Leto VII. V Celji, dne 4. junija 1897. 1, Štev. 23. Utdiaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne ttbjbine ter od vsake petitrvrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld pol leta 1 gld. 60 kr., za Četrt leta 80 kr., katera naj le poSilja: Upravniitvu »Domovin«" v Celji. Slovenci in federalizem. Od več strani buči na političnem nebu, zbirajo se črni oblaki. Na Dunaji ne more uspešno zborovati državni zbor, ker mu nemška obstruk-cija dela silno oviro. Pogodba z Ogersko se ne more obnoviti zaradi upora Madjarov. Dogodki od dne do dne jasneje pričajo, da se sedanje razftere v avstrijskem cesarstvu ne dajo obdržati. Najhuje sedanje razmere podkopujejo tisti, ki so jih uvedli in ki so vedno zagotavljali, da je hočejo braniti, Nemci in Madjari. Dualizem se je vpeljal v korist teh dveh narodov. Sedanja ustava je delo nemških liberalcev in če v državnem zboru ovirajo delovanje, rušijo s tem le svoje delo. Čehi in Poljaki niso bili nikdar za sedanjo ustavo in ni čuda, če se tudi sedaj ne ogrevajo zanjo. Nam Slovencem pa tudi ni dosti koristila, kakor se je izvajala. Zato je naravno, da Slovani se ne bodemo posebno zanjo potegovali. Pri tacih razmerah se ni čuditi, da se je porodila misel, da se bode moral vpeljati federalizem, to je, da se bodo deželnim zborom dale večje pravice in se bode omejil delokrog državnega zbora. To je že stara želja Čehov in Poljakov. V jednem oziru je to tudi pravično, vsaka dežela naj upravlja svoje stvari zase. Razmere raznih dežel so tudi tako različne, da jih je težko po je dnem kopitu vladati. Štajerska ima vse drugačne koristi nego Češka. V deželnem zboru bi se tudi vedno našli možje, ki bolje poznajo gospodarske potrebe posamičnih okrajev, nego mej državnimi poslanci, ki zastopajo večje okraje. Da govorimo o federalizmu, temu nam niso dale povoda kake izjave časopisov, temveč izjave vlade same. Grof Badeni je v svojih izja vah naravnost že rekel, da hoče dati deželnim zborom večji delokrog, da se razbremeni sedanji državni zbor. To je bilo že dozdaj potrebno. Gospodarski silno važni predlogi ostajali so nerešeni. Tako prebivalstvo od državnega zbora ni imelo prave koristi. Če se mu tudi skrči delokrog, bode njegovo delovahje le plodovitejše. Kako se misli vpeljati federalizem, ne vemo. Ministerski predsednik je obljubil, da se hoče držati strogo ustavne poti. Sli ne dvomimo, da je pošteno mislil, a kdo ve, Že bodv,- to mogoče. Levica utegne z obstrukcijo tako daleč pritirati, da bode vlada prisiljena ustaviti sedanjo ustavo, kakor se je bilo zgoddo pod Belcredijem. Mi Slovenci, kakor že rečeno, ne moremo biti zadovoljni sfe sedanjimi razmerami, a vendar se za deželno samoupravo ne moremo tako navduševati, kakor Čehi ali Poljaki. Večine, skoro vseh dežel, v katerih bivajo Slovenci, so nam nasprotne. Ostaviti so morali Slovenci že štajerski, goriški, isterski in tržalsk1 deželni zbor. V koroškem deželnem zboru pa v noben važnejši odsek ne volijo. Slovenca. S tem so pač dovolj jasno naslikane narodnostne razmere v naših domačih deželnih zborih. Razmere v deželnih zborih so za nas dosti slabejše nego v državnem. Zato je pa nas jako razveselila izjava nekega poslanca v ljubljanskem »Slovencu", da slovenski poslanci ne mislijo drugače glasovati za federalizem, da se poprej sklene pravičen jezikoven zakon. Nikakor ne dvomimo v resničnost te izjave. Nastaje pa neko drugo vprašanje, če bodo naši poslanci sami mogli to doseči, posebno če se vpelje izvan parlamentarnim potem. Vsekako naši poslanci ne smejo nobenega predloga in nobenega koraka podpirati, ki meri na federalizem, dokler ne dobimo pravičnega jezikovnega zakona. To morajo drugim strankam dobro pojasniti. Ker je pa le mogoče, da utegnejo biti preslabe moči naših državnih poslancev, bi bilo dobro, da se začenja po shodih oglašati prebivalstvo. Dandanes tudi glas ljudstva nekaj velja. Tako bi izvedela vlada mišljenje prebivalstva, pa tudi drugi Slovani bi se poučili o naših težnjah. Če so Nemci zagnali tak hrup zaradi jezikovnih naredeb, ki njih narodnosti niti za las ne škodujejo, pa bi mi Slovenci roke križem držali in molčali, ko nam preti morda resna nevarnost. Ganiti se moramo hitro, kajti dogodki se hitro razmotavajo. Politični položaj v obeh državnih polvicah je od dne do dne težavneji, vladajoči možje se vedno manje znajo pomagati. Zato ne zamujajmo časa in podajmo se nemudoma na delo. Sloga jači — nesloga tlači. Znana je bajka, kako sta se veverici kregali za svoje pravice nad orehom, ker ga je jedna prva zagledala, druga prva dosegla, tretja je prišla zraven opica in ga je dobila, ne da bi imela do njega kako pravico. Znan je tudi dober nauk, ki ga iz tega posnemljemo, namreč, da, »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima" — in po navadi ima tretji ta dobiček na tak način in tako brez vsake pravice kakor v omenjeni bajki. Tako nekako je v naši državi se Slovani v obče in še posebej z našim malim narodom slovenskim. V Avstriji je zajamčena jednakopravnost narodov, je zajamčena osebna prostost, prostost glede nazorov, sploh so vsakemu samosvojemu LISTEK. Zadnji grof celjski. (Dalje.) »Kaj. mojega poljskega stotnika si nameraval umoriti?" vprašal je zopet grof, pogledavši jezno ujetnika. »Na mojem mestu bili bi vi storili tudi tako," odrezal se je Pavel. »Ali veš, kaka osoda te čaka?" »Vi ste krščanski gospod," odgovoril je Pavel, »torej bodite strogi, a ne grozoviti in neusmiljeni! Umorite me, ako se vam zdi, samo ne ugonabljajte mojega mladega življenja v strahoviti temi sužnosti jetništva!" »Ako ti pa popolnoma prizanesem in te ne obsodim, ali bi mi hotel biti zvet družnik, kakor si bil Hunyadiju?" Pobesil je glavo k tlem, pomišljujoč nekaj trenotkov; ojunačil se je ter rekel odločno: »Milostivi grof, preveč zahtevate! Ako bi me pomilostili, spominjal bi se vas vedno hvaležnim srcem, toda moje srce je moje domovine, njej ga darujem. Ako ravno sem samo kmet — vendar ne bi mogel biti nikoli več vesel, ako bi postal nezvest. In posebno še zdaj, ko se po Ogerskem vse trese in boji pred divjimi Turki — ne, gospod, ne morem vam služiti!" »Kaj pa potem, če te usmrtim ali te vržem v ječo na vse življenje? Tvoj Hunyadi ne bi imel od tebe vendar nobenega haska," opomnil je Uirik ves razvnet. »Pa to bi se zgodilo, ker bi bila vaša volja, vaš ukaz, a ne da bi se sam odtegnil dolžnosti. Moja mati, — ki sem jo zapustil na smrtni postelji, ko sem odhajal z očetom, — prestala je veliko hudega v svojem življenji; kajti mojih vseh pet starejših bratov je podleglo v jednem dnevu udarcem krutih Turkov na Kosovem polji ;* a vendar — ako bi zvedela, da bi jaz njen najmlajši in najbolj ljubljeni sin ravnal drugače, kakor je ravnal kateri mojih bratov, ne bi me več ljubila." »Tega ne verjamem," rekel je na to Celjan, ki se je zanimal vedno bolj za korenjaka; »ako bi ti vprašal svojo mater, kaj ji je ljubše: tvoja poguba ali tvoja sreča, volila bi gotovo drugo. Kaj, ko bi jo vprašal? Smeš iti domu, ako mi * Na Kosovem polji se je bojeval Hunyadi tri dni slavno, vendar brezvzpešno z veliko močnejšo turško armado. Po tem poboji Ogrov so se polagoma polastili Turki balkanskih polutokov. obljubiš, da boš stavil materi to vprašanje in da se potem koj zopet povrneš?" »Res me mika," odgovoril je ujetnik, »videti svojo daljno domovino in posebno še svojo drago mater, če ni še umrla samih skrbij in velikega strahu; rad bi še pozdravil prijatelje — pa čemu ta sreča v nesreči, in ti — uboga ženska! Materino srce volilo bi pretežko, ako bi jo vprašal po vaši volji. Da takih bolestij revici ne prizadevamo, to je človeška dolžnost. In če bi bil prost, kako zapeljivo bi bilo, da bi prelomil dano besedo! Nezvest nečem biti nobenemu, tudi vam ne, zato odločite se hitro, kaj mislite napraviti z zapuščenim ujetnikom, ki je brez zavetja i obrane, a ne hudujte se preveč na moje besede!" Pavlova trdovratnost je vjezila grofa. Nje gove modro-obrobljene oči so zažarele, ko je povzel besedo z navidezno mirnostjo in mlačnostjo: »V temnici (podzemeljski ječi) bodeš imel dovolj časa, da bodeš še obžaloval svojo trdovratnost. Tvoja junaška nevstrašenost se mi je dopadla, in ker imaš glavo na pravem konci, bil bi pri meni lahko še srečen. Nečeš — naj bo, pri konci sva!" Obrnivši se proti svojim vojnim hlapcem, ki so stali v ozadji dvorane, rekel je osorno: »Odpeljite to človeče!" polnoletnemu državljanu zajamčene vse pravice, ki pristoje človeku kot udu kulturne države koncem devetnajstega stoletja. Kedor bi naše osnovne zakone prebiral, bi si moral misliti: blaženi ljudje, ki žive pod to ustavo, pod takimi zakoni! Tako govori pa le kratkovidni in pa oni, ki o naših razmerah ničesa ne ve. Poglejmo si kako je z vso svobodo pri nas, nekoliko natančneje. Sklepali bodemo tu iz posledic na vzroke: Avstrija sestoji iz dveh tretjin Slovanov in iz jedne tretjine »kulturnih" Germanov. V sedanjem državnem zboru sedi od teh dveh tretjin Slovanov 167 od 425 poslancev to se pravi dve tretjini državljanov imajo jedno tretjino zastopnikov. Naraven je tukaj sklep, da to ni kaj naravnega ampak nekaj posebnega, da voli večina manjšino. Razven kaj izvirnih in uzornih volilnih redov, s katerimi bi pa Slovani še vsejedno volili večino, pomore nam k temu uspehu tudi uzorna naša vlada. Visoka vlada je teh nazorov, da se mora med teorijo in prakso delati razloček in se po teh nazorih tudi ravna. Njen ljubljenec, iz katerega je tudi z večine vzeta, je »kulturni" narod nemški. Vodi jo pri tem načelo, da je ta narod vzvišen nad vsemi drugimi narodi, da je on isti, ki je Avstrijo in pa ves kulturni svet ogrel z žarki svoje olike in omike. A tega načela se bode morala vlada kaj kmalu znebiti, če noče, da pride do konca te ustave. S takimi in enakimi načeli pognala bode Slovane v mnogo odločnejšo opozicijo nego je sedanja nemška. Sicer so pa to same gole fraze, sam puhli nič! Nemci in pa kulturonosci. v sedanjem času: grozna nesmisel! Poglejmo v sedanji državni zbor: če je seja, misliti si moramo, če ne bi videli človeških postav, da je na levici prava afrikanska menažerija. V resnici, če jih vidiš kulturne nemške poslance, kako tulijo in ropotajo, — prihaja ti nehote na misel vprašanje; čemu so pri nas blaznice? Tudi Kamerun in njega dogodki so glasne in jasne priče teutonske kulture. In ako že imajo svojo po pravici rečeno jako lepo vspelo slovstvo, umetnost i. dr. za katerimi pa Slovani prav nič ne zastajamo, — ni to njih izvirna last. To kaže zgodovina njih slovstva in sploh svetovna zgodovina. Kaj porečejo k temu krivičnemu lastenju izvirnosti Francozi, nadalje stari Rimljani in Grki, če bi še živeli? Gospoda Nemci, nismo tako kratkovidni, kakor si mislite! Našega preziranja krivi smo tudi sami. Premalo je sloge, premalo solidarnosti med avstrijskimi Slovani. Tu ni složen v delovanju ne narod z narodom, ne narod v samem sebi in zakaj? Ker se poganjajo za prazne, izmlačene bilke. Nočemo tu naštevati, kaj in kako je s tem narodom, koliko ta in oni zakrivi in katera stranka da je protivnejša slogi. To bi nas vedlo predaleč. Namen nam je le pokazati, kako da se nam godi krivica in zakaj in kako nedo-statske popraviti. S prvim delom smo že blizu Pri teh besedah se ga je rahlo dotaknila z nežno roko Katarina, ki se je med tem razgo varjanjem bavila z vezanjem, sedeča pri oknu. Pazljivo je zasledovala ves pogovor, vzbudilo se je v njenih prsih spoštovanje in sočutje do ubogega ujetnika; osoda mladega kmetiča in njegovih bila je slična njeni in segala ji je v srce. Tako si je upala, zagovarjati ga pri svojem so progu. »Bodi milostiv, moj Ulrik," prosila je ljubkim, milim smehljanjem, »spusti mladeniča — že radi njegove matere! Uboga ženka bi te še v smrti blagrovala! Pomisli, ta mladenič je jedini, ki ji je ostal od šestih sinov. Gotovo je pridna kmetica, ki je prigojila svojim otrokom tako poštenje." To se je grofu dopadlo; kajti ta želja njegove soproge bila je tudi njegova želja, ki jo je pa le zato prikrival, da ga ne bi mladi kmet nadkriloval in presegal s 6 svojo jekleno voljo. Torej je bila Katarina s svojo prošnjo tako rekoč nagibljej in povod prizanesljivemu sklepu. Pavel je že prekoračil prag, misleč, da se je za vselej poslovil od dnevne svetlobe. Pa v tem hipu ga je poklical grof. »Grofinja me je naprosila, da se te naj usmilim in ti prizanesem; njej se imaš zahvaliti, da te torej osvobodim. Pojdi tedaj domu, mladenič. pri kraju: krivična vlada in pa naša Itetna nesloga. — Pričnimo torej z drugim. Bodimo jedini in složni! Kralj Svetopolk je ob svoji smrti dal svojim sinovom butarico šibic, če jo kdo iz med njih more zlomiti. Tega ni mogel nihče. Dal jim je potem posamezne šibice. To zlomiti jim je bila igrača. Tako je z nami. Če se kateremu izmed slovanskih narodov godi krivica, ne smejo pustiti drugi bratje Slovani, da bi se sam potegoval za svoje pravice, morajo mu pomagati, ker to ni lepo, za lastno srečo pustiti trpeti in v bedi svojega brata, kateremu se lahko pomaga. In ni ga menda sedaj bolj zatiranega naroda v Avstriji, kakor je naš narod slovenski. Povsod mu bijejo v obraz in mu ne priznavajo človeških pravic, pravic do obstanka. Zato bodi s tem zjedinjen poziv na mile nam severne brate. Zjedinite se z nami v boju za svete pravice mile naše domovine, podpirajte nas v težnjah po jednakopravnosti! Pomagajte nam, da si pridobimo ono priznanje in spoštovanje, katero nam gre! Kaj da se da sč slogo doseči pokazale so nam zadnje volitve na Hrvatskem Prej so se bili Hrvatje med seboj za prazen nič. Sedaj so opustili ta nesmiselni boj in so nastopili vsi oni, kateri so si bili prej najhujši sovražniki v skupen boj proti zatiralcem njih, proti vladnim pristašem. In kake uspehe so dosegli s tem postopanjem. Združena opozicija je potrojila število svojih poslancev v primeri s prejšnjimi volitvami. Sicer je opozicija še v znatni manjšini, a ona je jedro, ona je sok sabora, ona ima v sebi razumništvo in cvet naroda hrvatskega, tako, da bode vladE^ prav za prav ona. Bodi to v zgled nam kot Slovanom in kot Slovencem! Posebno naj bi brali in uvaževali te naše vrstice naši rodni bratje onkraj Save. To je boj, to je nasprotovanje! — In kedo bije, kedo nasprotuje? Brat bije brata in nasprotuje bratu za nič in zopet za nič. Obe stranki zaslužite graje in re3en opomin, da je že skrajni čas, da se sklene mir in sprava. Gorje onemu, ki seje prepir in ki noče dati roke sprave! Nočemo tu očitati ne tej ne onej stranki da je kriva. Krivi ste obe. Če ne pride kmalu do sprave, bodo še pozni rodovi kleli spomin onega, ki je tiral prepir naprej, zakaj vsako leto nesloge in prepira je dve leti zaostanka v našem napredku. Žalostno je videti, kako nas naši nasprotniki porivajo nazaj ob naših mejah, — a še žalostneje je videti, da v našem središču povzdiga glavo naš klevetnik. Srce mora boleti vsacega rodoljuba, ko vidi zadnje pojave ob državnozborskih volitvah na Kranjskem in ob občinskih volitvah v Ljubljani. Kaj bomo počeli Slovenci ob periferiji, ako vidimo, da srce Slovenstva gnije, kaj moremo mi, ako nam ne doteka zdrava kri od središča. Južna mu majka! rekali bodo v grob Slovenci onim, ki iz gole sebičnosti prodajajo koristi in pravice svojega rodu sovragu našemu." Ponosno je začel Pavel ni vedel, kaj se je vršilo. Hitra spre-mena strahu z veseljem ga je do cela zmešala v jasnem mišljenji, stal je molčč pred Ulrikom in grofinjo, ki sta se pomenljivo spogledovala. Končno se je šele zavedal, kako se je predru-gačila njegova osoda; ves ganjen je jecljal besede, izražujoče hvaležnost in veselje, in čez četrt ure korakal je radostnega srca v zlato svobodo, v drago domovino. III. Veselje po zmagi. Kar je bil stari grof Miroslav II. svojemu sinu Ulriku prerokoval, o čemur niti ta dvomil ni, vresničilo se je prej, kakor bi si bil kdo mislil. Bila je že blizu doba, ko bi bil imel biti Celjan že v drugo voditelj avstrijski in — mladega kneza. Ker je bil v vedni zvezi in dotiki s plemenitaši — prijatelji avstrijskimi, vedel je Ulrik prav dobro, da ima Einzinger dan na dan manj privržencev, da raste očividno nezadovoljnost v njegovem polku, v njegovi stranki. Grof celjski je to priliko uporabil, da je vsakega odpadnika pridobil zase, in tako je naraščalo število njegovih zaveznikov v isti meri, kakor jih je Einzinger zgubljal. Vrh tega je pa bilo očin-stvo Ulriku v velik hasek, ker je pomagalo in tujec na Kranjskem dvigači svojo giavo in kaže se trdovratnega. Slovenci bodimo prijenljm dnag proti drugemu, ne proti krvoločnemu zmaju, ki steguje svoje krvavo žrelo- po na& Mlademu stopimo trdno na glavo in tiščimo ga, dokler pod našim pritiskom ne pogine za vedno. Ni še dovolj, da so oboji poslanci' stopili v jedno zvezo v državnem zboru. Ti aam ponaorejo le tam kjer so; a tudi ti nam ne bodo mogli vež pomagati, če jih ne bodemo' več imeli. In do tega pride, ako se razmere ne spremene. Na strani je treba pustiti vse osebnosti, ke» ni toliko vera v nevarnosti, kakor je na«š narod.. Če so se naši poslanci zjedinili v skupno postopanje, zakaj, bi se ne tudi oni, ki so jih volili? Mimogo se ježe govorilo o slogi, o spravi, a vse brez uspeha. Najbrže nima nobena stranka resne volje spraviti se, kakor se kaže. Kranjski Slovenci, od vas je odvisno, da pride kmalu od pesnika prerokovani dan vstajenja. Sprava, je že skrajno potrebna, če ne bo od vas imel Le tretji dobiček, če se pa zjedinite, sploh tretjega ne bo mogoče in druzega tudi ne bo. — Dan sprave bode tudi za nas pokrajinske Slovence dan rešenja in vedno hvaležni vam bodemu ini in naši pozni potomci. _______ Berksov predlog. Ogri so se dobro pripravljali na obnovljenje nove pogodbe, dočim v naši državni polovici na to nikdo niti ni mislil. Na Ogerskem je vlada sama se postavila vsemu temu na čelo. Pozvala je trgovske zbornice, kmetijske in druga gospodarska društva in korpoiacije, da jej naznanijo* svoje želje. Tako- je vlada dobro pripravljena začela pogajanja. Čuditi se torej ne moremo, če je dosegla v pogajanjih z avstrijsko vlado lepe uspehe. Grof Badeni in vitez Bilinski sta pri beh pogajanjih čutila, kako, napačno je vlada storila,, da se za pogajanje ni. bolje pripravila,, zlasti stai čutila, da se ne moreta sklicevati na mnenje naroda, kot se je sklicevala ogerska. deputacija. Drugi mesec se saide na Dunaji neki kmetijski shod,, ki se bode posvetoval o obnovljenji pogodbe z Ogersko. Vsekako se na&i kmetc,yaj[gi malo pozno oglase. To ni njih krivda Da jih je kdo pozval poprej®, bi pa bili poprej povedali svoje mnenje. —----- Na dotičnemu shodu želimo najboljšega vspeha. Reči pa moramo, da ne gojimo preve-licih nad. Pogajanja so že malo predaleč in poleg tega nekateri voditelji tega shoda niso dovolj v kmetijskih stvareh izvedeni možje. Bojimo se, da se bode veliko proti Madjarom in Židom zabavljalo, koristnega pa malo nasveto-valo. Mi pa želimo, da shod stvarno pojasni kmetijske zahteve, da se bodeta vedela nanje ozirati vlada in državni zbor, in celo veselilo bode nas, če to stori v malo odločnejši obliki, ker mehek glas tako ni več v navadi. Pomenljiv je pa predlog slovenskega poslanca Berkea, da se glede na ošabnost Madjarov omogočilo pridobiti može, ki so bili potrebni gmotne pomoči. Kralj Ladislav je bil v srci svojemu tako duhovitemu stricu vedno naklonjen; jedino strah pred Einzingerjem in njegovim tedanjim uplivom ga je bil prisilil, da je Celjanu odvzel njegove prejšnje pravice. Pa od dne do dne je kraljevski mladenič koprnel bolj po grofovem svetu. In ko je bilo videti, da se nenaklonjenost in neprijaznost proti Einzingerju razširja vedno bolj in bolj, bilo je Ladislavu, kakor bi se mu bil težek kamen odvalil od srca. Nekega dne je bilo v isti sobi, v kateri je bil 28. dne septembra meseca 1453. leta Ulrik zadnjič s kraljem, precejšnje število žlahtnikov, ki so nagovarjali Ladislava, da naj nemudoma pozove zopet Celjana ter mu podeli prejšnjo čast in ga poveri prejšnjim poslom, Einzingerju pa naj namigne da je ob veljavo. — Ni bilo treba veliko besedij, in kralj je napisal pismo v katerem je prav uljudnim, prijaznim načinom pozval grofa Ulrika v avstrijsko glavno mesto. Ulrikov obraz je žarel radosti, ko je dolgo in težko pričakovano poročilo imel v rokah ter ga razodeval svoji soprogi. »Veseli se z menoj, draga mi!" rekel je živahno, naznanivši ji v naglici veselo novico. osnuje posebna avstrijska banka. Pri pogajanjih z avstrijsko vlado se je posrečilo Ogrom glede banke dobiti silno ugodne pogoje. Pri njej bode zavladala popolna jednakopravnost obeh državnih polovic, a prav za prav bi pri banki odločevali Ogri, ker bi gotovo znali ogerski vladni zastopniki bolje braniti ogerske koristi, nego avstrijski avstrijske. Ta banka je osnovana z avstrijskim denarjem. Skoro vse delnice so v avstrijski državni polovici. Na drugi strani pa imajo dobiček od banke največ Ogri. Banka največ posluje na Ogerskem. Ondu so večje obresti in torej dela lepše dobičke. Posledica temu je, da avstrijski trgovec, obrtnik in kmetovalec pri njej ne dobi kredita, ali vsaj tako cenega kredita ne, kakor bi ga, ko bi banka ne bila zvezana z Ogri. Osnova posebne avstrijske banke bi bila udarec za Madjare. Osnovali bi pač svojo banko, ki bi pa ne imela tega kredita, kot ga ima sedanja skupna banka. Kredit avstro ogerske narodne banke se opira le na denarni kredit in zmožnost avstrijske državne polovice. Madjarsko kmetijstvo, zlasti veleposestvo bi potem ne imelo pri banki tako gotovega zavetja, kakor sedaj. Madjari sicer kriče po lastni banki, a v resnici se je pa jako boje. Osnova posebne avstvijske banke bi jako gospodarski povzdignila našo državno polovico. O mogočnosti nje osnove ni dvomiti. Naši tovarnarji, trgovci in poljedelci bi dobili v njej krepko podporo, ko bi delovanje banke bilo omejeno le na našo državno polovico. Sicer je pa ta predlog pomenljiv v drugem oziru. Ž njim se je pokazalo, da so sami avstrijski politiki spoznali, da ni neobhodno ohraniti dualizma, temveč da avstrijska državna polovica lahko izhaja brez Ogrov in bode celo na boljem. Še le, če bodo Madjari videli, da v Avstriji obnovljenja pogodbe ne smatrajo za neobhodno potrebno, bodo prijenljivejši postali. Madjarski politiki dobro poznajo ugodnosti, ki jih imajo od zveze z Avstrijo, in vedo, da Ogerska sama niti izhajati ne more. Zato bodo pa prijenljivejši postali, ko bodo videli odločnejšo voljo na drugi strani. Berksov predlog torej iz več ozirov z veseljem pozdravljamo in želimo, da predlagatelji poskrbe, da ne obleži v kakem odseku. Proti Madjarom je treba največje brezobzirnosti. Le tako bode moč si zavarovati naše avstrijske koristi. _ Celjske novice. (Okrajni zastop celjski) imel bode svojo prihodnjo skupščino v soboto dne 12 junija t. 1. ob 9. uri predpoludne v sejni dvorani posojilnice v »Narodnem domu" v Celji, se sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika zadnje skupščine dne 16. decembra 1897, št. 677. 2. Predložitev računa za leto 1896. in poročilo gg. računskih pregledovalcev. 3. Prošnja za zvišanje sub- i vencije za železnico Groblno-Rogatec. 4. Prošnja občine Škofjavas, da se prevzame obč. cesta od Krepena na Ljubečnem na Bezovico v okrajno cesto II. razreda. 5. Prošnja občine celjske okolice v zadevi priklopljenja Sima-tovega posestva k celjskem mestu. 6. Predlog za prevzetev akcij za železnico Celje-Spodnji Dravograd. 7. Nastav-Jjenie okrajnih živinozdravnikov v Št. Jurji in v Žalci. 8. Dopis deželnega odbora v zadevi povzdige živinoreje. 9. Prošnja občine celjske okolice za podporo pri zravnanji potoka Sušni ca. 10. Prošnja občine Teharje za prevzetev občinske ceste Sp. Hudinja-Bukovžlak v okr. cesto II. razreda. 11. Prošnja županstva v Dramljah v zadevi prepustitve prostora za pokopališče. 12. Zadeva zaradi prevzetja obč. ceste čez Gangež v okrajno cesto II. razreda. 13. Razni predlogi in nasveti. Povabilo na to skupščino se je že poslalo vsem gg. okrajnim zastopnikom, kteri se prosijo, da pridejo polnoštevilno in točno k seji. (»Slovenska učiteljska Zaveza") bode zborovala v Celji prve dni meseca septembra t. 1. Namerovano zborovanje meseca avgusta je preložila, ker se namerava takrat slovesno otvoriti »Narodni dom" v Celji. (Razpisane službe,) Pri okrožnem sodišču v Celji razpisano je mesto deželnosodnega svetnika. Prošnje je vložiti do dne 6. junija 1.1. pred-sedništvu okrožnega sodišča v Celji. (»Celjski Sokol") je sklenil vdeležiti se slavnosti blagoslovljenja zastave »pevskega društva Ljubljana" v Ljubljani, ktera se bode vršila dne 27. t. m v večjem številu. Vse tukajšnje in zunanje p. i. izvršujoče člane opozarjamo na to slavnost, ter jih vabimo, da se vdeleže iste v društveni obleki. Čas odhoda in druge podrobnosti naznanili bodemo v »Domovini" ob svojem času. Ker bode pohod v Ljubljano ob enem prvi letošnji društveni izlet je želeti, da se istemu pridruži kar največ članov. (Avstrijska zveza prijateljev ptičic,) kaj vspešno napreduje, razdelila je že ogromno število društvenih tiskovin v raznih jezikih. Tiskovine v slovenskem jeziku, okrožnica, nabiralni imenik, vsprejemnice, šolarske pristopnice, peticijo na visoki državni zbor, razpošilja, kdor se za nje oglasi, g. c.. kr. geometer Emanuel Mar-tiny v Celji. (Dvojezični pečati.) Nemški listi prinašajo ukaz trgovinskega ministra, kateri ukazuje poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradci, da se morajo za vse novo ustanovljene poštne in brzojavne urade na Štajerskem in Koroškem takoj napraviti dvojezični pečati; pri sedanjih poštah pa se vpeljajo dvojezični pečati, kadar ne bodo sedanji več za rabo. Radovedni smo, kako se bode poštno ravnateljstvo sedaj izvilo? (Izlet) Eden najlepših dnevov meseca maj-nika je bil zadnji dan, pretečeni ponedeljek. Vsaki človek se razveseli lepega pomladanskega dneva, posebno pa šolska mladina, kadar dobi priložnost in dovoljenje k skupnemu izletu. Zad- njega majnika je imelo 42 učenk okoličanske šole pod nadzorstvom svojih ljubljenih učiteljic čč. sestra izlet na Ponikvo. Ta i^let se je priredil v plačilo onim učenkam, katere so se pri zadnji igri veliko trudile. Z mešanim vlakom so se peljale na Ponikvo, kjer je bila ob 11. uri sv. maša v župnijski cerkvi. Po sv. maši pa so bile od preč. g. župnika v župnišče sprejete in gostoljubno postrežene. S petjem in raznimi igrami so se popoludne kratkočasile in le prehitro jim je potekel čas. Prišla je ura in treba je bilo zopet iti na vlak. S hvaležnim srcem so se poslovile od gosp. župnika in z »živ jo"-klici odhajale skozi vas. (Velik tamburaški koncert) priredi »Celjski Sokol" v nedeljo 20. rožnika t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma". Nastopilo bode 50 tam-burašev. Sodelovali bodo poleg tamburašev »Celjskega Sokola" tudi tamburaši iz Žalca in Ptuja. Našemu občinstvu pripravlja se torej zopet velik glasben užitek ter opozarjamo isto na ta prvi veliki tamburaški koncert že sedaj. Proizvajali se bodo poleg drugih najkrasnejši in najtežavnejši komadi od slavnega skladatelja V. G. Broža. Natančni vspored in vse podrobnosti priobčimo prihodnjič. (Izlet »Celjskega pevskega društva".) Ker nam v napovedani četrtek »nebesa niso bila mila", poleteli smo v nedeljo 30. dne majnika t. 1. v Vojnik. V lepi vrsti pomikali smo se proti nevarni vojniški trdnjavi, kajti pridružilo se nas je bilo tudi dokaj nepevcev. Prostrana dvorana v g. Vrečerjevi gostilni bila je nam skoraj pre-mala. Počastilo nas je precejšno število voj-niškega narodnega občinstva in okoličanov. V otvoritev zapeli so naši pevci »Slavjansko", za kojo so se vrstili vsakojaki naši in hrvatski na-pevi, govorice in napitnice v najlepšem redu in soglasju. Presenetili pa so nas domači vojniški pevci pod vodstvom g. Kvaca. Dasi malobrojni, nastopili so toli zmagonosno ter veličastno rešili svojo zadačo. Saj imajo pa tudi v svoji sredini ovih nežnih grl, ki so znala tako vabljivo oponašati kukavičen klic Vojniškim narodnim krogom kličemo na bratovskem vsprejemu in vde-ležbi, njihovim vrlim pevcem in pevkam pa na njih izbornem petju: »Na zdar!" (Zaslepljenost brez meje.) V četrtek, 27. dne majnika t. 1. zborovala je celjska »Zadruga kovinskih in stavbenskih obrtnikov" v gostilni Strausovi. Med drugimi točkami stavil je naš ključar g. I. Rebek umestni predlog, naj bi zadruga naročila nekaj strokovnih listov, nemških, ker slovenskih še nimamo, da bodo udje vsaj nekaj imeli od zadruge. Ugovarjal pa je predlogu neki Benesch in dokazal, da taki listi zadrugi nič ne koristijo, ker večina članov govori samo slovenski, ki ne razume nemški. Na podlagi te istinite resnice, pa zahteva g. I. Rebek, če je tako, da udje zadruge ne razumejo nemški, naj zadruga uraduje dvojezično in pošilja vabila, poročila itd. v obeh jezikih. A tej samo ob sebi Toda na temni Katarinini trepalnici zasvetila se je solza, in to ni bila solza, ki jo zvabi veselje. »Kako bi bila vesela," rekla je po tihoma, »ko nas pa zopet in zdaj sigurno za dolgo misliš zapustiti? Ti si današnjo vest pričakoval željno, a jaz — prizanesi, da ti povem odkritosrčno, bala sem se je, v resnici. Večkrat sem že nameravala, stopiti pred te in te poprositi, da bi se vsemu temu odpovedal ter se tega odkrižal. Zbala sem se vselej tvojih temnih, besnih po gledov; kolikokrat sem hotela s teboj gjvoriti vselej mi je zaostala živo-čuteča beseda, predno se mi je porodila. Ker pa vidim, da boš samo nekaj uric še doma, ne morem zamolčati, kar mi teži moje srce. Ozri se nekoliko okoli sebe, moj soprog! Okrog in okrog te obdaja kraljevsko bogastvo; na tisoče delavnih, pridnih ljudij, ki bivajo v tvojih vaseh, bilo bi srečnejših, ako bi jim dnino zlajševal gospod, na katerega se vsi ozirajo spoštljivo. Njihova davščina je velika, in njihove delo je težko, njihov duh ni izobražen, ker jih nikdo ne podučuje. Čisto drugače bi bilo, moj Ulrik, ako bi svoje bogate in blage moči uporabljal svoji deželi v korist! Tu imaš varna tla, nobeden nasprotnik ti tukaj ne bo zahajal na pot; v daljni tujini si vedno razpostavljen nesreči, preti ti neprenehoma lokavi slučaj; tukaj v ožjem krogu storiš lahko veliko dobrega in vzviševalnega; sreča ljudstva, ki se razvija po tvojem krepostnem prizadevanji, bi te pomirila in osrečevala; v svetu te čaka jedino boj, in čim večja bo tvoja moč in veljava, tem težje boš brzdal svoje častihlepje — ljubi soprog, bojim se zate!" Ulrik jo je poslušal do zadnje besede, pa Katarina je že vedela, predno je še odgovoril, da njene besede niso provzročile pri njem nobenega pomisleka: z njegovega obraza je odsevala odločnost, in nič niso" pomagale iskrene besede, s katerimi je razodevala svoje misli. »Veliko je resničnega, kar si mi rekla," pričel je čez nekaj časa; »vendar ne morem opustiti poti, katero sem začel hoditi. Moj oče me je silil v to — besedo in vzgledom, in pri tem ostanem; prestar sem že, da bi svoje misli in želje predrugačil. Mene samega muči to častihlepje, brez prenehljeja me mika, vleče in žene neka skrivna moč do slave in moči. Zlasti od tedaj, ko mi je nebo pobralo jedinega moškega potomca, od kar vem, da pokopajo z menoj zadnjega celjskega grofa, imam le jeden smoter pred očmi: moje ime mora biti zapisano v svetovni, zgodovini, ki naj svetu pove, da je bil zadnji grof celjski tudi največji, najmogočnejši !„ — To zgovorivši, stisnil je svoji soprogi desnico ter je odhitel, da bi prikril svoje ganjenje.-- Nekaj dnij po tem razgovoru, bilo je marca meseca, približeval se je grof celjski v spremstvu tisoč okinčanih jezdecev dunajskemu mestu, ki ga je ogrevalo ljubo solnce v svojem blišči in čaru. Pri koroških vratih je kralj že težko pričakoval svojega strica; spremljala jih je vesela množica do gradu, ki ga je bil moral Ulrik zapustiti pred dvema letoma, a ljudstvo je bilo vpilo za njim ter ga podilo s kamenjem. Njegova besedna, zgovorna usta so molčala, ko je jezdil s kraljem po ozki ulici, kjer jima je množica napravila prostora; gotovo je pomišljeval, kako naglo spreminja ljudstvo svoje mišljenje, svojo naklonjenost in prijaznost. Ko je prvokrat šel z Ladislavom po ulicah, poskakovalo mu je srce veselja, zaslišavši vesele, pozdravljajoče klice — a danes ga vse to navdušenje in veselje ni moglo razvneti, in videlo se mu je, kakor bi se bil hotel vsemu temu rogati in posmehovati. * # * (Dalje prih.) razumni zahtevi protivil se je „tevtonski" odbor in izrekel, da se tisti udje, ki nemški ne razumejo, po prijaznosti kolegov, lahko pomagajo, ker jim bodo oni, ki razumejo nemški, radi povedali kaj je pisanega. Človek se mora res smejati taki budalosti. Udje zadruge naj plačujejo zato udnino, da jim bode zadruga pošiljala spise, katere naj ti še le puste prevajati. Takih odno-šajev in takih razmer najti je moč le v Celji. A gosp. I. Rebek ni bil zadovoljen z odborovim odgovorom in prosi, da se glasuje o njegovem predlogu. In glej, večina se izreče, da naj se uraduje dvojezično. Pa kaj pomaga sklep, ko g. predsednik Schon zaloputne zapisnik in zatrdi na sveto, da tu notri se ne bode pisalo v drugem jeziku, kakor v blaženi nemščini. — Jasno se vidi iz tega, kako se dela nemščina in nemški obrtniki v Celji. A tudi tem kljunačem po-pipali bodemo počasi zobe, le da se zavedo naši obrtniki in se otresejo jerobstva teh nemških kričačev. Sramotno je tudi res, da se naši ljudje puste voditi od teh veliko manj zmožnih razgrajačev in jim ne obrnejo hrbta. — Da pa ti „tevtonski" olikanci popolno dovršijo svojo kulturno nalogo, namazali so hišo g. I. Rebeku. — Res lepi odnošaji pri „olikanih" celjskih Nemcih! (Lepo gospodarstvo.) Na severni strani celjskega mesta, na „Dolgem polji" (Langenfeld) nasproti cerkve sv. Duha, je dal napraviti celjski mestni urad lansko leto s precejšnimi stroški nov kanal, po katerem naj bi se voda odtekala v potok Koprivnico. Ta kanal je pa tako nepravilno narejen, da se voda po njem ne more odtekati, ampak zastaja večinoma ob njegovi strani, tako, da je tam nastalo povsem pravilno, smrdljivo močvirje. To močvirje bode gotovo dobro sredstvo v povspeh epidemičnih boleznij, tako, kakor so klavnice po hišnih dvoriščih in gnojnica v vodnjakih! (Dvojna mera.) Z upeljavo novega civilno-pravdnega reda zvezana je nova uvrstba sodišč ter nova vreditev osobnega stanja pri posameznih sodiščih. Za vsako sodišče je že določeno število uradnikov, kateri bodo od 1. januvarija 1898. uradovali. Celjsko okrožno sodišče bode vsled vstanovitve enakega sodišča v Mariboru sicer nekaj svojega delokroga in osobja zgubilo, a bode še vedno večje kakor n. pr. okrožno sodišče v Ljubnem. Predsedniku okrožnega sodišča v Ljubnem bode podrejeno manj uradnikov kakor celjskemu. Vzlic temu pa pride po novi organizaciji sodiščni predsednik v Ljubnem v 5. činovni red z naslovom dvornega svetnika, celjski predsednik pa ostane v šestem činovnem redu. Vidi se iz tega, da je ministru Gleispachu Gornji Štajer bolj na srcu, kakor slovenski Spodnji Štajer. Mislil si je pač, da bo v teku časa na mestu predsednika celjskega sodišča treba postaviti slovenskega sodnika — temu pa ni privoščiti naslova dvornega svetnika. (Volilci dr. Pommerja) smejo na svojega poslanca biti ponosni. Saj ga celjski nemški listič v nebesa povzdiguje, rekoč: „Dr. Pommer steht in den heutigen schweren Kampfen der Deutschen in den vordersten Reichen und nimmt an der Obstruction einen hervorragenden An theil". Res, poročila o „sejah" državnega zbora (če se pač sme sploh o sejah govoriti) imenujejo med kričači in razgrajači vedno tudi Pommerja. A zelo zdivjane pojme o poklicu poslanca mora imeti tisti, kedor vidi v kričanju in razsajanju posebno prednost in priporočilo za ljudskega zastopnika. Spodnje-štajerske novice. (Na Teharjih) priredi „Kat. slov. polit, društvo" na binkoštni pondeljek o pol štirih popoldne v gostilni g. Ig. Cajhna svoje zborovanje. — Razgovarjali se bodemo: 1.) O naši avstrijski ustavi (zakaj volimo, kako se pri nas vlada itd.) 2.) Kako bi bili delavci preskrbljeni za starost. 3.) O raznih slučajnostih. K obilnej vdeležbi vabi odbor. (Savinjska posojilnica v Žalci) ima 5. junija t. 1. ob 8. uri dopohidne svoj občni zbor v pisarnici posojilnice. Udje so vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. (Zborovanje društva „Kmetovaiec" v Go-tovljah) obneslo se je zadnjo nedeljo jako dobro. Vdeležba bila je velika in se je sklepalo o prav važnih stvareh. Pride prihodnjič obširneje poročilo. (Dva izleta Savinjske podružnice.) Savinjska podružnica napravi prvi letošnji izlet v Hudo Luknjo dne 7. junija t. 1. Izletniki naj se zbero v Velenju v gostilnici gospoda Josipa Skaze. Odhod z vozmi ob eni uri popoludne. Veselica v Hudi Luknji se začne ob 3. uri popoludne. Drugi izlet priredi podružnica na Ojstrico v dneh 26.-29. junija t. 1. (Zdražbanje lova.) Dne 23. junija t. 1. zdražba občina Škofjavas pri Celji pri okr. glavarstvu celjskem svoj 313012 hektarov obseza-joč lov. Dražba začne se ob 9. uri dopoludne. Vzklicna cena 170 gld. Varščine je položiti 20 gld. — Istega dne ob 10. uri zdražba tudi občina Vojnik ravno tam svoj 234'32 hektarjev obse-zajoči lov. Vzklična cena 5 gld. Varščina 1 gld. — Dalie zdražba tudi občina Št. Jurij ob juž. žel. svoj 4639'94 hektarjev obsegajoči lov. Dražba vrši se tudi pri c. kr. okr. glavarstvu celjskem dne 23. junija 1.1. ob 11. uri dopoludne. Vzklicna cena 30 gld. Varščina 5 gld. Lov oddaja se za 7 let. Varščina položiti je pred dražbo. (Kmetijsko predavanje) Dne 7. junija t. 1. to je na binkošni pondeljek, bode ob 4. uri popoldne pri Usarju v Libiji Fr. Praprotnik govoril o velikem pomenu umnega vinarstva za naše kraje, o gojitvi in cepljenji ameriških trt, o napravi in oskrbovanji z ameriškimi trtami zasajenih vinogradov itd. Ker je umna, novejša vino-reja za nas vse največjega pomena, zato se vsi, ki se sploh za napredek kmetijstva zanimajo, vljudno vabijo, da se prednašanja v prav obilnem številu udeležijo. (Gornjigrad.) Vsled med šolskimi otroci razsajajočega oslovskega kašlja je tukaj šola zaprta na nedoločen čas. (Iz Frankolovega.) Na kako neosnovan način so že domači in tuji sovražniki napadali in ščuvali banko „Slavijo", dokazala so že ne-številnokrat dejstva, ki ja je vršil ta naš domači zavod, ki se vedno odlikuje po svoji ku-lantnosti v slučajih požara napram svojim zavarovancem. In da to niso bile nikdar samo fraze, dokazuje nam zopet nastopni slučaj: Fran Jošt iz Loke pri Frankolovem imel je svoje posestvo zavarovano pri banki „ Sla vi ji" za 400 gld. Mož je pogorel. Banka „SIavija" pa mu ni izplačala samo vsega zavarovanega kapitala v znesku 400 gld. ampak priznala mu je 11 gld. več in s tem zopet sijajno ovrgla vse neresnične in lažnjive vesti, ki so jih nasprotniki razširili ali iz nevednosti ali iz zlobe o nji. Ne poslušajmo torej tacih slepečih glasov in zavarujmo svoje imetje pri domačem zavodu, pri banki „Slaviji", ki je baš minule dni objavila svojo bilanco, iz ktere je razvidno, kako sijajno je se svojim modrim gospodarstvom napredovala na čast slovanskega imena. (Posojilnica v Vitanji) je imela v svojem 7. upravnem letu 187.045 gld. prometa, 1536 gld. dobička in 4031 gld. rezerve. Darovala je 657 gld. (Dušljivi kašelj in koze.) Med otroki šolskega okoliša na Žusemu se širi dušljivi kašelj, jako nadležna čeprav nenevarna bolezen. Po nekod pravijo temu kašlju oslovski, a vendar se od tega razločuje po dolgi in veliki mučnosti, s katero hoče otroke res zadušiti, posebno po noči. Zdravila baje proti tej bolezni ni, kar se iz tega razvidi, da ljudje vse poskušajo njej v okom priti in kljubu temu že več tednov traja. Najbolje sredstvo proti temu kašlju je čaj iz bezgovega cvetja. Tudi koze se jamejo prikazovati, posebno okoli Babne gore. (Slovenjebistriško učiteljsko društvo) priredi povodom petindvajsetletnice svojega obstanka s prijaznim sodelovanjem slavne „ Slovanske čitalnice v Mariboru" dne 8. junija t. 1. v gostilniških prostorih g. K. Neuholda koncert z zelo zanimivim vsporedom: — Prijatelji uči-teljstva in šole se najvljudnejše vabijo k obilnej vdeležbi. (Posojilnica v Ormoži) je imela lani (21. poslovno leto) 285.636 gld. prometa, 204 gld. dobička in blizo 30.000 gld. rezerve. (Ormožka in ljutomerska čitalnica) priredite prvo nedeljo po binkoštih t. j. dne 13. junija 1.1. skupni izlet k Sv. Tomažu. Odbora vabita najvljudneje vse p. n. ude, vse slovenske p. n. rodoljubkinje in rodoljube na prav obilen poset. Snidanje ob 3. uri. Na svidanje! (Od Drave.) Z veseljem odobravamo važen sklep slavnega mestnega zastopa v Ljubljani, ki je soglasno sprejel resolucijo, s katero pozdravlja jezikovno naredbo za Češko in Moravsko in zahteva jednako jezikovno naredbo tudi za slovenske pokrajine. Slavni občinski in okrajni zastopi naše mile slovenske domovine, kodar se še postavna pravica našega jezika v uradih in šolah prezira, podvizajte se nujno, posnemajte slavni mestni zastop ljubljanski ter sklenite mnogobrojno jednako resolucijo v dosego dejanskega uresničenja postavne pravice našega slovenskega jezika! Vsem narodom naše slavne in mogočne države nalagajo se jednaka bremena, jednake dolžnosti, in morajo se nam dati tudi jednake pravice! Soglasno tirjajmo od naših p. n. gg. državnih poslancev, da se v državnem zboru tudi krepko potegnejo za izvedenje jednakoprav-nosti našega jezika. Slovani, čuvarji cesarstva, ne bodimo sluge narodov! (Iz Veržeja pri Ljutomeru.) Na dopis v cenj. „Domovini" št. 22, ki je prisiljen, usojamo si istega nekoliko razjasniti: Dopisnik napada bralno društvo in gostilničarja g. Klemenčiča. Toda tega se ni treba vstrašiti, ker taki dopisniki niso doslej društvu nič koristili in menda tudi ne bodo; kdor pa društvu nič ne koristi, je bolje, da ga pri društvu ni. Vprašamo: Je li g. M. G. društvu s čim pomagala, in ali je ud društva, da bi se zabavni del veselice moral tam vršiti ? Čisto drugače pa skrbi g. Klemenčič za društvo! On si naročuje časnike in jih izposoja društvu, katerih si samo naročiti ne more ter je se svojo ženo vred ud društva, in mu sploh v vsakem oziru stoji na strani, bodisi v ka-koršnih koli razmerah. Ga je li kdo slišal, da bi kedaj s čim nasprotoval veri in narodnosti? — Nadalje vprašamo: Kedaj se je g. Klemenčič vdeležil veselice nemčurskega gasilnega društva? — Da je g. Klemenčič podporni ud slov. gasilnim društvom, tega dopisnik ne omenja. Da bi se bila lansko leto veselica bolje obnesla, pa ni istina: dokaz temu je, daje bila vdeležba mnogo večja. Da si se je predstavljala igra: „Oreh", brez vstopnine, vendar društvu to ni povzročilo nobenih dolgov, kakor lansko leto. (Majniško vremensko poročilo.) Letošnjega majnika sta bila začetek in konec lepa, sicer je bil pa skozi in skozi grd. Njegovo vreme je bilo celd po gorah zelo škodljivo, ker je bil v prvi njegovi polovici sneg zapadel. Po nižinah in dolinah pa ni napravilo škode, ker je bil majnik samo zelo moker in ne preveč mrzel. Deževalo je v tem minolem majniku 20 dni in padlo je 160-7 mm dežja. Najtoplejši dan je bil 1. majnik(!), ko je bilo 17 8° C srednje topline, naj hladnejši je bil 12. s 4-3° C srednje topline, ki je bilo poprek za celi mesec 13° C. — Najvišje barometersko stanje je bilo 12. s 7488 mm, najnižje 27. s 735 mm. — V obče smemo z majnikom radi tega zadovoljni biti, ker je pripravil juniju lepo pot, vgodno vreme za žetev in košnjo. (Iz Slovenskih goric) Prijatelj nam je izročil sledeči nadpis pisma: „An Hochh Wahlge-bornn Hernn Martinu ZVerr, Grund Pesiszer in Gemeinde St Šavenca Lest Post. s Ana." Poslano je bilo to — izvanredno lepo pismo na pošto v Cmureku, mej tem ko bi se lahko izročilo na domači pošti pri Sv. Ani. Iz tega je razvidno kaki kozli se v nemščini pišejo, a Nemci take brozge mirno gledajo, ter se ne sramujejo da se njihov jezik tako grdo pači. Res sramota za Nemce in prosvitljeni 19. vek. Vsakemu Slovencu bi pa želeli, kteri ne zna pravilno nemški pisati, da to odslej opusti in zapiše vedno le slovenski nadpis na pismo, ker tudi slovenski morejo dospeti na dotično mesto! Ne sramujte se samega sebe! " (V Ročici pri Sv. Lenartu v Slov. gor.) prepirala sta se veleposestnica Marija Ploj sž svojim 301etnim sinom Francom. Sin je zahteval, -da mu - kmetijstvo oddajo, a mati 36 je temu vstavljala. Zdivjani sin zgrabi vile ter maha po materi, da nezavestna obleži. A ko opazi, da ta še diha, zabode ji krvoločnik vile v glavo, — takoj je umrla. Vzorni sin zakliče nato očetu, a I § § i Mesto okrožnega zdravnika v St. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem, je še p-osto za zasesti. V to službo združi se tudi ona za tovarniškega zdravnika v predilnici v Preboldu. Deželna, okrajna in občinska plača znaša na leto po 430 gld., ona od predilnice pa od 700 do 800 gld. Gospodje prošniki za to mesto morajo biti avstrijski državljani, diplomovani zdravniki, ter obeh deželnih jezikov vešči. Prošnje s prilogami naj se, vpošiljajo do 30. junija t. 1. na sanit. okrožni odbor v Št. Pavlu pri Preboldu. Sanit. okrožni odbor v Št. Pavlu pri Preboldu, 25. majnika 1897. (114) 3-2 Načelnik: Frana Randl, Proda se pod zelo ugodnimi pogoji posestvo y Gabrijelah pri Mokronogu ležeče tik okrajne ceste, ktera peljaizŠmarjeteŠkocjana, Št. Ruprta, Mokronoga na Št. Janž, Radeče in Zidan-most. Lega zelo ugodna! Hiša pripravljena za štacu-narski obrt, kteri se je v tej hiši že več let izvrševal. Posestvo ima rodovitne mive, lepe travnike in gozde. Proda se skupno ali pa tudi na parcele. Zelo pripravno za trgovce. Več se izve pri Stanlso Pimaiu, c. kr. notarju v Mokronogu. (115) 2—2 Deloljublte osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno pov- | prašajo pod .Zukunftsvorsorge" Gradec, poste j Izvedenega organizatorja za življenjsko zavarovanje 1 sprejme generalni zastop banke „ Slavij e" v Ljubljani. (118) 3—1 Zaloga Yina Ant. Polley-ja •v Sežani (južna železnica) Črno in belo pristno vino po 23 in 28 gld. hektoliter. (257) Filljala za Avstrijsko: Dunaj, I., Giselastrasse 1., v družbeni hiši. „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje ■ v Londonu. FUjjala za Ogersko: Budimpešta, Franca-Joiefa trg 5 in 6, t> družbeni hiši. Aktiva družbe dne 31. dec, 1895 k. 147,562.080 — Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1895 . „ 27,120.589 — Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) . . . . „ 321,644.530 — Med letom 1895 je bilo od družbe izdanih 8761 polic v znesku . „ 82,267.300 — Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalni agenturi v Ljubljani, TržaSka cesta 3 pri GVIDONU ZESCHKO-tu. (236) 12— T KU0 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. TWerry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen ._,d zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpristneje, naj-reelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. HT" Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20—3 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. restante. (38) 16-12 Izučna pisma (ILelirbrief) v slovenskem in nemškem jeziku, priporoča obrti im zadrugam in mojstrom Dragotin Hribar v Celji.