljiščih prepovedano. Pri izvajanju tega določila uredbe pa v praksi nastaja nemalo težav, saj večina kmetov ne razpolaga s tako velikimi zmogljivostmi za skladiščenje živinskih gnojil, ki bi zadostovale za celotno obdobje, ko traja prepoved gnojenja. Kmetje in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča v letnih količinah. Če kmetijsko gospodarstvo nima.kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi kot živinsko gnojilo na lastnih kmetijskih zemljiščih, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti:
•	da s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč,
•	da presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah proda na trgu,
•	da presežke živinskih gnojil odstrani na drug nač in skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešana s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.
Pripravila Irena Šilc
KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA
OBVEŠČA
Ekološko kmetovanje
Obveščamo vse, ki se želijo za letošnje leto vključiti v kontrolo ekološkega kmetovanja, da to lahko storijo še do konca tega meseca.
Naslov, kjer se lahko prijavijo, je: Kmetijski zavod Maribor, oddelek za kontrolo ekološkega kmetovanja, Vinarska 14,2000 Maribor.
V februarju, 21. in 22.1.1. organiziramo nadaljevalni tečaj ekološkega kmetovanja.
Prijave že zbiramo na sedežu kmetijske svetovalne službe.
Vsi tisti, ki želite opraviti osnovni tečaj ekološkega kmetovanja, se še lahko prijavite. Organiziran bo v jesenskem času.
V torek in sredo (30. in 31. 1. 2001) organiziramo dvodnevni seminar iz govedoreje (ureditev mlekarnice po novih predpisih, tržni red za mleko...) in poljedelstva (vse o pšenici).
Potrebno seje predhodno prijaviti na sedežu kmetijske svetovalne službe, kjer dobite še vse ostale informacije.
1.	OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA BO
2.	FEBRUARJA 2001 OB 9.00 URI v gostilni Mihelič v Ribnici.
Poleg rednega programa (poročilo o delu, finančno poročilo, plan dela) bomo nekaj časa posvetili še naslednjim temam:
•	Spongiformna encefalopatija govedi (BSE) - »nore krave«
•	Lovsko gojitveni načrti
•	Kmetijska gozdarska zbornica
Vabljeni vsi, ki vas teme zanimajo, ne glede na članstvo društva.
2.	OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA »URBAN« bo v petek, 9.2.2001, v gostilni Zvonček.
Začetek bo ob 19. uri 30. Prinesite s sabo račune o opravljenih storitvah. Računi se tudi upoštevajo pri vračilu trošarine za gorivo (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej) v kmetijstvu in gozdarstvu.
In ne pozabite: zahtevke za preteklega pol leta lahko fizične osebe vlagajo od 1.1. do 31.3. na pristojnem carinskem organu, na predpisanih obrazcih, kijih lahko dobite v knjigarnah in na carinarnicah.
Tajnica društva Irena Šilc
DEŽURNA LEKARNA
Občane obveščamo, da je od 3. januarja 2001 dalje tudi za ribniško področje organizirana lekarniška dežurna služba v Lekarni Kočevje, na Trgu zbora odposlancev 72.
Delovni čas:
sobota od 17. do 19. ure,
nedelja in prazniki od 18. do 20. ure.
O ESV'' IILiSfT 1
1 1 ■ !XJL>1 .B. 1' IO «dl
/Z POSLANČEVE ZAPISNICE
Kaj bo po novem s pokojninami?
POSLANCA
SPRAŠUJEMO
Tema: ROSlCHISl« SVCtlliki
Se Vam kot poslancu ta ideja zdi umestna? Ne samo glede visokega stroška (dodatnih 60 zaposlenih z 250.000 SIT neto plače mesečno), temveč tudi zaradi dejstva, da bi ! poslanec, ki ni sposoben delovati samostojno, moral prekiniti s poslanskim mandatom? Se Vam zdi, da že obstoječe pravne...svetovalne službe v parlamentu ne zadoščajo za kakovostno opravljanje poslanske funkcije?
"Predlog poslanca dr. Bajuka je smiseln. Dejstvo je, da ima državni zbor razvejane in kadrovsko do-^ bro zasedene službe, za katere je že zaradi same narave dela in delovanja državnega zbora težko ßy zagotoviti stalno oziroma enakomerno obre-i J menitev. Splošna ocena je, da bi bile možne pre-A razporeditve strokovnih sodelavcev po poslanskih y skupinah (v končni fazi po poslancih), kar bi jß pripomoglo k bolj pripravljenim predlogom N poslancev.
V tem primeru torej ne gre toliko samo za vprašanje sposobnosti ali nesposobnosti poslanca. Gre predvsem za to, da obstaja vrsta področij, za katera poslanci nimajo primernih ali zadostnih znanj. Cilj vseh pa je, da so pri svojem delu uspešni. Ne strinjam pa se z dodatnim zaposlovanjem v službah državnega zbora."
Jože Tanko
Vaše vprašanje oziroma trditev, da bi moral poslanec, ki ni sposoben delovali samostojno brez svetovalcev, prekiniti poslanski mandat, ni umestna. Že sedaj je zagotovljena določena pomoč v okviru poslanskih skupin. Saj lune gre za svetovalce, ki bi bili nekakšniprišepetovalci poslancu. To je resna služba pri pripravi zakonov, amandmajev, analiz, obrazložitev k zakonom, korespondence idr. To mora opraviti poslanec samostojno in tudi strokovna služba v parlamentu nima te obveznosti. Tako pač zahteva demokracija.
Naša poslanska skupina je za zdaj podprla predlog, da ima vsaka poslanska skupina na sedem poslancev enega strokovnega svetovalca, vendar pa smo podprli tudi predlog, da se do konca 4-iel-nega mandata uredi strokovna pomoč vsakemu poslancu v državnem zboru, podobno kot je to urejeno v drugih evropskih parlamentih. Kako bo možno to preurediti, je odvisno od sedaj obstoječega števila strokovnih sodelavcev v državnem zboru, delovnih telesih in poslanskih skupinah. Morda bomo uspeli z enim strokovnim sodelavcem za dva ali tri poslance. Gre torej predvsem za reorganizacijo obstoječih služb oz. premestitev strokovnih delavcev v parlamentu. Posledica sklepa je, da morajo službe državnega zbora pripraviti analizo teh služb, da bomo končno že začeli pripravljati ustreznejšo organizacijo dela v parlamentu. Zavzemamo se za takšno rešitev, ki naj bi izboljšala strokovnost dela poslancev in ne povečevala državnih stroškov.
Janez Dtvbnič
Državni zbor je dne 21. decembra sprejel zakon o spremembi načina usklajevanja pokojnin. Odločitev so gladko podprle vse koalicijske stranke na čelu z Liberalno demokracijo, vključno z DESUS-om, ki naj bi zagovarjal interese upokojencev, sindikati ter Zveza društev upokojencev. Ne vem sicer, ali niso vedeli, kaj pomenijo spremembe, ali pa so na hitro pozabili na volilne obljube, da pokojnin ne bodo zmanjševali. Sprejem tega zakona pomeni namreč prelom v obstoječem pokojninskem sistemu: pokojnine se bodo odslej na podlagi tega zakona realno in trajno nižale. Na vprašanje opozicije, da minister le pojasni, kaj bo prineslo novo usklajevanje pokojnin, smo dobili odgovor, da to pomeni že v letu 2001 zmanjšanje za skupno 20 do 21 milijard tolarjev, kar znese nekaj več kot 3 % vseh izplačil. Na podlagi izračunov ekspertov pa bo zmanjšanje še večje.
Tudi opozicijski stranki sta se strinjali, da je potrebno obstoječi zakon, ki na žalost velja šele eno leto in ga je pripravljal g. mag. Rop, popraviti. Ne nazadnje predvsem zato, ker je potrebno skrbeti tudi za generacije zanamcev in ne dopustiti, da bi prišlo do nacionalne katastrofe -propada pokojninskega sistema. Vendar pa smo v naši stranki poleg bolj tekočega usklajevanja pokojnin, za katerega so bila sedanja usklajevanja preveč skokovita, predlagali še dve bistveni rešitvi, in sicer - prvo: izboljšati sistem določanja in pobiranja prispevkov - to naj bi povečalo prilive v pokojninsko blagajno, ter drugo - preprečiti izničenje najnižjih pokojnin, ki tako že ne zadoščajo za dostojno življenje. Na tej točki bi po našem mnenju morale vladne in opozicijske stranke doseči soglasje. Ob tem bi sicer bilo potrebno povedati, kaj resnično pomeni za upokojence novi način usklajevanja. Naš predlog žal ni bil sprejet.
In kakšne so dejanske posledice nove ureditve v letu 2001?
Novela pokojninskega zakona je napisana zelo zapleteno, zato je možno njene učinke razbrati le, če jo razčlenimo na posamezne dele. Potem je videti takole:
Poslanec državnega zbora, mag. Janez Drobnič,
glede na Vašo željo, da Vam volivci oziroma bralci "Rešeta" sporočijo svoje mnenje, kaj je odločilno vplivalo na Vašo izvolitev, zaupanje v stranko Nova Slovenija ali zaupanje v Vas, je moje mnenje in izkušnja, daje bilo odločilno zaupanje v novo stranko in predvsem v njeno vodstvo, ki seje promoviralo preko osrednjih medijev celotni Sloveniji.
Kandidate za poslance naj bi na lokalnem nivoju podprlo lokalno vodstvo stranke, vendar kakšne velike podpore lokalnih vodstev strank ni bilo zaslediti, čeprav je izvoljeni poslanec potem poslanec tega volilnega okraja.
1.	Po prejšnji ureditvi bi se pokojnine v januarju 2001 povečale za toliko, za kolikor je povprečni znesek plače, izplačane za november 2000, presegel povprečje plač, izplačanih za maj 2000. Po napovedih bi se pokojnine povečale za približno 8 %. Po noveli sedanjega zakona ne bo januarske uskladitve pokojnin! To je prvo zmanjšanje: znaša približno 8 % ene mesečne pokojnine.
2.	Skladno z zakonsko novelo se bodo februarja pokojnine uskladile za toliko, za kolikor bo povprečje plač v obdobju od januarja do decembra 2000 presegalo povprečje plač, izplačanih za mesec maj 2000. Po predvidevanjih bo to povečanje znašalo približno 2%.
Februarja se bodo pokojnine v primerjavi s starim načinom usklajevanja realno zmanjšale za približno 6 % . To znižanje bo trajno.
Povprečni upokojenec, ki po statističnih predvidevanjih pričakuje še okrog 150 mesečnih obrokov pokojnine, bo na račun pravkar sprejete zakonske novele v celotnem obdobju uživanja pokojnine skupaj izgubil skoraj toliko, kot znaša deset mesečnih obrokov pokojnine.
Dragi bralci, zlasti upokojenci, toliko za zdaj o pokojninskem sistemu. Ko bodo znani podatki o rasti plač za preteklo leto, vam bom lahko posredoval več informacij, da boste lažje načrtovali porabo svojih pokojninskih prejemkov.
Do takrat vas lepo pozdravljam.
Vprašanja in pobude mi lahko pošljete
-	po pošti: Državni zbor RS, Šubičeva 4, Ljubljana
-	po telefonu: 478-9611
-	po e-mailu: janez.drobnic® dz-rs.si
mag. Janez Drobnič
poslanec Državnega zbora
Takšna podpora naj bi sicer posebej veljala v večinskem volilnem sistemu, kjer poslanca stranke predhodno interno "izvolijo" člani stranke iz volilnega okraja in ga ne "izbere" predsednik stranke na državnem nivoju.
Volivci pa žal večinoma niti ne poznamo lokalnih vodstev strank, ki naj bi sicer tudi v proporcionalnem sistemu vidno podpirale svoje kandidate za poslance.
Tudi to je znak odprtosti strank ter njihove demokratičnosti in demokratičnosti celotne družbe, ki pa se razvija s kulturo družbe.
univ. dipl. inž. Franc Mihič
odgovor odgovor odgovor odgovor odgovor odgovor odgovor
Kulturni in veseli december na šoli Sušje
Ob dvestoti obletnici rojstva največjega slovenskega pesnika je na šoli potekal štirinajstdnevni projekt z naslovom "Ribičev France". V projekt so bili vključeni vsi učenci.V prvem delu smo zbirali različne izdaje Prešernovih Poezij in literaturo o pesnikovem življenju. Delo in življenje pesnika Prešerna smo učiteljice poskušale približati učencem tudi pri interesnih dejavnostih.Tako so učenci pri likovnem krožku risali njegovo rojstno hišo, pri literarno-dopis-niškem krožku so se pomerili v pisanju pesmic, pri dramsko-recitatorskem krožku pa so priredili in zaigrali Povodnega moža.
Projekt smo zaključili s kulturnim programom za javnost in z razstavo o pesnikovem delu in življenju.
Veseli december smo pričeli s kulturnim dnevom. Izdelovali smo okraske in novoletne voščilnice.Prijazno smo okrasili šolo in učilnice. Pri interesnih dejavnostih pa smo pripravljali program, s katerim smo se predstavili staršem in ostalim krajanom.
Upam,da nam bodo ti zadnji trenutki prejšnjega tisočletja ostali v lepem spominu.
Marija Lovšin
V naši kleti
V naši kleti je veliko zabojev hrušk, ko sem jih nabiral, sem dobi! veliko bušk.
Imamo tudi nekaj jabolk v kleti, mah pa smo jih dali k teti Meti.
Teta Meta se je razveselila
in polna veselja je bila njena vila,
saj od zdaj naprej ne bo potrebovala zdravila.
Andraž Grebenc, 4.f
USTANOVNO SREČANJE PREŠERNOVCEV
Ob dvestoletnici Prešernovega rojstva smo se sestali predstavniki štirih slovenskih osnovnih šol, ki nosijo Prešernovo ime. Izmed učencev naše šole sva bila izbrana šestošolec Klemen in jaz. Najina naloga je bila predstaviti našo šolo ter Ribnico. Cel teden sva se pred poukom srečevala z učiteljico, ki nama je svetovala, naju popravljala, včasih pa tudi pohvalila.
Lanski prvi decembrski dan smo se izpred šole odpeljali ravnateljica, učiteljica Zdenka Bartol, Klemen in jaz. Najina trema je naraščala z vsakim kilometrom proti Mariboru. In tam je izpuhtela, saj sva zvedela, da bo najin nastop šele pozno popoldan, na proslavi, ki so jo pripravili ob dnevu odprtih vrat. Po pozdravu ravnatelja smo imeli kosilo. Pri kosilu smo se predstavniki istoimenskih šol iz Kranja, Črenšovcev ter Ribnice spoznali z našimi vodiči iz Maribora. Le-ti so nas prijazno sprejeli in nas povabili k nakupu domačih dobrot z njihovih šankov.
Ob petih je bila proslava. Trema pa je zdaj skokovito naraščala. Po ravnateljevem govoru so kmalu sledile predstavitve šol. Prvi sta nastopili Gorenjki, sledile so jim Prekmurke. Nazadnje pa midva. Takoj na začetku sva poskr-
bela za malo smeha. Še pred prihodom na oder so se raztresle žlice. Kljub temu sva kar korajžno nadaljevala. Uspelo je Klemenovo pripovedovanje o naših Urbanih ter o njihovem načinu prodajanja suhe robe. Po nastopu gostov so nastopili Mariborčani. Sodeloval je pevski zbor, plesna skupina, najbolj pa sem si zapomnila igrico o popularnem tekmovanju za miss Slovenije. Tekmovalke so bile ženske iz Prešernovega življenja: Lejla, Rozamunda,Urška, Ana Jelovškova in seveda tudi Julija. Nazadnje so učenci prebrali najboljše spise v zvezi s Prešernom in proslava seje končala.
Zopet smo bili povabljeni k šankom, kmalu nato pa so nas naši vodiči popeljali na večerjo. Po večerji je sledil ogled štajerske prestolnice. Maribor je velik in v njem se marsikaj dogaja. Znanje po Festivalu Lent, Pohorski lisici in tudi po nogometnih tekmah s stadiona Ljudski vrt. Izlet je bil končan, če izvzamemo pot domov. Še kdaj bi šla na kakšen podoben izlet oziroma na obisk k drugi šoli, saj kot turisti običajno ne spoznavamo ljudi, temveč le kraj sam.
Neža Arko, 8.b OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica
DOLENJEVAŠČANI USTVARJALNO V LETO 2001
Letos smo se na OŠ Dolenja vas odločili, da bomo dan odprtih vrat priredili nekoliko drugače. Pod geslom »Ustvarjalno v leto 2001« smo pripravili božično-novoletne ustvarjalne delavnice. Sodelovali so učenci, njihovi starši, stari starši, bratci in sestrice ter učiteljice.
Naš skupni cilj, da sodelujemo, se družimo, ustvarjamo in pričaramo praznično vzdušje otrokom in s tem tudi nam samim, je bil v celoti dosežen.
To je potrdila že sproti nastajajoča razstava skoraj umetniških izdelkov obiskovalcev dneva
odprtih vrat.
Da pa je bilo vzdušje božiča še popolnejše, smo se posladkali z dobrotami, ki so jih s seboj prinesli starši. Za to se jim najlepše zahvaljujemo. Hvala tudi za obisk delavnic, saj je bilo vzdušje enkratno. Takih srečanj si vsi še želimo.
Prav tako pa vsem tudi želimo, da bi v letu 2001 prejemali, nosili in razdajali veliko sončnih žarkov.
Tekst in foto Karmen Mihelič, prof. razr. pouka
arios «cz	c*»
o 1*51 s■ «e iz»tiv/>E5a
"Kdor je krivičen v najmanjšem, je krivičen tudi v velikem."
2. 1. 2001 je novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush ml. za ministrico za delo predlagal Lindo Chavez. V nekaj dnevih je prišlo na dan, daje v njeni hiši nekaj časa živela ilegalna priseljenka iz Južne Amerike. Kandidatka ji je pomagala preživeti, priseljenka pa ji je tu in tam pospravila po stanovanju. Pod pritiskom javnosti seje Linda Chavez odpovedala kandidaturi. Takih in podobnih novic iz Amerike smo se že navadili. Pred časom smo lahko v živo spremljali nekajmesečno afero Lewinsky in se lahko spraševali, zakaj so Američani tako pikolovski in občutljivi, ko gre za javne osebe. Slovenci smo resda manj občutljivi, toda ali smo res kaj boljši?
Slovenija naj bi bila država s svobodomiselno življenjsko držo. Mi že ne zganjamo vika in krika zaradi takšnih "banalnih" težav, kot je to navada pri Američanih. Pri nas sta npr. ljubljanska županja kot tudi sam predsednik vlade neporočena, a jima tega ne očitamo. V ZDA bi ju na žalost gledali drugače, saj so Američani zelo občutljivi glede družinskega življenja. Žal pa nismo tolerantni samo na področju družinske morale, kjer je to še moč razumeti. Prav nič nas ne moti, da si novi zunanji minister privošči službeni avtomobil znamke BMW za 17 mio SIT, kakor tudi ne, da novo izvoljeni poslanci za vsakdanje delo potrebujejo poleg službenega mobitela in prenosnega računalnika tudi vsak svojega svetnika. Po stari krščanski navadi pa znamo tudi odpuščati. Čeprav so g. Bandlja v parlamentu razrešili, ker naj bi zelo verjetno pripomogel k izbruhu znane afere Vič -
Holmec, je za uspešno delo dobil mesto sekretarja vlade. V ZDA bi takšni očitni primeri verjetno povzročili hude afere, pri tolerantnih Slovencih pa še list ne pade z drevesa. Dodajmo še, da smo zgled svobodomiselnosti tudi v kulturi. Našega največjega pesnika smo si upali prikazati v povsem realni luči, kot zelo zavoženega pijanca in strastnega ženskarja, na kar si Američani niti pomisliti ne bi upali. Menim, da Američani v svoji strogi moralni drži nekolikanj pretiravajo, Slovenci pa smo druga skrajnost, saj očitno nismo dovolj kritični do številnih kočljivih družbenih pojavov. Nasprotno smo Slovenci zelo zaskrbljeni za svoje zasebno dobro ime. Naša občutljivost je tu pogosto naravnost pretirana. Neredko v odgovor na preprosta informativna vprašanja dobimo prave čustvene izlive, polne raznih psiholoških obrambnih mehanizmov. Če komu izrečemo kako kritično besedo, je zamera že zelo huda. Malo bolj neposredna kritika pa lahko rodi dosmrtno sovraštvo. Taka strogost do lastne podobe je včasih prav patološka, kar lahko potrdimo z velikim številom samomorov v Sloveniji (nekaj nad 700 oseb na leto!). Očitno uporabljamo dvojna merila: medtem ko smo zelo kritični do sebe in zelo občutljivi v odnosu do lastne podobe, nas podoba oseb izjavnega življenja niti najmanj ne gane. Njihove aktivnosti sodimo precej blažje kot svoje lastne. Sklep: Slovenci še zdaleč nismo svobodomiselni, saj človek svobodnih misli ni bolestno občutljiv na kritične besede. Zaradi svojega svobodnega duha sme pričakovati, da bo deležen
tudi nasprotovanja. Navadno se rad zapiči v žgoče družbene probleme, čeprav se zato sooča s številnimi težavami. Slovenski svobodni duh pa se v zadnjem času postavlja predvsem s svobodo v spolnosti, s prostaštvom ter z alkoholom in norimi zabavami. Kaj pa ključna vprašanja kot so: družinske težave, revščina, brezposelnost, kriminal, korupcija, prihodnost Slovenije? S tem se pač ukvarjajo zgolj tisti, ki jih to neposredno prizadene. V resnici pa nihče, kije svobodnega duha, o tem ne more in ne sme molčati. Ne nazadnje - človeka spolnost in alkohol najbolj vznemirjata predvsem v obdobju odraščanja, kasneje pa ga praviloma bolj zanimajo solidna služba, družina in otroci, razni drugi interesi ter seveda pereči problemi v državi.
Američani so po prevladujočem mnenju Slovencev naivni in pomanjkljivo izobraženi, saj jih večina niti ne ve, kje Slovenija je. Drugače je z nami, ki naj bi bili po naravi kar brihtni in iznajdljivi, a včasih nam za razliko od Američanov manjka kanček zdrave pameti. Američani se namreč zavedajo dva tisoč let stare Kristusove modrosti: "Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem" (Lk, 16, 10). Zato so nemalokrat izjemno strogi pri presoji izvoljenih politikov ter drugih ljudi na javnih položajih. Prav narobe pa je pri nas, kjer so številne javne osebe brez sramu potrdile drugi del te modrosti, se pravi krivičnost v malem in velikem. Slovenci pa še naprej skrbimo zgolj za svojo zasebno podobo, sanjamo o svobodomiselnosti in hkrati zelo nesvobodno in preudarno molčimo, ko bi morali zahtevati odgovorno in pošteno ravnanje javnih oseb, tako v najmanjših kot v največjih stvareh.
Miha Mihič, univ. dipl. ekon.
PREŠERNOVA FRUSTRACIJA
Ribniška javna pornografija
Minili so božični in novoletni prazniki. Bili so to dolgi večeri, krajšanitudi z gledanjem televizije.Minilo je leto 200-letnice rojstva velikega poeta dr. Franceta Prešerna, kije še na smrtni postelji izjavil: "ZAME BI BILO BOLJE, DA NISEM NIKOLI V RIBNICI BIL." Obžaloval naj bi "ribniška doživljanja", katerih posledica naj bi bila dolgoletna spolna frustracija.
Ali se zgodovina ponavlja? Verjetno ! Ali se lahko kaj naučimo iz zgodovine? Gotovo! Ribniška lokalna privatna televizija R-Kanal namreč že vrsto let " skrbi za kulturni razvoj", to je seveda tudi za "spolno razgledanost" ribniških in seveda tudi sodrašk-ih in kočevskih televizijskih gledalcev s predvajanjem polnočnega specialnega, po mojem, perverznega pornografskega programa. Takšen program se seveda "najbolj prime" mladoletnikov, to se ve od vselej!
Mogoče pa je to javni prispevek R-Kanala k razvoju lokalne kulture, blagostanja, ustvarjalnosti, odgovornosti za rast in razvoj slovenstva? Alije to mogoče celoletna priprava na božični in novoletni večer?
Mogoče pa je to ustvarjalna priprava na novo ekonomijo, ribniški odzivna globalizacijo, za novo podjetništvo "neomejenih strasti" in "turizem brez zavor"?
Gotovo pa je takšen javni "porno " program "pridobitev" oziroma rezultat demokracije, ki ga omogočajo demokratični državljani -občani oziroma njihovi kulturni in politični predstavniki. V ribniški in sosednjih občinah so vendar institucije, ki skrbijo za javno kulturo, na čelu s kulturnim hramom "Miklova hiša" .
Ribniška občina se tudi "ponaša ", da v novi demokraciji prevladuje tradicionalna konzervativna, desna politika, s "poudarjenim krščanskim etosom" !?
Kje in kaj je potem problem? Mogoče pa "javna perverzna pornografija" sploh ni javni, skupni problem ?
Pa vendar, kaj meni civilna družba, kaj menijo društva humanistov, kulturnikov, pedagogov, ljubiteljev kulture, prijateljev in zaščitnikov mladostnikov? Kaj meni krščansko občestvo? Kaj meni politika; stranke, svetniki, poslanci?
Mar so demokratični, humani, kulturni, odgovorni samo "visoki slavospevi", ob katerih kar zamižimo in mižimo....?!
Poznano je, da je javno mnenje, jasno izraženo, najučinkovitejša omejitev-norma, zakon. Brez oblikovanega javnega mnenja se ne oblikuje nobena norma.
Po mojem mnenju je javno predvajanje takšnega perverznega pornografskega programa za obče dobro nesprejemljivo, saj žali dostojanstvo človeka, vzpodbuja nasilje in škoduje razvoju, zlasti mladoletnih oseb. Doslej še nisem zasledil, da bi katerakoli stroka ali javna institucija priporočala predvajanje takšnih perverznosti, temveč ravno nasprotno.
Javno predvajanje pornografije je po mojem tudi porogljivo in neodgovorno posmehovanje javnim pozivom in svarilom pred kugo 21. stoletja, to je pred AIDS-om.
Zato menim, da bi bilo pravilno, da R-Kanal ukine predvajanje pornografskega programa. Osebno ne pristajam na demagoški izgovor: "Vsak naj le zase poskrbi in lahko "ugasne" program, če ga ta moti!" To je po mojem zloraba pojma svobode, z izmikanjem odgovornosti, saj smo ljudje vendar soodvisni in ne samozadostni.
Franc Mihič, univ. dipl. inž.
Straingher in the Town... (Tujec v Mestu)
Kratek uvod:
Pred letom sem se preselil v Ribnico na Knafljev trg. Imam trimesečnega sina in hčerko, staro 2 leti in štiri mesece. Mislim, da smo se kar navaditi na novi kraj. Ribnica mi je všeč in me tudi oddaljenost od službe (delam v Ljubljani) ne moti. V naj bližji okolici poznam nekaj ljudi, s katerimi se dovolj dobro razumem. V glavnem srečujem prijazne ljudi in prav slabe izkušnje skorajda nimam. Tudi v trgovinah in lokalih imam dobre izkušnje. Posebej pa bi rad omenil knjižnico. Tja rad grem jaz, še bolj pa hčerka Ela. Zaradi prijaznih in uslužnih knjižničark in zaradi prijetne knjižnice.
Vendar pa ni moj namen pisati o sebi. Samo toliko, da bo pisanje, ki sledi bolj razumljivo.
Gre za zoprno izkušnjo in silno jezo, ki se me je včeraj (16. januarja) polastila na banki.
Domov sem prišel pozno in moral sem še na banko. Koje Ela slišala, kam grem, je hotela zraven, saj sem ji že pred časom obljubil, da bova nesla tja tudi njene "šparovčke". Gre za preprosto igro. Po hiši pobere kovance, jih zmeče v hranilnik in potem ga nesemo na banko. Prvič smo to naredili v Ljubljani (na Čopovi, kjer drobiž šteje stroj). Za nagrado je dobila na roko žig pikapolonice. Od takrat na katerikoli banki dobi tak ali drugačen žig. Nič posebnega. Samo prijazen obraz za pultom in zmazek vijolične time na roki, pa tak zadovoljen obraz in tista posebna svetloba v očeh.
Naš - slovenski denar (kovanci), gotovo niso nekaj, kar bi se splačalo zbirati. A vzgojni namen pri otrocih, ki še ne ločijo pomena vrednosti, je dosežen. In če je zraven še veselje, toliko bolje.
In tako sva se z Elo kljub mrazu nahitro oblekla, vzela še "šparovčke" in šla. Zunaj je bril prav zoprn veter. Videti je bilo, da tiste redke snežinke veter pobira s tal in ne z neba. Ker seje mudilo, sem jo vzel na rame in pohitel proti centru.
Na banko sva prišla 13 minut do 17. ure, ko zapirajo. Na banki so bile samo ena stranka in tri uradnice. Prosil sem pladenj za kovance, da jih bom lahko stresel iz "šparovčkov" in sortiral. Nato sem prosil za dva obrazca za nakazilo na TR. Blagajničarka je zelo očitno zavila z očmi. Opravičil sem se, da sem pač prišel iz službe v Ljubljani. Poskus, da bi vsaj malo omilil moreče vzdušje, je padel za pult. Preštela je denar, dobil sem potrdili in če odmislim zelo očitno nejevoljo zaradi pozne ure, je do tu nekako šlo.
Potem sem v naglici sortiral drobiž in ga odnesel na blagajno. Koje blagajničarka štela moj drobiž, je sočasno sortirala tudi ves drobiž, ki gaje že imela od prej in ga pakirala v vrečke. Za njo je bilo seveda to prihranjen čas, jaz sem pa moral z otrokom malo čakati.
Izračunala je in vpisala znesek v hranilno knjigo. 562 tolarjev-iz dveh "šparovčkov". Potem sem jo poskušal diskretno opomniti, da bi punčka dobila na roko štempelj. Zelo netaktno
in nevljudno je odgovorila, da nima nobenega žiga. Rekel sem, daje dober kakršen koli žig. Ona pa spet, da nima nobenega žiga. Ker nisem odnehal, meje poslala, na okence za poslovanje s tekočimi računi. Ker je bil v vrsti že en možakar, sva čakala-kake štiri minute...
In potem sem tej drugi "gospe" poskušal razložiti, kaj bi rad. Taje bila šele ta prava! Gledala meje še petkrat bolj debelo; ko klošarja, kije prišel beračit za flašo vina. Nobene štampiljke nima! Šparovček za malega! pa naj grem iskat k spodnjemu okencu. Še enkrat sem poskusil.
"Ne rabim nobenega šparovčka! Naučili smo se, da zbiramo denar v šparovček, odnesemo teti na banko, ona prešteje denar in da na roko "štempelj."
Planila je pokonci; "Ja pa katera vam je to dala!?? Kak žig???!"
Rekel sem, da je čisto vseeno, če nima drugega, pač od banke! Pogledala meje, kot da bom potem oddirkal z žigom na Elini roki v prvo fo-tokopirnico in ponaredil žig, s katerim bom poštempljal bog ve kaj...
"Ati, kaj je b'lo. Ati, kaj je narobe?!"
Vse seje dogajalo pred punčko, kije stara dve leti in štiri mesece. Razume pa več, kot bi vlakih primerih želel. Pravzaprav vse.
Prejšnjo osornost sem požrl, ker sem bil pozen in smo pač vsi ljudje. Tega pa ne bom.
To sem jim tudi povedal.
Vendar jeza je večja, in morda je še kdo, ki ima tudi take izkušnje.
Gospe na banki v Ribnici... Ko sem prišel na banko z majhnim otrokom, ki ježe sam po sebi vreden smehljaja, pa čeprav narejenega, bi morda lahko ena vzela in preštela drobiž, (razen mene, nekaj minut ni bilo nikogar od strank), jaz bi v miru opravil nakazilo. Eli pa bi stisnili na roko datum, če že nimate drugega. Pa bi bili vsi srečni...
Tako pa. Gledal sem tiste puste obraze, kot da sem jaz kriv za vse njihove osebne težave in za mrzlo vreme, pa za večerjo, ki jo bodo morale še skuhati....
Takole mislim. Tako obnašanje si lahko privoščite zaradi moči. Ne svoje. Poglejte se kdaj v ogledalo! Moč ima banka, vi se samo skrivate v njeni senci. Vendar bo tudi vas z leti ta ista ustanova postavila pred vrata in vzela mlajše, lepše obraze.
In morda bo prišel ravno tak mrzel dan, ko se nikomur ne da iz hiše, pa boste, stare in nepotrebne, čakale za kakšnim podobnim pultom na milost in nemilost kakega kislega obraza, nove generacije...
GOSPE! PIJEM NATA DAN!
V vašo banko pa, samo kadar bo res res nujno.
P.S.: Opravičujem se tistim uslužbencem, ki niso bili tam in niso take sorte.
Ivan Mori, Ribnica
KDO BO E NADZOROVAL NADZORNIKE?
Večno neizpeta tema, a sila občutljiva.
»Navaden smrtnik« namreč težko prenese dejstvo, da ga bo policist kaznoval za vsak prekršek, če sam zaloti policista pri tem, da se on, kot uradna oseba, ne drži predpisane črke zakona.
Neki občan, katerega ime smo zadržali v uredništvu, saj se ljudje neradi izpostavljajo pred policijo, je policiste pri kršitvi zalotil s fotoaparatom 24. oktobra. Le mesec dni zatem sem tudi sama naletela na ribniško patruljo, ki je avtomobile ustavljala na križišču pred avtobusnim postajališčem v Dolenji vasi. Tako kot v primeru, ki ga bomo navedli kasneje, tudi v tem ni bilo nikakršnega policijskega trikotnika, ki bi opozoril na dogajanje. Pa bi moral biti. Tudi zato, ker so policisti bel kombi ustavili natanko sredi križišča, tako da je bilo treba za pot v Kočevje vijugati med stoječim kombijem in policijskim vozilom. Tako je bila v celoti ovirana preglednost v smeri Ribnice. Na očitno protestiranje seje policist le zasmejal.
Naš bralec pa je patruljo zalotil na križišču pri avtopralnici v Hrovači. S fotografije je sicer slabo razvidno policijsko vozilo ter še ostali dve osebni vozili, kijuje patrulja ustavila. In to tako, da je povsem zablokirala izhod iz smeri Hrovače. Prizadeti, ki je moral zaradi tega ubrati drugo pot, je odkril, da delovišče ponovno ni bilo označeno, v pismu pa očita tudi nepravilno parkiranje in ogrožanje varnosti ostalih udeležencev v prometu.
Primer je dobro zapisati, ne samo zato, da se obelodani, da tudi policisti kršijo lastna pravila, marveč tudi zato, ker gre tokrat za princip: videl, doživel, zapisal. Več ko bo takšnih poskusov, bolj bo raslo upanje, da se bo nekoč, morda, sklenil razumen kompromis.
Mladega bralca A.P. motijo tudi norme, ki si jih policija zada vsako delovno jutro Glede na to, da jih je pogosto videti na lokacijah, kjer pri hitrosti 20 km/h ne moreš povoziti niti miši, je jasno, da skušajo le izpolniti normativni dogovor tistega belega dne. Zbrati toliko in toliko denarja. To ni dobro. To sploh ni dobro!
Uredništvo
oi“:*	ioni
OCE ESiW/V CIO
AL PRAV SE PIŠE RIBN'CAN AL RIB'NCAN
(Prosto po Prešernu)
Al prav se piše Ribn 'čan alRib'ncan, se šola staročrkarjev srdita z ljudmi prepira novega kopita; kdo njih pa pravo trdi, to se vpraša.
Po pameti je taka sodba naša:
Akje od Ribn 'čana Rib'ncan res pravi, in prav domač in po postavi, naj se ne piše Ribn'čan, ampak leRibdčan.
Akpata »vejca« nam v zelje hodi, in rada nam narobe se postavlja, glej, taka misel pred očmi nam bodi:
V Ribnici le Ribničan pravdno se zastavlja, lahko pa po domače Rib'nca al Rib'nčan alpa brez »vejce« Ribnca alRibnčan.
Rib'ncan.
V Ribnici seje začelo pisati Ribn'ca, ribn'ški. Doslej sem videl en tak primer, pred časom se je pa pojavil nov primer, in to na javnem mestu. Kot rojenega Ribničana me to moti. Če bo ta prispevek kaj zalegel, bo lepo.
Ker hočejo nekateri napraviti napis za društvo ali firmo bolj domač, bolj ribniški, ga pišejo z apostrofom, ki pa je na nepravem mestu.
Pred leti, ko je še deloval ribniški »hotel«, so dali napis »Hotel Ribn'can«. Očitno je to nekoga motilo (tudi mene) in je s črno barvo apos-trof premazal in ga prestavil eno mesto nazaj (nisem bil jaz). Kmalu je tudi ta tabla izginila. Malo za šalo, malo za res sem »skoval« sonet o tem, prosto po Prešernovem sonetu »O kaši«.
Ni po vseh predpisih, menim pa, da glavno vse pove in jasno nakaže, kako naj se prav piše Rib'nčan, v Rib'nci, po rib'nsku...
Malo sem pobrskal, kako so nekateri doslej to pisali:
Dr. Zmaga Kumer v svoji knjigi »Ljudska glasba...« piše s polglasnikom in ga tudi izpisuje (U Ribenca.. Ribanska dolina... fantje ribsnšks); Janko Trošt je za Turistično društvo pripravil himno in piše z apostrofom (Rib'ncan, Rib'nčanje);
France Marolt je priredil »Ribniško« in piše s polglasnikom in ga dosledno izpisuje (Riban-čan);
Dekan Skubic v svoji »Zgodovini...« piše knjižno (Ribnica, ribniški);
Slovar sl. knj. jezika piše Ribnica, Ribničan, ribniški.
RibnčanAntuon
Opomba: staročrkarji = domačini ljudje novega kopita = »udomačeni« Ribničani po postavi =po pravopisun.
PRVIČ Z BAKLAMI NA GRMADO
Božični pohod naj bi postal tradicionalen
Prvi božični pohod z baklami na Grmado je bil, vsaj glede množične udeležbe, kar malo presenečenje tudi za organizatorja - TD Grmada. »Koliko vas pa bo?« meje vprašal oskrbnik doma Toni. Saj res, sem si mislil, to je dobro vprašanje. »No, kakšnih trideset nas pa verjetno bo!« sem mu odvrnil.
Čaj »časti« Zeleni val, domačo potico pa turistično društvo, smo sklenili.
Že na zbirnem mestu »Pri Štirni« sredi Velikih Poljan (nedavno sta ribniški župan in KS Velike Poljane poskrbela za lično škarpo okrog vodnjaka) se nas je zbralo več kot 60. Po kratkem pozdravu predsednika društva Jožeta Andoljš-ka smo prižgali bakle in krenili na pot. Kako lep je bil pogled na dolgo živahno kolono, ki so seji
pridruževali veseli zamudniki! Sijaj kupljenih bakel je dopolnjevalo še nekaj doma napravljenih, iz brezovega in jelovega lesa, ki sem jih izdelal za to priložnost. Te so v dobrem vetru prav prijetno prasketale vso pot do Grmade in vzbujale pri mladih veliko zanimanja. Niso mogli verjeti, da lahko bakle tako dolgo in lepo gorijo.
Okornov Jože je hitel pred nami, daje oskrbniku najavil število pohodnikov, kije bilo več kot dvakrat večje od pričakovanega. Nič pa ni povedal, kje je uspel dobiti še nekaj »rezervne« potičke...
V Domu na Grmadi so nas pričakale skromne jaslice pokojnega predsednika Loj za Močilskega, ki smo sijih sposodili, saj jih za
letošnji božič Tišlerjeva hiša žal ni več potrebovala.
Pobudnica pohoda, Okornova Mara, je skupaj z bratom Andrejem (ABO) poskrbela za spominske kartončke. 90 jih je razdelila med vesele udeležence, za katere je bil Dom kar premajhen.
Naše veselje pa je še povečalo priznanje, ki gaje TD Grmada podelila udeleženka pohoda, svakinja pokojnega predsednika Škulja, gospa Tončka Škufca, sestra sedaj že pokojne Škulj e ve žene Francke-Age.
Upokojena učiteljica Tončka živi v Ljubljani, poklicno pot pa je začela v osnovni šoli na Velikih Poljanah.
Nekateri so se nato začeli naglo odpravljati, tako daje kar prehitro odpeta pesem že nakazala tudi naš odhod v dolino.
France Šilc
Presenečenje na vikendu v Grcarskih Ravnah
"Ubil sem nekega hudiča s črnim repom!"
Bilje 6.december, ko seje Milan Kozič iz Ribnice v dopoldanskem času napotil v Grčarske Ravne, kjer ima svoj vikend, da bi nakrmil kokoši. Ko pride v neposredno bližino kokošnjaka, takoj opazi, kako petelin in še tri kokoši vsi preplašeni preletajo okrog kokošnjaka. Štiri že umorjene kokoši so ležale na tleh. Ena pa je bila že do polovice pojedena. Milan, ves presenečen nad dogodkom, si stvari pobliže ogleda in takoj opazi, kako se večja kosmata žival vleče med lesenim plotom in žično ograjo, ki sta si precej skupaj. Ker divjih živali Milan ne pozna najbolje, ni mogel vedeti, katera žival je, ki hoče priti čim prej na prostost. Tedaj ga popade sveta jeza. Živali je med tem zašla noga v žično ograjo. Milan pa ni zamudil priložnosti. Neustrašno jo je trdno zgrabil, pa tudi večji kamen, kije bil
na tleh, in z njim udarjal po živali toliko časa, dokler je bilo kaj življenja v njej. Okrvavljena glava je omahnila, kar je dokazovalo, daje žival mrtva. Milan si ni mogel kaj, da ne bi svojega lovskega uspeha počastil s Šilcem pijače v bližnji gostilni.
Koje prišel k meni domov, je obstal na pragu hiše. Sprva kar ni mogel priti do besede, da bi povedal, kaj seje zgodilo. Končno pa le reče: "Ubil sem nekega hudiča s črnim repom. Lahko bi bil ris ali divji maček." Da seje malo pomiril, sva popila nekaj kratkega in nato odšla na kraj dogodka. Med plotoma je bila res zagozdena mrtva žival z črnim repom na koncu. Takoj sem ugotovil, daje okrvavljena ubita žival velik divji maček. Vzela sva ga iz objema plotov, kjer je mrtev obtičal. Mačka in pomorjene kokoši sem fotografiral. Pa tudi Milana z mrtvim divjim mačkom v roki.
Čeprav je Milan skrbno ogradil kokošnjak, je pretkani divji maček le našel v plotu odprtino za velikost njegove glave in tako prišel v kokošnjak ter si vzel zajetno kosilo. Usoda pa je terjala tudi njegovo življenje.
Tekst in foto Stane Lavrič, Grčarice
Vaško etnološko društvo Hrovata in utrinki iz Prazničnega decembra
»DOBRI MOŽJE«
SO V HROVAČI DOMA
Letošnji Veseli december je v Ribnici izzvenel bolj neopazno, vsaj kar se prireditev tiče, če seveda izzvzamemo Božični koncert in pa Ribniški šport v letu 2000.
Za ostalo dogajanje je poskrbela Hrovača oz. njeno društvo.
V začetku decembra je množico ribniških otrok razveselil sv. Miklavž s svojim številnim spremstvom in razdelil več kot 700 skromnih darilc. Pred božičnimi prazniki pa seje iz Hrovače na pot v ribniški vrtec odpravil še en dobri mož, Božiček, s svojim konjičem in oprtnim košem, polnim sladkih presenečenj, in vrtcarjem pripravil veliko veselje. Nato je še malo zaokrožil po trgu, s svojim humorjem prevetril občinske pisarne in vsem pripravil lep uvod v božične praznike.
PRAZNIČNE TRENUTKE, POLNE RADOSTI, MIRU IN LJUBEZNI, SMO DELILI MED UUDI
V Trbovljah je bilo naravnost imenitno. Tudi potem ...
Z Živimijaslicami seveda. Gostovali smo vTrbovljah, Beltincih in Kočevju terjih ob dveh večerih prikazali v Hrovači. Kljub neugodnemu vremenu, kajti v skoraj vseh predstavah so pisani dežniki zastirali pogled tistim, ki so stali v ozadju, pa so bile vse uprizoritve lepo obiskane.
Z Živimijaslicami pa seje društvo predstavilo vsemu svetu na spletnih straneh interneta, za kar se zahvaljujemo Jožetu Šilcu. V prazničnih dneh je tako naše jaslice »obiskalo« okoli 150 ljudi na dan z vseh koncev sveta. J. Michael Wedra iz Švice seje takole odzval:
»Ob pregledu vaše spletne strani sem imel veliko veselje, da sem vas našel in imel priliko pokazati mojim domačim, kakšne prekrasne jaslice ste napravili. Škoda da nimam prilike priti v SLO 30.12. ko boste uprizorili žive jaslice; sigurno bo čudovito. Obljubiti sem moral mojim sinovim, da drugo leto se udeležimo tega dogodka.« (original)
Praznični božično-novoletni čas so 5. januarja zaključili koledniki, ki so prinesli poslanico miru, veselja in ljubezni v vse domove v Hrovači.
Tekst in foto Barbara Prelesnik
TRIKRAUEVSKA AKCIJA V RIBNIŠKI ŽUPNUI
Že nekaj let te dobrodelne akcije za potrebe misijonov izvajajo v nekaterih župnijah na Slovenskem. Letos smo jo izvedli tudi v naši župniji. V njej so sodelovali naši ministranti in nekateri odrasli farani. Od 27. decembra do praznika Treh kraljev (b.januar) so koledniki (trije kralji in pastir z zvezdo) obhodili večino vasi in nekaj ulic v Ribnici. Farani ste jih povsod gostoljubno sprejeli in velikodušno darovali za misijone v misijonski deželi Papua - Nova Gvineja. Tako lep sprejem trikraljevske akcije v naši župniji je naj večja spodbuda, da bomo to obliko pomoči za misijone izvajali vsako leto po božiču.
Tekst in Joto Maks Ipavec
	Vaško etnološko društvo Hrovača
	se zahvaljuje naslednjim donatorjem:
m	l ä R1KO, d.o.o. * ■ GRAFIT, d.o.o.
H	NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d.d. ŽITO-GRAJSKE PEKARNE, RIBNICA
	MABOLES, d.o.o.
g	AS DEJAK, d.o.o.
O	i;:	M.I.KOVING, d.o.o.
	FEGRO, d.o.o.
o	3	SLS+SKD OO, Ribnica
2	PLETILNICA, d.o.o.
	TISKARNA LINEAR
2	PESKOKOP IN PREVOZNIŠTVO JANEZ RIGLER, s.p.
•o	LAST SL, d.o.o.
i	A. PETERLIN, d.o.o.
is	FOTO TONI, s.p.
V|	KG Z RIBNICA, z.o.o.
•c	LEOKOM, d.o.o.
5	AMBROLES LUDVIK AMBROŽIČ, s.p.
O	;	MIZARSTVO TANKO, s.p.
-S	TRGOVINA IN MESARIJA AMBROŽIČ
’S	:	TRGOVINA TIJANA
	:	KUSS, d.o.o.
e	' DIMNIKARSTVO ESAD ČATIČ, s.p.
o	TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA
o	: = : OBČINA RIBNICA
IVI	Tudi z vašo finančno pomočjo in dobro voljo smo in
>	bomo bogatili dogajanje v Ribniški dolini in ponesli glas o njej tudi izven občinskih meja.
OC1	<H«
5*:>IIX1 E.i <»■ cm ai txj>e n . i m 3»
F ran Jalclič -Podgopičan in njegova povest
ZADNJA NA GRMADI
lil. del
»Izpustite revo! Kaj pa more baba narediti!« so se oglašali posamezniki.»Kaj? Izpustiti jo? To, ki točo dela?« so odgovarjali iz krdela in prigovarjali: »Hitro jo zaprite, dokler ne dobi pomoči! Le vkejho! Pa na grmado!«
Ženska seje zopet vrgla na tla, jokala in vpila: »Ne grem, pa ne grem! Pustite me!« Biriči so si zastonj prizadevali jo vzdigniti in spraviti naprej. »Kar primimo jo in nesimo,« je zavpil močan dedec iz krdela in se pognal k biričem. »Sam jo nesem, ako ni drugače.«
L Ma sramotnem amnu.
Ženska je kričala in otepala z rokami, ko sojo prijemali, a vse zaman. Bilo je preveč rok, ki so posegle po njej. Tedaj pa z vsemi močmi zavpije: »Pomagajte! Pomagajte! Gregor! Gregor! Reši me, Gregor!« Ljudem seje ženska pač smilila in pomagali bi ji bili, ako bi ne bila coprnica, ki je s hudičem v zvezi. Tam »Pod jablano« so imeli robo lončarji iz Nemške vasi. Med njimi je bil Krznič z dvema dečkoma, ki sta pomagala očetu razpostavljati blago in sta pazila na ženske, ko so prebirale posodo. Kupca je bilo dosti. Zlasti Krajinčanke iz Strug in tam čez so poznale Krzniča, kije tovoril z lonci po onih krajih, in pritiskale okrog njega. »Ni Vas nič več k nam! Kaj smo seVam zameril,» so ga ogovarjale ženske. »Balite skoraj!« Krznič seje šalil z znankami. Obetal jim je, da pride tudi tja s piskri, ko bo dovolj velike napravil, zakaj v Krajini imajo velike peči in so velike ženske, pa morajo biti tudi piskri veliki.
Tedaj mu je priletel na ušesa obupni glas žene, da seje kar zganil. »Jezus! Moja ženska! Kaj ji je?« je jeknil prestrašen, se ozrl na cesto, in ko jo je ugledal, izpustil skledo in skočil v gnečo na cesti. Kar metal je na desno in levo ljudi, ki so mu bili na poti. »Kaj pa hočete moji ženski?« je zavpil in položil roko na ramo bližnjemu biriču.
»Alije ne izpustite takoj?« »Ljubi moj mož! Reši me!« je zajokala žena, otroci so pa zagnali krik: »Oče! oče! oče!« Birič mu je nastavil bodalo in rekel: »Še tebe zvežemo in odpeljemo!« Ko seje Gregor pognal, da bi dosegel ženo in jo rešil, je poseglo polno rok, biriških in drugih, da so preprečili njegovo namero. Gregor se jih ni mogel otresti. Obupano je vzklikal: »Lucija, beži! Kar ugrizni ga!
Kaj pa je naredila?« Tedaj seje pa oglasil njegov sosed Kovač: »Kaj se delaš nevednega? Na Klek je hodila!« »Moja baba? Nikoli!
Ribniški muzej na
Na prehodu 18. v 19. stoletje seje pojavil disciplinski muzej.Ta izrazje uporabila HooperGreen-hilova. Podobno kotvtedanji šoli in jetnišnici jev muzeju mogoče najti disciplinske tehnike.
Po tej platije mogoče muzej primerjatizinstituci-jami azil, bolnišnica,zapor,šola,vojašnica, ki imajovlogo zbiranja inzapiranja.Sšologa je mogoče primerjati zaradi svoje didaktične naravnanosti, zzaporom zaradi paznikov in drugih sredstev nadzora nad obiskovalci, z bolnišnico ali azilom pa zato, kerzbira bolj ali manj poškodovanepredmeteterjih potem ustrezno ščiti (dezinficira, restavrira, konzervira).Takšno stališče zavzema tudi Dagognet. Podrugi plati pa je muzej dogodekvzgodovini človeškega duha. Navidezjesamo rešitev tehničnih problemov, vendar pa se skozenj zarisuje nova vrsta družbe.
Antični problem muzejev je bil, kako ga približati množici ljudi, da si ogleda majhno število predmetov, moderna doba pa si zastavlja obratno vprašanje, kako približati majhnemu številu ali celo enemu samemu človeku takojšen pogled v množico predmetov. Zato naj bi moderni dobi, ki ni družba spektakla, temveč družba nadziranja, ustrezala arhitektura zaporov, šol, azilov... Vendar Dagognet, kije te ustanove prej primerjal z muzejem, opozarja nasprotno, kako množici obiskovalcev omogočiti pogled v veliko število predmetov. Temu namenu je podrejena tudi arhitektura muzejev, ki je pravo nasprotje arhitekturi azilov, šol, zaporov, saj mora zagotoviti predstavitev razstavljenih predmetov množici ljudi. Razmerje med obiskovalcem in razstavljenim predmetom naj bi bilo v tem, daje vsak, ki gleda, hkrati tudi viden. Torej množica sama sebe gleda, nadzoruje in uravnava, poleg tega, ko vidi samo sebe, postane sama spektakel. Vsak obiskovalec muzeja je v tišini vabljen h kon-templaciji. Muzej je ob vseh teh dejstvih vir znanja, sredstvo vzgoje, mesto izobraževanja ob pomoči razstavljenih muzealij, mesto kultiviranja in sa-
Število obiskovalcev v muzeju leta 2000	
grad	
januar	130
februar	
marec	159
april	123
maj	164
junij	420
julij	50
avgust	60
september	169
oktober	1.344
november	411
december	152
posamezniki od junija do nov.	404
skupaj	3.556
Izseljenci posamezno	150
Prešernova skupaj	3.400
Prešernova brez ogleda	
drugih zbirk	2.747
suhorobar	656
lončar	372
Škrabčeva hiša	225
skupaj vse razstave	6.453
ostalo	1.253
muzejske in obmuzejske	
dejavnosti skupaj	7.706
prelomu tisočletja
monadzorovanja.
Iz vseh teoretskih pobud se lahko napotimo h konkretnemu dnevnemu dogajanju v našem muzeju in se soočimo z dejstvom, da morajo biti muzejski predmeti zavarovani pred mehanskimi, klimatskimi in drugimi poškodbami. Hkrati pa si moramo prizadevati, da bi obiskovalci doživeli artefakte čimbolj večplastno, tako na racionalni kot na emocionalni ravni. Vendar smo zopet v disciplinskem muzeju, ko se obiskovalci ne smejo dotikati predmetov, čeprav bi si s tem povečali čutno polje, predmet jim tako postane bližji, hkrati pa ga ob dotiku zaradi izločanja kislin iz kože poškodujejo.
Ob spoznavanju obiskovalcev, želji domačinov, vodilnih in odločujočih ljudi je ribniški muzej še vedno disciplinski muzej. Pri vseh je prisoten močen instinkt prve zaljubljenosti, ob znanem vprašanju:"Čutiš?" Odgovor:"Čutim..."
Kraj se želi identificirati z muzejem, kar v resnici tudi se. V njem je delček raziskane etnološke in zgodovinske dediščine. Prejšnji način življenja izginja, poraja se nov, drugačen. Vsepovsod ta, za današnji čas "ponesrečeni" lik Ribničana Urbana, preplavlja vse sfere življenja. Pa naj se ga še tako otresamo nam čedalje bolj leze pod kožo. Nekateri si ga hočejo pridobiti zato, da si bi odrezali boljši kos pogače, drugi se ga zopet izogibajo, saj jim je marsikdaj samo resna ovira na poti.
Osebno sem mnenja, da naš muzej ostaja kljub različnim interesom šola, zapor, bolnišnica.
Sola zato, ker se v njem zvrsti veliko število obiskovalcev. Vsekakor lahko poudarimo, da tudi ribniški muzej s svojimi razstavnimi zbirkami ponaša ime in prepoznavnost kraja v širšem slovenskem prostoru. Obiskovalci si želijo ogledati predvsem stalno zbirko suhe robe in lončarstva, sledijo ji druge zbirke. V letu 2000 sije v primerjavi z letom 1999 ogledalo muzej 2-krat več obiskovalcev, kar gre največ na račun občasne razstave Ribnica in njeno šolstvo v času Prešerna. Trendi o številu obiskovalcev v slovenskih muzejih pa tudi sicer kažejo na povečanje števila obiskovalcev. V našem muzeju predstavljajo največji delež skupine nad 40 oseb, in sicer šolske mladine, manjši je delež posameznikov, pa še ti prihajajo na ogled gradu in zbirk v poletnem času in ob ribniškem sejmu. Vendar je bilo pri Prešernovi razstavi drugače, saj so posamezniki predstavljali polovico obiskovalcev. Veliko obiskovalcev si je ogledalo tudi novo stalno razstavo o izseljeništvu, V Ameriko, vendar pa moramo poudariti, daje bila Prešernova razstava toliko bolj odmevna, ker je bila postavljena v samem središču Ribnice. Iz tega zornega kota gledano, bi si bilo dobro pridobiti takšen prostor za občasne razstave ali pa kakšne druge kulturne in turistične zanimivosti.
Upam, da muzej ne bo postal zapor za kaznjence, ki so jih po krivem preganjali in jih tudi še danes preganjajo. Razsodijo naj strokovni argumenti, potrebe kraja in prebivalcev, moč modrih, ne pa zgolj osebni interesi, medsebojna navzkrižja, moč in nemoč. V sodbi naj sodelujejo sodniki, obdolženci, priče in porota. Vseeno pa moramo pristati v bolnišnici, da bomo ozdravili rane naših ubogih muzealij, ki si želijo samo svojega zdravja in prostosti.
Pripravila Polona Rigler Grm, kustosinja
RIBNIŠKI ZVONOVI SO (PRE) GLASNI...
Ta očitek je bilo slišati predvsem iz vrst tržanov, kar je razumljivo, saj je v razdalji 200 metrov jakost hrupa novih zvonov precej zaznavna in celo fizično moteča. Še posebej močnim in neposrednim zvočnim udarnim valovom so izpostavljeni na primer stanovalci Oničeve hiše, meni tudi župnik Maks Ipavec. Predhodnih meritev pa ni naročil, »saj na deželi zvonovi niso tak problem kot v mestu«. A lahko bi kupili šibkejše, dodajajo nekateri.
Rešitve menda ni, ker bistvene razlike ne bo opaziti niti februarja, ko bo elektronsko zvonjenje dokončno nastavljeno. »Bo treba pač malo potrpeti,« je dejal župnik, ki ve za določena nasprotovanja, čeprav hkrati sliši veliko hvale od župljanov, ki živijo v bolj oddaljenih vaseh, a zvonjenje ribniških zvonov sedaj prvič slišijo. Elektronski sistem bodo poskušali maksimalno prilagoditi, da bi bil zvok milejši, vendar gre za zelo zahtevno delo, saj je zvonove potrebno tako harmonizirati, kot jim uglasiti jakost, je dejal župnik ter še dodal:
ALI NOVI ZVONOVI RES POVZROČAJO PREVEČ HRUPA?
Mir in radost, veselje in upanje, ki ga oznanjajo novi bronasti zvonovi, naj preide v naše družine, da bo v naših domovih več domačnosti, medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Pesem zvonov je zraščena z vsemi čustvi slovenskega človeka. Ko bomo v veselih ali žalostnih trenutkih slišali zvonove iz lin obeh Plečnikovih zvonikov, bomo povezani z Bogom in z ljudmi v vsej ribniški župniji. Tako sem zapisal v brošuri »RIBNICA V SVETO LETO 2000 z novimi zvonovi«. Tudi večina vernikov ribniške župnije je z velikim veseljem sprejela nove zvonove. Ti zvonovi se res slišijo v vse vasi Ribniške doline. Samo nekaj faranov seje doslej pritožilo, da novi zvonovi zvonijo premočno. Sedanji naj večji zvon je za 160 kg lažji od tistega, ki ga je vzela prva svetovna vojna. Torej so
Ribničani že pred 100 leti imeli močnejše zvonjenje, kot ga imamo sedaj, a se tedaj ni nihče razburjal nad milozvočnim zvonjenjem. Mogoče je ob nastavitvi novih zvonov nekatere motilo njihovo celodnevno preizkušanje. Inženir, ki je nameščal elektronski pogon zvonov, je moral narediti veliko poizkusov, zato je zvonilo večkrat in dalj časa. Ko bodo vse meritve in nastavitve za zvonjenje in potrkavanje zaključene, bo zvonilo le k angelovemu čaščenju zjutraj ob 7h, ob 12h in zvečer ob mraku. Zvonilo bo še za jutranjo in večerno mašo. Nekaj več zvonjenja bo le v nedeljo in za praznike. Seveda, kdor bo naročil za mrliško zvonjenje, bomo tudi to vključili.
Še v času komunizma nisem dobival pripomb glede zvonjenja v Ribnici, in se mi zdi čudno, da v demokraciji nekateri tako rovarijo proti. Večkrat se je zgodilo, da ravno tisti, ki so zavračali zvonjenje za časa življenja, želijo, da jim ob smrti zvoni čim več zvonov. Zanimivo: pokojni predsednik Tito je ob neki priliki svojim partijskim kolegom dejal: “O, da bi mi imeli take alarme, kot jih imajo kristjani, ko za vse pomembne praznike zvonijo. Mi pa imamo le revne sirene!" Naši zvonovi ne bodo preveč hrupni za vse tiste, ki dobro v srcu mislijo!
Maks Ipavec Foto A P
Nadaljevanje s strani 30
Nikoli! Izpustite jo! Nedolžna je!« Silil je za njo, pa ni mogel naprej, ker so ga krepko držali. Nekateri so se zakrohotali in drugi seje oglasil: »Tako je nedolžna, kakor vsaka taka!« »Krvavi rihtar bo resnico dognal!« je vpil Kovač. »Sedaj vem, zakaj mi je lani krava poginila.« »Kaj ni bila branjak požrla?« gaje zavrnil Gregor razdražen. »Za vrtmi tudi ni nič rastlo, koder je tvoja baba hodila,« seje oglasil drugi. »Sedaj je vse očitno!« »Prav ta prava je! Coprnica!« so vpili drugi. »Na grmadi naj se scvre, hudičeva dekla! Le hitro na rihto ž njo!« »Ljudje božji! To ni res! Zmotili ste se! Izpustite jo! Moja žena je! Svojo dušo zastavim, da ni coprnica. Nikoli ni bila na Kleku. Lucija! Lucija! Lucija! Reši se!« je vpil Gregor brezupen, ko je spoznal, česa so obdolžili njegovo ženo, in izprevidel, v koliki nevarnosti je njeno življenje.
»Otroci, pomagajte materi!«
Sam je napenjal vse moči, da bi se otresel ljudi, ki so ga zadrževali, da ni mogel planiti k ženi med biriče. Ti so pa na pol nesli, na pol vlekli njegovo ženo, kije vpila in klicala na pomaganje, jokala in tarnala, trgala in grizla, kogar je mogla. Tako so prišli na trg, do sramotnega kamna, kije stal pred gradom. Tedaj je prevpil nekdo vso množico: »Na kamen ž njo!«
»Alo, na kamen! Vsi naj jo vidijo!« so mu pritrdili drugi in biriči sojo postavili na kamen, na katerega so sicer postavljali le tatove in vlačugarje. »Pa naj jo vidijo!« Tako sojo brez obsodbe postavili na sramotni kamen. In ko se je zgrudila, sojo zopet postavili in držali z rokami, da sojo videli sejmarji.
»Lejte jo! Lejte coprnico!« Lucija sije z rokami zakrila obraz. In ko soji suroveži roke trgali z obraza, je nagnila predse glavo, in ker ni imela več rute na glavi, so seji usuli razpleteni lasje čez obraz. »Pokažite, kje je zaznamenovana! Razgalite jo!« so vpili vse vprek.
Lucija seje upirala novim napadom, grizla in suvala one, ki so hoteli potegniti obleko ž nje. »Gregor! Gregor! Pomagaj!« je ponavljala venomer. »Človek krščanski, reši me! Pomagajte, ljudje božji!«
Mož ni mogel do nje. Sto rok seje stegnilo po njem, ko seje pognal proti nji. Živa stena seje pomikala pred njim, ki je ni mogel podreti.
Znoj mu je tekel po obrazu, moči so pojemale. »Žena... coprnica... ječa... tezalnica... rablji... « Otroci so jokali in klicali očeta in mater.
Vse to mu je živo stopilo pred oči, stiskalo mu srce in ga sililo: »Rešijo! Rešijo!«
KULTURA SE BO SELILA NA MAROF
Kljub temu da je ribniška občina nekdanjo grajsko pristavo že lani določila za galerijsko dejavnost, sojo svetniki na svoji decembrski seji potrdili za novo vsebino, ki naj bi se odvijala na 800 kvadratnih metrih prostora. Miklova hiša je namreč pripravila vsebinsko zasnovo, po kateri naj bi se Marof, na katerem se bo obnova nadaljevala leta 2001, namenil postavitvi stalne likovne zbirke v
gornjih prostorih, medtem ko bi muzej, ort-neški oltarji in prižnica svoje mesto našli v spodnji polovici kompleksa.
Potreba po razstavitvi 310 likovnih del, katerih lastnica je ribniška galerija, na Marofu, je bila jasna že nekaj časa, objekt pa določen tudi za hrambo visokih ortneških baročnih oltaijev; zanje naj bi se prizidal dodatni paviljon. Najbolj negotova je tako
ostala le usoda ribniškega muzeja, saj je projekt njegove širitve, ki predvideva analizo ribniške zgodovine skozi devet zgodovinskih jeder, že do sedaj napolnil vse obstoječe prostore ribniškega gradu. Ostal je le še grajski stolp, v katerem pa bo prihodnje leto nameščena stalna razstava o času čarovnic. Glede na to, da se v prostoru, kjer sta sedaj razstavljena suha roba in lončarstvo, namerava prirediti tudi stalno razstavo o zgodovini ribniškega gradu, želi Miklova hiša razstavo o starih ribniških obrteh premakniti v pritličje Marofa.
AP
a :> ■ ixi i jl$i < »i c* a* ixt >e m jlti n >n
1 IVI JL>I O«! «S
KEGUANIE
TRIATLON
FANTASTIČEN USPEH MLADIH RIBNIŠKIH TRIATLONCEV NA TEKMOVANJU VCEUU
Mladi triatlonci so se sedmega januarja udeležili sedaj že tradicionalnega '*-< novoletnega plavanja triatloncev v Celju. Na 1500- metrski razdalji so se gg odrezali izvrstno, saj so v kategoriji kadetov z odličnimi časi osvojili vse tri ^ kolajne. Prvi je na cilj priplaval JURE TANKO s časom 23 minut 59 23 sekund in je za 8 sekund ugnal nepremagljivega BOJANA CEBINA, na H tretje mesto se je po silovitem zaključku in v želji po kolajni uvrstil SI-M ON POGORELC. V sprintu je premagal klubskega kolega NEJCA AR-jf KA. Med dekleti je MAŠA TRAMTE zasedla odlično 2. mesto in dokaza-™ la, da se lahko že z malo resnega treninga doseže lep rezultat. Pri kadetih K ne smemo pozabiti na MIHA ZAJCA, kije z odličnim časom 27 minut 03 m sekunde zasedel 6. mesto. Za uspeh mu še posebej čestitam. Miha je astmatik in dokaz, da se tudi s tako boleznijo, kot je astma, da trenirati triatlon. Poleg kadetov je nastopil tudi član Mitja Dečman, ki je s svojim doseženim plavalnim časom zelo zadovoljen in že načrtuje tekmovalno sezono 2001.
Kot njihov trener sem z dosežki v plavanju zelo zadovoljen. Prepričan sem, da bodo ti časi do začetka tekmovalne sezone še precej izboljšani. Triatlonci že nestrpno pričakujemo sezono 2001, ki bo glede tekmovanj zelo pestra.
Za lep uspeh tekmovalcem še enkrat čestitam.
Spletna stran Triatlon kluba Ribnica
WWW.TRIATLON-KLUB-RIBNICA.SI
Miloš Petelin
Bojan Kogoj se je uvrstil na državno kegljaško prvenstvo
Bojan Kogoj, kije že od leta 1988 skupaj s Tonetom Trdanom najboljši igralec KK RIKO in pozneje KK RIBNICA, je sedaj v vrstah kočevskega kegljaškega kluba. O težavah s pomanjkanjem igralcev za sestavo ribniške ekipe smo pisali v novembrski številki in glede na to, da Ribničani nimajo niti svojega kegljišča, je tudi sam Bojan Kogoj namigoval, da se bodo kaj kmalu, vsaj najboljši igralci, odločili igrati v klubih, kjer so jim omogočeni osnovni pogoji za vadbo. Tudi sam se je odločil za tako potezo in v letu 2001 prestopil v KK KOČEVJE.
Le-ta je z njim »pridobil izrednega kegljača in osebnost, ki bo s svojim delom prav gotovo vzor ostalim kegljačem v njegovi novi sredini«, je dejal predstavnik kluba Jože Kozina.
Decembra 2000 je namreč Bojan Kogoj osvojil naslov članskega prvaka območne kegljaške skupnosti KOČEVJE in si s tem zagotovil nastop na državnem prvenstvu, kjer bo nastopilo 48 najboljših kegljačev v državi.
Kogoj je bil tudi večkratni udeleženec finala državnega prvenstva v konkurenci posameznikov in parov ter v zadnjem desetletju nosilec celotne aktivnosti KK Ribnica. Brez njegovega izredno požrtvovalnega dela bi ribniški klub verjetno že prej končal aktivno delovati, je prepričan Kozina.
AP
RK INLES - RIKO: DIKTAT ALI DIALOG ?
Piše: Marjan Hojč
Po (pre)dolgem razmišljanju in tehtanju argumentov za in proti sem se vendarle odločil za objavo svojega videnja položaja, v katerem se je znašel ribniški rokometni klub. Dejstvo je, da že dlje časa tudi vrabci na veji čivkajo, da je v klubu nekaj hudo narobe, vendar vodilni v klubu še naprej molčijo in se obnašajo, kot da je klub tajna prostozidarska loža, in nejavno društvo.
V vsaki organizaciji nekdo odloča, vendar mora za svoje odločitve tudi prevzeti odgovornost.
Po statutu vodi klub predsedstvo, katerega predsednik je Lado Orel. Klub pa ima tudi izvršilni odbor (čeprav sta v bistvu predsedstvo in izvršilni odbor enakovredna organa), ki ga vodi poslovni tajnik Uroš Bregar. Sicer sta menda že oba odstopila s svojih funkcij: Bregar že pred nekaj meseci (kljub temu je še konec decembra v imenu kluba organiziral prednovoletni rock žur), Orel pa menda pred kratkim (v prestopnem roku konec decembra je še zmeraj odločal), čeprav o tem, kako in kdaj je odstopil, nihče ne ve ničesar.
Kolikor je znano, ima klub trenutno okrog štiri milijone sit dolga, kar je pa še veliko slabše, so v njem nezadovoljstvo in slabi medsebojni odnosi. Igralci niso dobili izplačanih honorarjev od oktobra dalje, potne stroške so dobili le za september, nekateri sodelavci v klubu pa obljubljenega hon-
orarja niso dobili že več kot leto dni.
Začetek nesporazumov sicer sega že v maj 2000, ko je ekipa, resda bolj po srečnem naključju, obstala v LA DRL, za obstanek pa je bila igralcem obljubljena nagrada v višini dveh milijonov sit. Polovica nagrade jim je bila nato izplačana, mislim, da avgusta, druge polovice obljubljene nagrade, milijon sit, pa še zmeraj niso dobili.
Politika diktata namesto politike dialoga dolgoročno nikoli ne prinese dobrih rezultatov. Prav tako ne aroganten, podcenjevalen in celo žaljiv odnos do igralcev. Po jesenskem porazu doma z RK Termo sta tako trener kot predsednik obdolžila (določene) igralce malodane sabotaže. Na sestanku sta imela monolog predsednik in trener, igralci pa svojega mnenja niso smeli povedati. Kot da so opravilno nesposobni bebci.
Mislim, da se klub ponovno (pred tremi leti je bila situacija popolnoma enaka), nahaja na razpotju, potrebna pa je temeljita reorganizacija od vrha do tal.
Možnosti za rešitev krize je več, sam bom poskušal prikazati tri:
L Popolna amaterizacija kluba, za katero se nekateri zavzemajo, bi pomenila, da se bi članska ekipa kmalu znašla v najnižjem rangu tekmovanja. Večina sedanjih igralcev bi prenehala igrati ali odšla v druge klube, mlajše kategorije pa bi izgubile motivacijo in t.i.ribniške šole rokometa ne bi bilo več.
Ta varianta se mi zdi najmanj sprejemljiva, saj si težko predstavljam, da bi uničili enega najbolj cenjenih reprezentantov Ribnice, da ne omenjam simbolnega pomena kluba z neprekinjeno petinštiridesetletno tradicijo.
2.	Delna amaterizacija ali bistveno zmanjšanje stroškov po načelu: kolikor denarja, toliko glasbe. Sedanje nagrajevanje, po katerem dobiva honorar tudi dvajseti igralec, klub pa ima več kot deset honorarnih sodelavcev, se lahko bistveno zmanjša.
Ta varianta se mi zdi vtem trenutku najbolj realna in najprimernejša.
3.	Privatizacija kluba po vzoru na razvite države. To pomeni, da ima klub lastnika (ali več), ki vodi klub kot podjetje.
Ta varianta je dolgoročno pravzaprav edina možnost.
Najpomembnejše pa je, da bi v novem vodstvu kluba odločali ljudje, ki delujejo povezovalno in ne razdiralno, da bi končno prevladala politika dialoga nad politiko diktata.
Dve peti mesti naših plavalcev
Samo, Nejc, Ajda, Katarina, Sara in Rebeka	Foto: Ivan Rajh
Zopetno obratovanje bazena je omogočilo, daje plavalni klub lahko začel z novo sezono. Udeležba otrok je po pričakovanju zelo velika, saj je v organizirano poučevanje plavanja vključenih okrog 90 otrok. Vadba je organizirana: na skupino, ki trenira 5-krat tedensko in šteje 21 otrok, na dve skupini, ki obiskujeta šolo plavanja 3-krat tedensko in štejeta 45 otrok, ter na skupino, ki obiskuje plavalni tečaj (neplavalci) 2 - do 3 - krat tedensko in šteje približno 20 otrok. Plavalni klub je organiziral tudi tečaj privajanja na vodo za predšolske otroke, ki poteka 2-krat tedensko za 25 malčkov.
Regijsko tekmovanje v Kranju
Tekma, kije bila 6. januarja, je štela za 4. kolo predtekmovanja PZS, kjer smo se merili klubi regije D. To so PK Park Hotel Radovljica, PK Kamnik, PK Jesenice, PK Cerkno, PK Merit Triglav Kranj in PK Ribnica.
V konkurenci mlajših dečkov je Samo Jeranko na 50 m prosto zasedel 5. mesto, na 100 m hrbtno pa 11. V konkurenci mlajših deklic je Katarina Rajh na 100 m hrbtno zasedla 5. mesto in na 50 m prosto 9. mesto. Nastopili so še: Sara Oražem, Nejc Lovšin, Rebeka Babnik in Ajda Dejak. Vsi so bistveno izboljšali svoje čase.
Zahvalili bi se tudi našim sponzorjem AVTO ŠOLI HERBBY z Griča, ELEKTRO ZUPANČIČ, s.p. iz Novih Ložin in MELAMIN-u KOČEVJE,d.d., saj so omogočili, da so naši tekmovalci prišli do novih trenirk. Zahvaljujemo se tudi arhitektki Mateji Dekleva za izdelani logotip.
Drago Marjanovič
R-kanalova medobčinska športnica leta je umetnostna drsalka Darja Škrlj
Ce sodimo po množičnem obisku obeh ribniških prireditev, ki sta bili posvečeni športu, potem Ribnica res potrebuje obe. Še pred dvema letoma je bila akcija plod tako kabelske TV kotšportnezveze, ajeprišlodonesoglasijjn vsaka je ubrala drugačno pot. Medtem ko ŠZ prisega na strokovnost, R-kanal zagovarja množičnost in temu primerno mesec dni za njo priredi odmevno zabavno zaključno slovesnost.
Decembra je tako Športna zveza podelila 25 priznanj, ki naj bi temeljila zgolj na strokovni presoji klubov in društev, 19. januarja pa je izbor športnika leta obeležila še kabelska televizija R-kanal. Tokrat se je po petih letih prvič odločila za medobčinski izbor, v katerega so se skozi celoletno glasovanje vključili prebivalci Ribnice, Kočevja, Sodražice, Loškega Potoka in Velikih Lašč. Kot razlog za tako širok spekter občin idejni vodja akcije Srečko Vrbinc navaja, da so vsi dosedanji izbori pri športni stroki,
Darja Škrlj je prva ženska, ki si je v petih letih izbora uspela pridobiti priznanje športnice leta.Prejela ga je iz rok slovenskega športnika leta 2000, Rajmonda Debevca.
Foto R-kanal
športnikih in gledalcih naleteli na izjemen odziv.
Predloge je že na začetku lanskega leta gledalcem ponudila TV R-kanal in nato zbirala glasove 12 mesecev zapored. Zmagovalci so: igralec namiznega tenisa Gregor Vidmar iz Kočevja, tekmovalka v umetnostnem drsanju Darja Škrlj iz Velikih Lašč, ki je tudi zmagovalka izbora za športnika leta 2000; rokometaš Natan Hojč iz Ribnice, odbojkarica Renata Vidmar iz Kočevja, strelec Stane Kovač iz Kočevja, igralec malega nogometa Miha Čampa iz Sodražice, tekmovalec v hitrostnem motociklizmu Dejan Šenk iz Ribnice, nogometaš Boštjan Slavec iz Loškega Potoka, triatlonec Mitja Dečman iz Ribnice, duatlonec Anton Žagar iz Ribnice, kegljavec Zlatko Pajnič iz Kočevja in rokometaš Gregor Malnar iz Kočevja.
Nagrade so mesečnim zmagovalcem podeljevala eminentna in celo legendarna imena slovenskega športa, kot so Miroslav Cerar, Luka Špik in Iztok Čop, Davo Karničar in Tomaž Tomšič.
INTERMEZZO
Na decembrski prireditvi Ribniški šport v letu 2000 zaradi službenih obveznosti v tujini priznanj Športne zveze niso mogli prejeti olimpijca Beno Lapajne in Tomaž Tomšič ter Stanislav Škrabec, zato je ribniška športna organizacija zanje deset dni kasneje priredila sprejem v Miklovihiši.
Posebno priznanje ŠC Ribnica sta tako iz rok predsednika ŠZ Benjamina Henigmana prejela prva ribniška olimpijca, zlato plaketo za dolgoletno delo v športu pa je dobil dolgoletni predsednik nogometnega kluba Ribnica, mecen in sponzor Stanislav Škrabec. Z mecenstvom, še posebej ribniškemu rokometu, sedaj nadaljuje tudi njegov sin Janez.
Seveda je tudi Rešeto izkoristilo ponujeno priložnost in podelilo simbolično priznanje Tomažu Tomšiču, izbrancu Ribniškega pušeljca.
Foto Foto TONI
i^rsjiTMJLn ■	<>*■«->
55»i^ortr»y i Ej"i'Kiny*<i
lil
I. letošnji šahovski turnir
Šahovski klub Ribnica je 20. januarja v gostilni Pri Pildarju pripravil prvi letošnji šahovski turnir za člane. To je tudi znamenje, da se klub ponovno prebuja.
Lestvica
		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	T	M
1.	Besim Krnic		0	1	0	1	1	1	1	1	0	0	1	1	1	0	y2	ioy2	5.-6.
2.	Alojz Dezordo	1		1	0	1	y2	1	0	1	0	0	1	1	1	1	1	ioy2	5.-6.
3.	Blagoje Blagojevič	0	0		0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	1	2	14,- 15.
4.	Rado Mohar	1	1	1		1	0	1	1	0	1	y2	1	1	1	0	1	iiy2	III.-IV.
5.	Ciril Oblak	0	0	1	0		0	0	0	0	0	0	0	1	0	0	0	2	14. - 15.
6.	Brane Stojanovič	0	y2	1	1	1		y2	0	0	0	0	0	1	0	1	0	6	11.
7.	Franc Češarek	0	0	1	0	1	y2		1	0	0	0	1	1	0	0	1	61/2	10.
8.	Franc Gornik	0	i	1	0	1	1	0		1	0	0	1	1	1	0	1	9	7.-8.
9.	Stijepan Rajič	0	0	1	1	1	1	i	0	is1	1	0	1	1	1	0	0	9	7.-8.
10.	Janez Dejak	1	i	1	0	1	1	i	1	0		1	1	1	1	0	1	12	I,- II.
11.	Tugo Hočevar	1	i	1	y2	1	i	i	1	1	0		1	1	0	0	1	iiy2	III.- IV.
12.	Stane Bavdek	0	0	1	0	1	i	0	0	0	0	0		1	0	0	0	4	13.
13.	Boris Petrovič	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0		0	0	0	0	16.
14.	Marjan Zajc	0	0	1	0	1	1	1	0	0	0	1	1	1		y2	1	81/2	9.
15.	Alojz Mihelič	1	0	1	1	1	0	1	1	1	1	1	1	1	y2		y2	12	L- II.
16.	Dušan Lister	0	0	0	0	1	1	0	0	1	0	0	1	1	0	0		5	12.
Pozd ravljen i v novem letu 1
Upam, da ste vvseh teh lepih praznikih ujeli veliko čudovitih trenutkov, ki ste jih ali jih še boste preživeli s svojimi najbližjimi. Tudi sama sem že takoj vzačetku leta ujela nekaj takih dnevov, ko sem bila vgorah s prijatelji - neskončna belina, pogled, do koderti seže srce, zadovoljen nasmeh in stisk roke. Marsikdo je kaj takega že doživel in ve, da so trenutki, preživeti v naravi, v gorah, eni izmed najlepših - sploh če jih delimo s prijatelji, družino...
ČLANARINA V LETU 2001
Ker je začetek leta, je prav, da vas - naše že dosedanje zveste člane - ter vse navdušence nad lepoto narave in gora - povabim v Planinsko društvo Ribnica. Vabim vas, da se nam pridružite tako v dolini kot v gorah!
Planinska zveza Slovenije (PZS) je za letošnje leto pripravila kar nekaj sprememb pri včlanitvi v planinsko društvo - pri vrstah in cenah članarine ter tudi pri nudenju članskih ugodnosti. Prenova vsebine članarine skuša odraziti pomen celotnega planinskega delovanja za posameznika in planinsko organizacijo v celoti. Z razširitvijo članskih ugodnosti skušamo predvsem izboljšati kakovost nezgodnih in odškodninskih zavarovanj članov ter jim z obveščanjem in osveščanjem približati paleto različnih oblik planinskega delovanja (pri tem igra zlasti pomembno vlogo Planinski vestnik).
S spremembami vrst članarine PZS posebno pozornost posveča mladim in družinam.
Razpoznavanje štirih različnih starostnih skupin mladih nam bo omogočilo pripravo starostno prilagojenih aktivnosti, ki bodo gore mladim približale na način, ki jim je najbolj blizu. Prvič je uvedena tudi družinska članarina.
Članske ugodnosti so razširjene in kakovostneje nadgrajene: dosedanja nezgodna zavarovanja za primer smrti in invalidnosti smo razširili še na enako zavarovanje v tujini za vse, na novo pa smo za vse uvedli zavarovanje za primer reševanja v evropskih gorah. Vsa ta zavarovanja veljajo za celotno članstvo društev, ki so včlanjena v PZS. Med vsebinske novosti sodi razširitev že dolgo znanih in uveljavljenih članskih ugodnosti pri prenočevanju v plan. kočah doma še v tujino. Seznam koč (ki so v lasti tujih plan.zvez, podpisnic sporazuma), bo objavljen tudi na spletnih straneh PZS.
Med članskimi ugodnostmi, ki so veljale v letu 2000 in ki bodo (vsaj upam tako), našle svoj prostor tudi letos, naj omenim še popuste pri »Slovenski železnici« in pri nakupih planinske obutve v »Planiki«.
Za PD Ribnica Zdenka Mihelič
ROKOMETNI KLUB INLES-RIKO
1 .A DRL - razpored tekmovanja
2000/2001
Spomladanski del
12.	krog - Sobota, 17. 2.
INLES-RIKO : Mobitel Prule 67
13.	krog - Sobota, 24. 2.
Rudar Trbovlje: INLES-RIKO
14.	krog - Sobota, 3. 3.
INLES-RIKO: Celje PL
15.	krog - Sobota, 10. 3.
Termo: INLES-RIKO
16.	krog - Sobota, 24. 3.
INLES-RIKO: Prevent
17.	krog - Sobota, 31.3.
Gorenje: INLES-RIKO
18.	krog - Sobota, 7.4.
INLES-RIKO: Slovan
19.	krog - Sobota, 21.4.
INLES-RIKO: Velika Nedelja
20.	krog - Sobota, 28. 4.
Trimo Trebnje: INLES-RIKO
21.	krog - Sobota, 5. 5.
INLES-RIKO: Andor Jadran
22.	krog - Sobota, 12. 5.
Dobova: INLES-RIKO
Vse domače tekme igra ekipa RK INLES-RIKO v dvorani Športnega centra Ribnica ob 19. uri.
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
vabi vse planince in ljubitelje narave na svoj redni občni zbor, ki bo v soboto, 24. februarja 2001, ob 14h v pl. koči pri Sv. Ani na Mali gori.
Vabljeni!
V naslednji številki ne zamudite plana pohodov PD Ribnica za leto 20011 Plan pohodov bo mogoče dobiti tudi v obliki zgibanke v društveni pisarni, v pl. koči pri Sv. Ani, na občnem zboru ...
RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMI)
19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
Narod, ki nima svoje zgodovine, ali pa svojo zgodovino zanemarja, je obsojen na propad. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za našo lokalno zgodovino. Ribnica s svojo okolico je ena izmed redkih slovenskih pokrajin, ki ima ohranjeno bogato dediščino v pisnih dokumentih, ki so ohranjeni v slovenskih arhivih. Lahko smo srečni, ponosni in hvaležni našim prednikom za to bogastvo.
Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške dolitie bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življen-
ji a g. BRANE KOZINA
Z izborom dokumentov ali njihovih delov skušam predstaviti življenje v Ribnici v obdobju 1875 do 1941, osvetliti tedanje življenje, delo, navade..., s tem pa posredno pritegniti "radovedneže", da skupaj prispevamo nekaj k monografiji Ribnice in Ribniške doline, kar naj bi bil cilj našega dela. Izziv velja.
mag. BRANE KOZINA
Vin Falera d.o.o., Ljubljana (Koviljka Kolar)
NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN...
IV. del
VSEM ŽUPANSTVOM - OKRAJNO GLAVARSTVO KOČEVJE 18.2.1924
Naslovu se naroča: "Kako je ravnati z električnimi napeljavami jakega toka".
1.	Prepovedano je pokrivati neopažene toko-vode, pomožne aparate, svetilke, motorje s kakršnekoli predmetom ali jih pustiti v neposrednem stiku z njimi. Prah seno, slamo itd. je od časa do časa odstraniti z električnih naprav z mehkimi žicami ali odpihanem. Take vode sme se snažiti le, ko seje ta del napeljave odklopil. Čistiti je samo njih zunanjo površino. Notranjost motorja smejo čistiti le strokovno naobražene osebe.
2.	Stikala, varovala in motorji naj bodo dostopni. Ne zapirajte dohoda s stroji, orodjem...
3.	Ne dotikajte se po nepotrebnem ne zavarovanih delov tokovodov, stikal, varoval in žarnic. Električne naprave niso igrača. Bezobzirno ravnanje jih pokvari, napačni prijemi pa so nevarni.
4.	Ne spravljajte v opažne omarice kakršnekoli predmete. Ne obešajte na stikala, tokovode itd. obleko, orodje, biče, verige, vrvi...
5.	Za vsa varovala naj bodo vedno v rezervi posamezni deli predvsem pa pravilni topilni vložki. Seznam naj vam napravi strokovnjak. Za nadomestek je pravočasno poskrbeti.
Nikoli in v nobenem slučaju se ne sme varovalke premestiti z žico ali kovinastimi predmeti. Tako premastenje je velika nevarnost za napravo in je kaznjivo.
6.	Skrbite, da bodo opaži stikal, varoval, vtikal itd. vedno v redu in pravilno pritrjeni. Dajte motorje večkrat čistiti.
7.	Ne hodite ali vozite po kablju. Pokvarjene kablje je brez odlašanja popraviti ali nadomestiti.
ŽUPANSTVO V RIBNICI-RAZGLAS 11.8.1881
Od podpisanega županstva se razglaša, da se ne sme pri metnjavi z petrolejem svetiti, tobak kaditi in tudi plesat po skednju ne. Vse to je ojstro prepovedano, kakor pa bi se predrznil kaj tace-ga počenjati, bode postavno kaznovan. Najper-vo gospodar, kjer bi se kaj v tu prepovedanega prestopilo in potem še drugi, kateri bi se pri tacih rečeh udeležil.
ŽUPANSTVU V RIBNICI - SRESKO NAČELSTVO V KOČEVJU 10.6.1930
S higijenskega stališča je treba paziti na čistost živine v obče, z veterinarsko-policijskega in trgovinskega stališča pa je gledati tudi na čistost one živine, ki se prižene radi prodaje na semnje. Cesto se prižene na prodaj zelo zanemarjena, z blatom in odpadki tako onečiščena živina, da so posamezni deli trupa pokriti z debelo skorjo živalskega ali drugega blata, pod katero se zadržujejo vsemogočne klice kužnih in drugih
živalskih bolezni.
Razen tega škoduje dogo n take živine na semenj tako doma in kakor trgovini z inostranstvom. Kupci, zlasti tujci kupujejo neradi zanemarjeno živino in jo slabše plačujejo, kar je lahko umljivo, če vemo, da so pod blatom hibe in nedostat-ki, katero brezvestni prodajalci na tak način namenoma prikrivajo.
Zato se zahteva, da se uredijo živalska sejmišča tam, kjer je dostop brez blata, čist in suh. če je mogoče, naj se določi izven sejmišča poseben prostor, kjer se zamazana in blatna živina lahko očisti.
ŽUPANSTVU V RIBNICI - SRESKO NAČELSTVO V KOČEVJU 26.4.1930
Ker se v tem letu pojavlja maj ni kov hrošč, ki je izmed naj večjih škodljivcev kulturnih rastlin, opozarjam županstva za striktno izvajanje zakona o zatiranju bolezni.
Zato naročam:
1.	Razglasiti je takoj na običajen način o zatiranju majnikovega hrošča.
2.	Napraviti seznam vseh imetnikov zemljišč in določiti količino katero mora imetnik nabrati in pokončati.
3.	Določiti zaupnike, ki bodo pokončane hrošče sprejemali in to zabeležili v seznam.
4.	Za preko določeno količino nabranih hroščev naj županstvo po možnosti notira primeren znesek za nagrado.
5.	Sklene dogovor za pokončavanje rujavega hrošča s šolskim vodstvom po šolo-obveznih otrocih.
6.	Ako zatiranje zahteva aparatov, mora iste nabaviti občina, če jih posamezniki ne morejo in jih dati kmetovalcem proti mali odškodnini na razpolago (škropilnice).
7.	Ako bi se kak imetnik upiral ima županstvo dolžnost to izvršiti samo na stroške imetnika zemljišča, naznaniti pa mora to sreskemu načelstvu.
ŽUPANSTVO V RIBNICI-RAZGLAS 2. III. 1881
Da bode mogoče, ponočnjakom v ukor priditi, se od županstva v Ribnici očitno daje na znanje: Vsaki ponočnjak, kateri bi čez 10.uro zvečer zunaj ostal, tj. bodisi na tergu, po vaseh ali kje koli bodi taval, brez praviga vzroka, bode prijet in v zapor dejan in potem se bode postavno dalje žnjim ravnalo. Kedor bi pa eno ali drugo nerodnost uganjal bodisi s vpitjem in petjem ali drugačnim razgrajanjem se bode tudi pred lO.uro ravno tako žnjim ravnalo.
Krčme se imajo pozimi ob lO.uri in poleti ob 11. uri zvečer zapirati.
Kdor bi tega ukora ne spolneval, se bode postavno žnjim ravnalo.
* Tekst ni pravopisno in jezikovno popravljen (original).
01> 1.1 S' I Ec K
NAJVIŠJI RIBNIČAN ODPOTOVAL NA DUNAJ
Doslej najvišje izklesanega RIBNIČANA smo dočakali še pred uradnim vstopom v tretje tisočletje. Cel mesec se je Stane Kljun, ki se kot samouk že 30 let ubada z rezljanjem krošnjarjev in krošenj, trudil okrog 1,90 metra visokega RIBNIČANA. Skupaj s krošnjo sega celo do 2,10 metra in je tako, kolikor je znano, višji od vseh doslej narejenih. Tudi tistega, ki se je ponujal v izložbi Ideala. RIBNIČAN je bil izdelan po naročilu, a le-tega 76-letni gospod Kljun s Kurirske ulice ni hotel takoj sprejeti. Do tedaj namreč ni napravil Ribničana, ki bi bil višji od enega metra.
Večinoma izdeluje le 3 vrste oz. velikosti (64 cm, 45 cm in 30 cm). Da bi ustregel zahtevam tujega in domačega trga, jih je spravil v lične etuije. In še tistega, najmanjšega, dela poprečno 14 dni v mesecu. Zdaj pa naj bi bil visok skoraj dva metra? Zato se je gospod Kljun odločil takole: da bo najprej poskusil z izdelavo glave. Če se mu bo ta posrečila, bo nadaljeval. Res, da je jo moral neštetokrat popravljati, a »je ratala«, in tako se je vsak dan 6 do 8 ur ubadal izključno s tem RIBNIČANOM. »Dosti noči nisem spal, ker sem se sredi noči nečesa novega domislil in razmišljal, kako bom to navsezgodaj zjutraj tudi postoril... je bil le prvi takšen...« Zadnje štiri noči pa sploh ni več mogel spati in je govoril le še o njem. Zanj je porabil za 64.000 tolarjev materiala, letal v Ljubljano, da bi našel pravi klobuk, poskrbel za šivanje prave obleke...
Naposled je ta RIBNIČAN le odšel tja, kamor je bil namenjen. Na Dunaj, k Antonu Levstku, kamor ga je kot darilo poslal njegov brat. Stane Kljun pravi, da bi se morda še lotil takega, tako zamudnega in zahtevnega dela, a le po naročilu.
Kajti: »Zame so v življenju Ribničan, zajci... Tri stvari so, katera pa je še?... A, pa ti,« reče ženi,... »a ja, pa še kanarček!«
V pogovor se zapletla Alenka Pahulje Foto Katarina Kromar
i i'