St. 322.
Trst, patek 21. novembra £913.
TsćaJ


iSBteOKfM
IZHAJA VSAK DAN
isit «3b r:?dst]3h !n praznikih ob 5., ob ponedeljkih ek 9. zjutrtj.
?*Sft!T.3(JiJe Ster. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih eobukarnah v Trstu in oki/lici. Gorici, Kranju, Št. Petra, ?catojm, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OeLA31 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ^t®ione. CEInE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 et. mm. ♦amrtniee, z?hva)e, poslanice, oglasi denarnih zavodov p® SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka juuialjna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-ssani pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „EdinoHti". PJzfljivo »n toifjivo v Trstu.
>—=7------ -— —------------------.--------■f
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moč t*
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo lete 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; aa ■»-
ročbe bre* doposlane naročnine, ae nprava ne o* t*. ItnialH a*«»ljak» liltujt „ESZSOSTT" >»m* i
••1« ltto Kron 5-30, ma ftl UM ja.ro« no. T«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nafranke-
rana pisma «e nt sprejemaj« la rakspltl aa aa vra5s;». Harečnino. <i glase in reklamacij* je pošiljati aa upravo u "ta.
UREDNIŠTVO: ulloa Giargl« Gaiatt! 20 (Naradal 4ar>). Izdajaj in odgovorni urednik &TEFAN GODINA-konsorcij lista „Ediaest^. - Natisnila Tiskarna .Edib.»ta, vaiaana zadruga ■ omejenim poroštvom t Trat«, uJiee Giorpo Galactl štav. 20.
PeStne-hranllnlCnl račun Rev. 841-652. TELEF0I1 II. 11-51.
Politične druftoo „Edinost" o Trsta
vabi na
ki se bo vršil
v nedeljo, 23. nov. t. I.
ob 10 predp. v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Volitev pregledovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
ostale še nadalje v veljavi in tvorijo sedaj 'prpe postavke omenjenega organizacijskega programa in Iz tega nastalih večjih potrebščin. Seveda je za izvedbo tegs organizacijskega programa, za zvišanje rekrutnlh kontingentov, potiebno dovoljenje obeh za-koncdgjitev, kakor tudi obdižanje tekem krize odrejenih organlzstorlčnih odreb.
Vojni minister zato prosi odsek, da dovoli vojni upravi zahtevane kredite. Po govoru vojnega ministra je bilo sklenjeno, naj se prične debata v prihodnji sej?, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek ob 4 popoldne.
Ogrski opozicijonslci in delegacijsko zasedanje.
DUNAJ 20. (Izv,) V ogrskih opozirfjo-nalnih krogih se zatrjuje, da te opozicija meritornih razprav ogrske delegacije ne bo aktivno udeleževala, posebno pa ne debate v zunanjem odseku, kjer se bo samo zadovoljevala z vprašanji na predsednika glede nekaterih še nepojašnjenlh točk ekspozeja.
Poslanska zbornica.
BRZOJAVNE VESTI.
Delegacije.
Vojni odsek. Ekspoze vojnega ministra.
DUNAJ 20. (Kor.) V vejnem odseku ogrske delegacije je imel danes ob čet: t na 11 dopoldne vojni minister K r o b a t i n svoj ekspoze, v katerem se je najprej spominjal zadnjih dogodkov na Balkanu in izrekel skupni armadi, ki je brez vsakih pritožb izvršila vse ukaze, svojo zahvalo.
Nato je poudarjal, da so vse evropska velesile pričele že tekom krize pripravljati dalekosežne odredbe za ojačenje svojih armad in analogne priprave ze *rše sedaj tudi v balkanskih državah. Samoobsebi je radi tega umljivo, da mora tudi Avstrija storiti vse, da se ne poslabša njen vojaški položaj napram sosedom in da ne trpi tre-zveza.
Priprave za vse te cdredbe imajo svoj finančni iiraz v predltžečem proračunu in sicer :
a)	V raknadnih zahtevah za odredbe, ki so se morale izvršni tekom krize in katerih večji del ima trajno vrednost in
b)	v gotovih večjih potrebščinah za bodoča leta, katerih prve postavke ?e nahajajo v proračunu prvega polletja 1914.
Organizacijski program vsebuje celo vrsto zvifanja stanja, razdelitev in novih oddelkov, za kar bo treba več let. Te odredbe so tem potrebnejše, ker so Izkušnle iz zadnjih dveh kriz (1908 09 io 1912-13) pokazale, da so v zadnjem trenotku ad hoc izvršene organkačne odredbe predrage in preobčutne za narodno gospodarstvo. Semkaj spadajo v prvi vrsti tako težšo pretrp-ljiva vpokiicanja, ki so pred7sem posledica prenizkega mirovnega stanja armade, posebno v obmejnih krajih. Da so prizadeti pri tem tudi starejši vojni obvezacci, ki so si ustvarili že svoje gospodarstvo, je to posledica nezadostnega sedanjega rekrutnega kontingenta. Vse te težave je lahko odpraviti z ravnokar navedenimi odredbami Pred sem morajo čete v obmejnih krajih doseči ono neobhodno potrebno stanje in ono višjo vojno stopnjo, da izvrše v vojnih 7apktljajih lahko svojo dolžnost, ne da bi morala vlada poseči po prebivalstvo in fi nance obteževalnih sredstv h. Rsdi tega ?o tudi gotove cdredbe za časa krize poa pri držsorn naknadnega odobrenja delegacij
PODLISTEK.
Norec vojvodinje
FlorentSnska novela Ernsta Remina.
„Pustite 1" je govorila gioboko pridu^ šenim glasom, počasi in iruano. „Oe živim, živim. Ako pa na] umrem, moram oovedati to poprej. Vojvoda Alessandro, pridi bližje, ker malo sape nji je ostaio. Ko se mi poprej, otrpne!', govoril — sera te čula, sem slišala vse in seni kriča a k G.spcdu v nebesih, da H morda vendar nisem — pošteno vi šila svoje dolžnosti? Ia prosila sera, da bi mi dal v srce sredstvo, ki bi ti razkrojilo čut, da bi te biio gtoza pred demoni v svojih prsih. Giej, dovolil mi je, da si ležal pod mečem mo^h ljudi sa da ti morem ohraniti življenje. Pojdi! Vie, kar si mi ste ril, da si me ugrabil kako,' deroča žival, da mi je srce okamnelo, življenje venelo, da si mi ćulo zastrupil s peklensko pre varo, telo pa s peklensko pijačo, da si ravnokar stal tu na istem mestu, in mi kri-
ProraSumki odsek.
DUNAJ 20. (Kor.) Proračunski odsek le danes nadaljeval debato o poročilu podod-seka glede južno - ameriške paropiovne družbe.
Posl. B u g a 11 o je poudarjal, da }e vlada ie težko vplivala na „Austro-Ameri-cano", da revidira svojo pogodbo s Poolom, ker bi A. A. le težko koristila domaČim in teresom, &ko bi ne bila v zvezi s severo-atlantiško paroplovno svezo. Govornik odobrava vladne odredbe glede omejitve nepoštene izseljeniške propagande. Na A. A. se vp!i?a najlažje z grožnjo, da se ji odvzame eventualno koncesij), če bi ue upoštevala zakonov.
Proračunski odsek na| sprejme tak sklep, da bo natančno označeno, katere odredbe in predlogi vlade se odobravajo in katere naj se modficirajo.
Pos!. S c h ii r f f predlaga poostritev predloga podcd;eka in sta?! dedatoi predlog* oa| vlada za povzdigo tržaškega pristanišča dovoli zmernejše tarife za izseljence in potnike skozi Trst.
Posl. K a d 1 č a k se zavzema za po-vspeševanje domače paroplovbe, posl. Koli s c h € r pa n?g:aša, da je v narodnem in gospedartkem interesu Avstrije,da se ustvari konkurenca. Za Kolischerjem je govoril še Budzynowsky, nakar je bila seja ob3 popoldne prekinjena.
V popoldanski seji je izjavil posl. M i k I a a, da bi se moralo pričeli potom domačega podjetja s Poolom energičen boj. Viadi mora storiti vse, da zadrži izseljevanje in sicer z agrarno reformo in notranje kolonizacijo.
Posl. S t a p i n s k i je aaglašal, da se mora urediti izseljevanje po načrtu, a brez šikan.
Posl. Nemec izjavlja, da se je vojno ministrstvo s svojim postopanjem blamiialo, ker se fe dokazalo, da država z izseljevanjem ni zgubila ravno toliko vojaških obve-zancev.
Posl. M a š t a l k a caglaša, da postopanje vlade proti Canadian družbi ni ravno posrečen uvod k potovanju prestolonaslednika na Angleško, ki naj bi vendar imelo namen, da se ustvari med obema državama prijateljsko razmerje. Vojni minister je na napačnem potu, če hoče beg nabcrnlkov orepiečiti z bojem proti Canadian, pač pa bi moral nastopiti proti Poolu. Govornik
čal na uho: „Živo te hočem dati zagrebsti, to bo moje maščevan|e 1" — to vse ti odpuščam se svojim zadnjim dihom. Vedi, da ti je odslej duša osvobojena od vseh zlo-dejstev življenja tvojega, in obljubljam ti, da tam gori ne bom pričala proti tebi! Morda — druzega greha se ne zavedam — morda sera te pretrdo zavrnila pred tremi dnevi, ko je padla kricka s tvojega resničnega obraza in sem se zgražala. Morda naj bi bila odnehala In se žrtvova!a. Nisem mogla. In vendar si snoval, kako bi me spravil s poti še pred prihodom cesarjeve hčere. To
*e ti je posrečilo in tu ležim odrešena, osvobojena, četudi s smrtjo ! Brez moje kritde je pretrgana zveza, ki me je vezala na-te, i t slavim Gospoda, da fe izvrši! to po tebi. Sprejmi torej dar svojega življenja — to bodi moje maščevanje! Ia če boš čutil, da prodira Žartk sramu v tvojo dušo. spominjaj se te ure in poskušaj, da boš bolji soprog, nego si bil, ko si mene žrtvoval. Krivda se popravlja z dobrina delom, Alessandro — dal, da ti iz mojega groba vzklile sveti cvet preporojenja! Ia sedaj — po di, da bom -jama s svoje-1"
Alessandro se je počasi obrnil. Preko lica so se mu razlili vali kr?i# a eden za
napovedu'e za delegacije vprašanje radi diference med trgovskim in vojnim ministrom v zadevi Canadian. Izjavlja tud', da cikakor ne gre, da bi prišla Austro-Američana popolnoma v nemške roke. Družba se mora avstrific-rati. Končno zahteva skorajšnjega sklepa procesov, k! so uvedeni radi aretacij rezilih IzselfeniŠkih agentov.
Posl. D u I i b i ć obžaluje, da avstrijska parcplovna poiitika že celih sto let popolnoma nič ne podpira staro cvetočo paro-plovbo Primorske, ker stoji na stališču, da se slovanska in italijanska podjetja ne smejo oodpiratl. V Ameriki živi sedaj okoli 300 000 Dalmaiincev, ki v diplomatičnih in kcnzuiarnih zastopnikih nimajo zadostnega varstva.
Post. D i a m a n d je naglaŠal, da je bojevanje proti izseljeništvu brez industriza-lizaclje Avstrije nemogoče. Ce se hoče preprečiti izseljevanje, se mora dvigniti domače gospodarstvo.
Govorili so še poslanci Kotlar, dr. Korošec, grof Lasocki, dr. Heiiinger in Friedmann, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek, dne 25. t. m.
Narodnostni odsek.
DUNAJ 20. (Izv.) Načelnik narodnostnega odseka Pernersioifer |e sklical za danes sejo narodnostnega odseka, ki pa ni bila sklepčna. Sklical je sejo radi tega, ker mu je dr. Rybar v svojem zadnjem govoru v parlamentu očital, da se on kot socijalist premalo briga za vprašanje narodnostnega sporazuma. Pernerstoifer se je takrat izgovarjal, da za te seje sedaj ne vlada nikako razpoloženje, nakar ga je dr. Ryb&f pozval, naj napravi vsaj poskus in ad oculos de monstrlra, da ni on kriv, če se ne vršijo seje odseka. Pernerstorfer je odgovoril nato z dejanjem, a zdi se, da je nalašč sklical sejo na dan, ko ni plesarne seje zbornice in se nahaja na Dunaju le malo poslance?. Prihodnja seja je sklicana za sredo.
Socijalno-politični odsek.
DUNAJ 20. (Kor.) SociJalno-poIItlčni odsek je končal danes debato o prvi skupini novele k penzi sko-zavarovalnemu zakonu (obseg zavarovalne obveznosti.)
Hrvatsko vprašanje.
BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Komisar baron Skerlecz in minister za Hrvaško, grof Pejačev'ć, sta se danes vrnila z Dunaja. Baron Skerlecz je bil dopoldne v hrvaškem ministrstvu in je imel daljšo konferenco z grofom Pfjačevićam. Komisar se danes ali (utri vrne v spremstvu svojega tajnika v Zagreb.
DUNAJ 20. (Izv.) Kraljevski komisar, Ivan baron S^erlecr, ki je bil včeraj sprejet od cesarja v avdijenci in ki se je snoči odpeljal z grefors Tiszo v Pešto, kjer se je tikoj vršila radi reš tve hrvaškega vprašanja seja ministrskega sveta, fe danes zvečer odpotoval v Zagreb. Pred svojim odhodom je izjavil: „Poročal sem včeraj cesarju v encurni avdijenci o vseh podrobnostih hrvaškega vprašanja. Zlasti sem mu referira! o vprašanju hrvaške železniške pragmatike, o zakonu glede hrvaških krajevnih imenih In o hrvaških gozdarskih šolah. Smatram, da je mir med Ogrsko in Hrvaš>o perfekten in da bo ta sporazum tudi trajen, ker je ustreženo hrvaškim željam ta-korekoč na celi Črti".
Prvi korak barona Škerlecza bo, da odpravi vse pod Cuvajevim komissrijatom vpeljane izjemne odredbe. Voditelja srbsko-
drugim so se umikali globoki bledosti mej tem, ko fe govorita. Prsa so mu plula viharno, čuti je bi!o hripavo dihanje, ali očesa mu ni bilo videti, ker je je pokrival s trepalnicami.
Hotei je oditi — toda Luca ga je prijel za ramo in ga pridržal.
„Ne tako!" je zaklical srdito, dasi sta mu bili očesi rosni, „ona ti odpušča, ne jaz! Deli s teboj, tiran, sprejmi smrtni sunek !"
„Oče, oče moj, ali me hočeš ubiti?" je zaklicala Cianssa, zvrnivši se vznak pre-padenega lica in namerivšt svoje ugašujoče oko v stat ca z nrizrecnim izrazom.
Ta je videl, kako se stresa obraz njegove hče;e, kar ga je navdalo z grozo, ker »poznal je v tern smrtno roko, pod katere nevidnim dotikom |e venelo nje l:ce, upadalo in se pobarvalo.
Divje [e treskali meč od sebe ca tla, surovo sunil vojvodo v dvorano in se zgrudil ob Clarissinem ležišču.
Alessandro se je opotekel in zdelo se |e, kakor da pade na tla — ali bilo fe le prevara, kajti z mačjo gibčnostjo je pograbil za orožje, preko katerega se je bil opotekel; z ojstrim krikom se je vrgel na nJega,
hrvaške koalicije, dr. Bogdan Medakcv ć la bivši podban dr. Niko! ć pl. Podi nski, sta prispela danes na Dunaj In poiskala v parlamentu vse navzoče jugoslovanske poslance. s katerimi sta precej časa kooferi-raia. Oba politika sta izjavila, da je neposredno pričakovati vzpostavitve ustavnega stanja na Hrvaškem. Poudarjala f ta zlasti, da je rešeno vprašanje železnlčar-ke pragmatike, kar je eden največjih uspehov hrvfšte politike Hrvati da so v tem ozlru našli mnogo uraevanja na Dunaju in zeio ugodno rarpoloženje za svoje teŽDje.
Prestolonaslednikov poset v Londonu in skadrsko vprašanje.
DUNAJ 20. (Izv.) „Zeit" poroča ir Loa-dona, da {e navzočnost prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda na AngleŠk m v zvezi s skadrskim vprašanjem. A?sttija da je nezadovoljna, da Imajo v Albaniji povsod prvo ulogo Angleži, posebno da je še vedno poveljnik mednarodne posadke v Skadru Anglež. Avstrija želi, da bi se ta oleža! spremenil njej na korist in odredilo tako. da bi se vrhovno poveljstvo v Skadru menjalo vsa^ mesec In sicer po alfabetu.
Genadijev pri Berchtoldu.
DUNAJ 20. (Kor.) Bolgarski zunanji minister Genadijev je danes posetll grefa Berchtolda in konferlral ž njim nad eio uro.
Vojaška konvencija med Avstrijo in Bolgarsko.
SOFIJA 20. (Kor.) „Agence tel. Bul-gare" izjavlja, da so vse vesti o sklepu vo-;aške konvencije med Bolgarsko in Avstrijo popolnoma izmišljene.
Mario Sterle pomiloščen.
TRST 20. (Kor.) Cesar je Maria S er-le»a, ki je bil meseca aprila od dunajskega deželnega sodišča, radi zločina veleizdaje In razžaljenja Veličanstva, obsojen ca pet let težke ječe, pomilostil in mu odpustil ostanek kazni.
Mekikanske h-mat«je.
MEHIKO 20. (Kor.) Člani tujih kolonij se že pripravljalo na obrambo za slučaj nemirov. Angfelkl poslanik je nasvetoval angleškim podanikom, naj si ustanove za obrambo posebno organizacijo. Araerlkani pričakujejo obrambnih odredb od s/ojeg* pos'aništva. Ni izkl|učeno, da se ustanovi splošna obramba orgsn zacija, obstoječa U nemških, angleških in avstrijskih podanikov.
LONDON 20. (Izv.) Več angleških vojnih ladij je odplulo proti Veracruzu, kamor je na poti tudi nemška vojna ladja. Tuje vojne ladje so došle predvsem radi tegas da vzamejo za sluča| nevarnosti evropske podanike takoj na krov.
Odlikovani samaritanci r srbski armadi.
BELGRAD 20. (Kor) Krali Je ped, lil velikemu številu prostovolinih bolnikih strežnic, ki so v preteklem ieiu požrtvovalno stregli srbske ranjeice, red usmlljeila, Tudi več dam nemškega dlp'oraatičnega zbora je bilo odlikovanih s tem križem.
Bolgarska v Traci j i.
SOFIJA 20. (Izv.) General Savov dobil nalog, da prepotuje vso bolgarsko Tra-cijo in preštudira, kako naj bi se rešilo vprašanje razdelitve garuizfl.
Iz Nancyja v Prago.
PARIZ 20. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, je znani francoski a Jjatik Vedrine,
ki mu je bil najbližji, na R ffaeHa, in mu po bliskovo zartl |eklo v prsa, globoko in s smrtno sigurnostjo. Usta so se mu penila in v divjem skoku, kakor popolnoma blazen, je bil pri stcpnjicah. S oleč na vratih se je obrnil in s pestjo zagrozil Carissi, pok; zal zobe rjoveč kakor roparski žival.
Potem je izginil, predno se je megla ganiti k ka noga. da bi hitela za njim.
R ffaelto se je zgrudil na koleni, da je zabcbne'.o ob padu na tla. Prijemal je z rokama oko!o sebe. Postala [e noč v njegovih očeh — zadet je bil smrtno.
„K njej Y* je ječal.
Priskočila *ta k njemu dva meža in sta mu pomagala. Ia ko je bil potem na kolenih na nje strani, opirajoč se z rokam:- ca nje ležišče, glavo trudio, poveznjeio tj * čez, umirajočih oči naperjenih vanjo, se je gospoda Luce hči dvignila nagio, o vila beli roki okolo njegovega vratu, se sklonila preko njega, tako, da so mu nje ttžkf, dehteči la%je ziatno valovili preko čela, !fc in ram ; poljubila ga je na usta in šepetala medlimi in milimi zvoki laskave be ede preko njegovega obraza in v njegovo uho; IJubeznjive nazive, ki mu Jih je pač dajala v njiju mladosti.	(Zvršetek pride).
Stran II.
„EDINOST" št. 322.
V Trstu, dne 21. novembra 1918.
ki fesedvgnil ob 7 zjutraj v Nandju, pristal ob 2 20 popoldne v Visočanih pri Pragi, ne da bi med ootjo kaj pristal. Mislil |e prvotno letet! v Petrograd, a je opustil ta načrt ita odleti v Carigrad.
Obešeni muslimani.
SOFIJA 20. (izv.) Bolgari so obesili v Kantiju 6 muslimanov, kar je izzvalo med mohamedanskim prebivalstvom veliko razburjenje.
Govor držav, poslanca dra. 0. Rybžra
v seji zborn?ce posl. dne 13. nov. 1913.
Znanost v službi vladne politike.
Kaj pa je napravila visda? Zagradila se je za avtoriteto Njegovega Veličanstva (Tako je!), a te pravice ni imela vlada. Ministrski predsednik pravi sicer v svojem govoru, ki ga je imel tu v torek (čita) „Dolžnost zadcščevanja pogojem za nadaljno ek-zlstenco dežele, je izpolnjena po omenjenem patentu. Sankcija za ta poseg je v odgovornosti viade za razsojanje o meri sile in za izbero sredstev v odpomoč.
Pred vsemi ustavno poklicanimi organi kakor tudi pred sodbo javnosti nos! vlada polno odgovornost za to, kar odreja in kar e smatrala za pravo in potrebno."
Prav lepo rečeno, ali vlada ni postopala temu primerno. Vlada ni stavila le svojih podpisov na ta patent, ampak je zahtevata tudi podpi* Njegovega Veličanstva za svojo nezakonito odredbo; vteda ne nosi svoje lastne odgovornosti, ampak naiaga odgovornosti kroni, in to je tisto, kar moramo v tem slučaju grajati najbolj. Jaz nisem nikakor poklican, da bi tu morda zastopal in branil monarhi stični princip, ali po/sem neverjetno je, da se tu vlada, ki na] bi v resnici z lastno osebo pokrivala krono, pokriva z osebo monarha, (Poslanec dr. Renner: Al? na Ogrskem daje tudi največje tatvine pokrivati s podpisom krone!) Prosim lepo, ravnokar sem hotel govoriti o tem. Stvar je t&ka, v zadajem času, di se ministri, toliko tu, kolikor tam črez, kadar ne morejo dalje; ko ne dobivajo večine v zakonodajnem zastopstvu, ko so s svojo latinščino pri kraju, obračajo do krone, pošiljajo krono v boj ter zalitevajc, da vse pade v prah pred krono. To se je tej vladi v tem slučaju tudi posrečilo; kajti, da je vlada tu izdala enostavno naredbo, ki bi, če tudi ne z ozirom ca svojo vsebino, pa vsaj, kar se tiče forme, koncem konca odgovarjala ustavi, tedaj bi bHo upravno scd:šče — o tem sem uver]en — Izjavilo brez druzega: naredba ni veljavna, ker se bavi s predmeti, ki se ne morejo urejati potom naredb. (Poslanec dr. Renner: To je odvisno tudi od senata!) Tako dobro mnenje moramo vendar imeti o upravnem sodišču.
Ali pred imenom Njegovega Veličanstva so gospodje dvorni svetniki pri upravnem sodišču padli na trebuh, na ncs, in so to, česar ne bi mogel noben učitelj državnega prava proglasiti za zakon, proglasili za zakoni Jaz vprašam le, v kateri naših ustavnih listin bi našli določbo, po kateri bi se mogel ta cesarski patent proglasiti za zakon? Vse naše, ne historične, ampak obstoječe uatave ne poznajo cesarskega palenta; tega nI. Če podpis cesarjev zadošča, da njegova volja postaja zakon, potem pa sploh ni treba nič več druzega, potem smo mi tu čisto odveč, moremo iti čisto mirno domov, potem naj enostavno Njegovo Veličanstvo razglasi svojo voljo, se podpiše in stvar je s tem rešena. S tem, da ministri sopodpisujejo, stvar absolutno ni sanirana, kajti ministri vendar nimajo pravice, da v takem slučaju sopodplsujejo. Stvar je torej toli nevarna zato, ker je vlada tu vso odgovornost zvrnila na krono. To se dog3ja v zadnji čas tudi drugcd. To se je zgodilo na Ogrskem, t a -koso napravili na Hrvatskem. Mari pozna hrvatska ustava kraljevega komisarja?! Gotovo ne! Ogrski ministrski predsednik si ni upal, da bi enostavno s spojim podpisom imenoval kraijevega komisarja. Ne, Njegovo Velfčan-stzo je moralo dati svoj podpis . . . (Poslanec dr. Renner: „Kraljevi" se mora imenovati!) Torej „kralj", kralj Hrvatske in Ogrske je moral Še le dati svoj podpis, da se je mogel kraljevi komisar namestiti v banski palači v Zagrebu. No, ali ne umejo ti vladni gospodje, kaj prav za prav počenjajo s tem ? Za nas, ki vemo, da le v resnici minister tisti, ki ]e vse napratll, za nas Je pač minister tisti. ki je odgovoren. (Poslanec Kuranda: Želja grofa S:iirgkha je mati misli dvornega svetnika Teznerja!) Vemo to in krltikujemo tudi odredbo vlade nasproti ministrom. Da, gospoda moja, mi vemo to dobro, ali pri ljudstvu Je stvar drugačna. Za zakon, ki je nastal ustavnim potom, za tega nosi odgovornost v prvi vriti zakoniti zastop, bodi državni za step, bodi deželni zbor, in še le v zadnji vrsti prihaja Njegovo veličanstvo, ki izreka sankcijo. Naredbe pa, kijih Je ukrenilo le Njegovo Veličanstvo, ki so pokrite le s podpisom Njegovega Veličanstva, vzbujajo v prebivalstvu razpoloženje, na katerem bi gospodje na ministrski klopi strmeli, ako bi Je poznali! (Pohvala in ploskanje.)
Žal pa, da so naši ministri predaleč od strela, njih ne zadevlje iu vsled tega si dovoljujejo take stvari. Ako mi začenjamo govoriti o kroni, nas predsedstvo takoj kliče na red in poživlja, na) ne vlačimo krone v debato, ker to ne odgovarja parlamentari-škemu običaju. Mi ne smemo tega, vlada pa sme. Vlada ima to pravico, ne le da sme vlada vlačiti krono v debato, marveč tudi tja doli na ulico, kakor se |e zgodilo v navzočem slučaju.*)
*) V včerajSnjem nadaljevanju, v predzadnji vrati druge kolone: Ali ohranila bi bila vsaj formo (meBto odstranila). _
Pogajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko.
V „Ssrbische Korrespondenz" čitamo: Neki odlični čiaa vladne stranke v Srbiji se je izjavil o predstoječih pogajanjih med Avstro-Ogrsko in Srbijo tako-le:
Ta pogajanja se prično kmalu in tukajšnji merodajni krogi se nadejajo, do do-vedejo do ugodnega zaključka brez vsake komplikacije. V glavnem so trije momenti, o katerih bo razpravljati in sklepati: 1) revizija obstoječe do leta 1917 veljavne trgovinske pogodbe med Srbijo in Avstro-Ogrsko, 2) vprašanje vzlečnih železnic, in 3) ureditev meje med Srbijo in Bosno.
Kar se tiče revizije trgovinske pogodbe, zahteva Avstro-Ogrska ugodne carinske tarife za svoje glavno uvozno biago, kar se aa vsak način pržpozna proti primernim kompenzacijam, kar bi prišlo tudi drugim pogodbenim državam v prilog v smislu klavzule o največih poboljških. Za to in za druge olajšave, ki se imajo pozneje navesti, ponuja Avstro Ogrska kontlgenia žive žkine, prevoz žive živine preko Avstro-Ogrske v druge uvozne dežele, in slednjič tudi uvažanje iste v monarhijo samo.
Vrhu tega le sosednja monarhija predlagala kakor srbsko izvozno pristanišče ono v Metkovića v Dalmaciji, ki je je svojedobno minister KaiJay hotel spopolnitl — in je s tem tudi že začel — v bosansko-hercegcv-sko, ki pa ni pripravno za eksportno pristanišče radi svoje male gtobine in radi vednega zasuvanja s peskom. Srbija torej ni sprejela te ponudbe, glede druzlh ponudb pa se pokaže med pogajanji, kaj je možno sprejeti, seveda z ozirom na srbske proti-dajat/e.
Težavneja bodo pogajanja radi nadaljevanja koncesije vztočmh železnic, ker je Srbija, kakor novi suveren teh ozemelj popolnoma upravičena, da prevzame te železnice v last države, kakor so to storile tudi druge dežele v podobnih slučajih, seveda proti primerni odškodnini železniški družbi.
Govori se, da je srbski ministrski predsednik Pašić povodom svojega obiska na Dunaju stavil avstrijskemu ministru za zunanje zadeve grofa Berchtoldu nastopne propozicije: 1) Železniške tarife naj predpisuje sibika država; 2) vsa uprava železnice se vodi v srbskem ieziku; 3) srbska država izvaja kontrolo nad vso upravo; 4) v slučaju mobilizacije in vojne preide ves železniški obrat v roke države; 5) srbska država si pridržuje pravico do nakupa teh železnic.
Grof Berchtold je baje v principu sprejel te predloge, tadi česar tudi tukajšnji merodajni krogi ne pričakujejo resnih komplikacij radi zaključka teh pogajanj.
Gleda sibsko-bosanske meje je zahteval ministrski predsednik Pašić stalno mejo, dočim je grof Berchtold predlagal reko D . ino kakor mejo. Ali ta reka je naglo tekoča in menja često svojo strugo, radi česar bi biia tudi meja nedoločena. Dalje le gref Berchtold baje tudi zahteval rektificlranje meje proti Sandžaku Novi Pazarskem, na-glašujoč, da je sosednja monarhija stavila to zahtevo tudi že do turške države. Gospod Pašić ni podal o tem bsje nikake določne izjave, marveč je pustil to vprašanje in sus-penso.
Ker se je torej nadejati prijateljske i □ obe strani zadovo-Ijujoče rešitve vseh teh v p o-štev prihajajočih vprašanj med Srbijo in Avstro-Ogrsko, se nade jajo tudi tukajšnji merodajni politični krogi, da Avstro-Ogrska povodom sedanjega določanja mej za Aibanijo privoli, da komisija za določenje mej po svoji previdnosti prizna Srbiji nekatere ugodneje strategične pozicije pri Debru, Prizrenu in Djakovici (ta poslednja je sedaj črnogorska).
Tako stoje nade glede predstoječih pogajanj med Avstro-Ogrsko ln Srbijo.
Domače vesti.
Naš novi podlistek. V jutrišnji številki začnemo priobčevati velezanimlv roman .Rdeči mlin", ki ga je spisal sve-tovnoznani francoski romanopisec Xavier de Montepln. Snov romana je povzeta iz časov pred veliko francosko revolucijo in se začenja dejanje v letu 1770., nekoliko dal po poroki tedanjega francoskega prestolonaslednika Ludovlka, poznejšega nesrečnega kralja Ludo vika XVI., s hčerjo cesarja Marije Terezije, Marijo Antolnetto. — Dejanje posega v najvišje sloje tedanje pariške družbe, a prav tako pa tudi v najnižje, celo v življenje in delovanje tedaj toliko v strahu povzročajočih povodnih roparjev, ter slika v okviru tedanjih življenj-
skih razmer v pretresljivih barvah zlo usodo dveh ljubečih src, ki pa dosežeta po hudih bolih in bridkem troljenju vendarle svojo srečo v nemoteni združitvi. Upamo, da bo roman splošno ugajal, posebno pa našemu žecstvu.
Še enkrat: »Dan ln slovensko vseučilišče". Javnosti ie sledeče pojasnilo: Na pojasnilo priobčeno pod tem naslovom, glede dela za slovensko vseučilišče, Je odgovoril „Dnevov" tržaški dopisnik v številki od minule nedelje na način, ki je sicer njemu popolnoma primeren, kakršnega pa od olikanega človeka ni mogoče pričakovati. »Odgovor" je sestavljen v tonu, za katerega ne dobimo v slovarju primerne označbe. Res ne vemo, ali je ta človek tako zloben, ali pa duševno nenormalen. Priporočamo mu pa na vsak način, da se privadi dostojnosti, ker je to predpogoj za občevanje s poštenimi ljudmi, in da se nauči svo)e misli pravilno izražati, potem mu ne bode treba nikogar pitati neupravičeno z lažnikl. V njegovem „odgovoru" rabljene psovke in očitanja padajo naravno nazaj na nJega samega. — Da ne bo razumel „Dnevov dopisnik* one notice, smo že naprej vsd;li, zato smo to tudi poudarjali, da je namen notice informirati našo Javnost. Kajti če bs „Dnevov* dopisnik notico vsaj količkaj razumel, ne bi prihajal z očitanjem pesimizma. Mi nismo zahtevali, nal se vrže puška v koruzo, mi smo le konstatirali, da prazno kričanje ne dovaja do cilja, in označili smo tadi smer dela. Jeii to pes'mizem ?! Dh izgice zlo, treba odstraniti vzroke zla! — Velika razburjenost „Dnevovega* dopisnika, v kateri |e popolnoma pozabil stvarnost in meje dostojnosti — poiskal si je zadoščenje v napadanju in nekvallficirauem osebnem žaljenju — dokazuje, da je bJia naša notica utemeljena, sicer ne bi bila mogla zadeti tako v živo. Za nas smatramo s tem stvar za končano in ponavljamo še enkrat: „čevlje sodi naj kopitar". Uredništvu „Dneva* pa čestitamo na takih sotrudnikih. I 3 11.
Kdor želi pristopiti ^ot član k političnemu društvu „Elinost". naj se blago voli priglasiti kojemu društvenemu odborniku (najbolje predsedniku ali tajniku) ali pa obrniti se pismenim potom naravnost na društvo (ne na uredništvo lista). Vsa podrobnejša pojasnila daje društver.1 tajnik, gosp. dr. Ivan M. Ćok (v pssa ni gg. dr Gregorina in dr. Slavika, Gaiattiieva uiica št. 20 II.). Podpisani odbor ne odgovarja za pomote, ki lahko nastanejo, ako se kdo priglasi za čiacia pri osebah, ki niso poklicane sprejemati takih piigiasitev in {ih potem niti ne sporočijo na pristojno mesto.
Odbor pol. dr. „Edinost".
Nemško politično društvo v Trstu Je imelo v četrtek zvečer svoje redno letno zborovanje, na katerem Je prišlo do enun-cijacij, ki jih ne smemo zamolčati, amp^k moramo opozoriti nan|e našo javnost. Bo sicer merda kdo tudi med našimi ljudmi; ki se mu bo zdelo — kako bi rekli ? — malenkostno, da se razgrevamo radi tacega obskurnega političnega društva, ki si niti ne upa na lavno pozorlšče, v politično areno, ia ki si doslej še ni upalo na dan * poskusom, da bi v trdi politični borbi samostojno in na vse fronte uveljavilo svoj program.
Kdor tako sodi, ne umeva pred vsem naravi in splošne zasnove nemške infiltracije v naše kraje; a potem ne računa z dejstvom, da Je to pclttično društvo le nov člen v raečni verigf, novo sredstvo v povspeševanfe tiste infltrarije, ki jej nemško gospodarsko snovanje v Trstu že davno gradi inndamente — z najvećim vspehom! Z največ!m vspehora I To Je dejUvo, s katerim moramo računati, da nas ne zagrne va! — nepripravljene in brezbrižne. Kajti namen nemškega političnega društva je, da iz sadov gospodarske infiltracije začne v primernem trenotku kovati tudi semšti narodno-polltični kapital. Dos!ej res ni še prišlo do res nega poskusa, ker so gospoda previdni, zi stematični, in si nočejo kvariti bodočnosti s prenagljenimi koraki v sedanjosti. — Ali !e zato — iz previdnosti.
V klasičen dokaz o tej previdnosti je dejstvo, da „Triester Zeituag* v svojem poročilu o občnem zboru niti ne navaja imena novega predsednika, pač pa posnemlje program novega odbcr3.
Zadnji nastop društva je bil v prilog laško-liberalni stranki povodom zadnjih volitev. Nemški volilci so z vsega priznanja vredno disciplino sledili sklepu društva, iz česar pa nastaja poslednjemu dolžnost, da se spopolnjuje nadalje in se ukorenini v vseh slojih tržaškega nsmšt?a.
K tej točki le kratko pripombo, oziroma vprašanje: mari je kdo res tako naiven, da bi mislil, da so Nemci nudili to po moč iz ljubezni do Italijanov?! Ne, — etapa je to y smislu programa za dosezanje nemških ciijev f Ne bomo pobližje utemeljevali te trditve, ker smo že neštetokrat pokazali na vzroke, zakaj Nemci za sedaj podpirajo l:alijane v borbi proti Slovanom ! Nemci vedo, kaj delajo, ln pride čas, ko bodo Italijani preklinjali njih, ki se daj sprejemajo to pomoč, ali pa celo b e-r a Č i | o zanjo I
Dalje je rečeno v programu, da se nemško politično društvo ne sme omejati samo na nastope povodom volitev, ampak v sejah in na zborovanlih mora zasledovati vse politične dogodke in se uveljavljati zlasti
s tem, da bo vspodbulalo tudi nečlane po vsem Primorskem k zanimanju za politične dogodke!
V	ta namen stavlja sprejeta resoluciji prakiičen nasvet, na| se v okvirju nemškega National verbanda v parlamentu zasnuje »poseben odsek za Študij in varovanje nemSkih interesov v Primorju". In ker ni dvoma, da rečena skupina z veseljem udej-stvi to tržaško Inicijativo, moramo mi podvojiti svojo pozornost in jasno mora biti vsakomur, da to društvo ni tako „nedolžno", kakor bi mislil kdo v sveji površnosti.
Interesantno in značilno |e bilo tud utemeljevanje tega predloga. Tak odsek, k! bi informiral vse uemštvo države o razmerah nemštva v Primorju, je potreben zato, ker to neraŠtvo nima svojega zastopnika v parlamentu. Ali 3te čuli to pesem nemško-narodnlh pevcev?! Obžaljujejo In občutijo kakor krivico, ker ta maloštevilna nemška kolonija nima svojega parlamentarnega zastopnika. Ko pa Je 60 000 Slovencev, tretjina vsega prebivalstva občane-provincije tržaške s padom Nabergoia ostala brez par ■ lameatarnega zastopstva, tedaj so ti nemški — pravičniki ploskali z v~eml rekami od radosti!! In m! umejemo to veselje, ker je utemeljeno v njihovem nemškem programu : najprej v prah s Slovenci; dotle| naj Italijani elećejo voz, dokler ne pridejo oni sami pod kolesa!!
V	s.ais'u tega programa zveni tudi zadnja resoluc ja na shodu nemškega političnega društva: društvo postavlja načelo, da nadaljnje oslabljanje italijanskega življa v Primorju Jugoslovanom v prilog škoduje in ogroža gospodarske in politične interese Nemcev. Zdto se naproša nemški „NatloDalverbaDd^, da uva-žu]e to staiiiće. To Je: tudi v parlamentu naj Nemci izvajajo prakso ubijanja Jugoslovanov s pomočjo Italijanov, da pridejo potem — ponavljamo — ti poslednji č m prej pod kolesa.
Ne, to nemško politično društvo ni tako nedolžno, marveč zahteva, da mu posvečamo vso pažnjo. Ni nedolžno, ker išče zaslombe v vsem nemštvu države! ln kaj da to po-menja, o tem govori knjiga krivic In žaljen], ki jih trpimo mi Slovani v tej državi!
Namestništveni odloki so zopet začeli strašiti po i^lijanskem časopisju. Pred kratkim je bil „Plccolo", ki ie priobčil neki pogovor tržaškega namestnika, princa Ho-henlcheja, z nekim niiozera kim časnikarjem, v katerem se je namestnik izrazil prav tako, kakor smo tudi mi vedno umevali one odloke, da je bila rlada prlfiijena naoraviti enkrat red v tržaški občin* glede nameščanja inozemcev v občiastlh javnih službah, ia to tembolj, ker se mestna občina nikakor ni ozirala na vse prejšnje tozadevne vladne opomine. S dij pa je spre ž I stvar zopet miiamki „Secolo".
Ust pripoveduje, da se nahaja tržaški namestnik od 17. t. m. dalje na Duoa u in da je tamka| konfcriral z goriškim italijanskim klerikaln'm poslancem Bjgattom in pa tržaškim socijalnim demokratom Pittonijera. Namestnik je baje želel izvedeli, a l vložita ta dva poslanca kot delegata v delegaciji kako Interpelacijo v zadevi „?rotire:i|ikolsklh~ odlokov, nakar da sta mu oba odgovorila, da ne. Bugatto da se kot klerikalec sploh ae zanima za stvar, P.ttoni pa d3 Jo omeni v svojem govoru v delegaciji. BSiC3io" zelo cbžaijuje, da laške liberalna kamera nima Ittos nobenega delegata In da bo torej stvar t žažkih namestništvenih odlokov izročena sccijalnemu demokratu.
List omenja dalje, da )e princ Hchenlohe tudi konfcriral z grefom Berchtoldcm in grofom Stiirgkho n in da vse kaže, da Je vladi na tem, da se stvar reši ugodio za resjikole, to se pra i, t k?, da bo Italija zadovoljna. Tozadevno Izjavo poda v delegaciji gref BerchioM ali pa gr^f S ii gkh in sicer na tozadevno vp-ašdoje znanega prijatelja Italije, delegata G abmaycrja.
Italijanski poslanci, s katerimi je govoril „Secolov" dunajski doplsniks so mnenja, da -lađa ne iz/rš< namestitvenih odlokov, kn pa da ne sme biti definitivna reš!tev tega vprašanja, ker bi vziic temu viseli odloki kakor Daraokiejev meč nad tržaško mestno občino. Po mnenju „Secilovera" bi se morala stvar rešiti tako, da bi renjikolskl uradniki tržaške občine morali ostati na svojih mest'h kot italijanski n?r idnjaki (»conser-vando Ia sua nazlonalita Italiana"), vkijub temu, da bi hotel namestnik, da bi vsi sprejeli avstrijsko državljanstvo ia izgubili kruh tisti, ki bi ne hoteli prositi zanje. Istočasno pa bi se mogla tržaška občina zavezati, da ne bi sprejemala več v bodoče renjik lov v službo pri poobčinjenih indusir j ik h podjetjih ; viada pa, da tudi druge občine store enako obvezo, ker bi bila sicer stvar pristranska.
V	Trstu, pravi dopisnik, Je položaj tak, da le IS renjikolov, uslužbenih pri občinskih industrijskih podjetjih, zaprosilo za avstrijsko državljanstvo, ki pa še niso dobili odgovora na svoje prošnje. Ostalih 23 pa da ni prosilo, temveč hočejo počakati, kaj se zgedi žnjimi. —
Težko je reči, koliko Je resnice na teh Izvajanjih „Secolovega" dunajskega dopisnika ; vsekakor pa se more iz ajih povzeti, kako si žele naši kamoraši, da bi se rešilo to vprašanje. Nekam motno ]e le ono, kar naj bi se zgodilo z renjikoli, ki so sedaj nameščeni v mestnih podjetjih. Ona „nazio-
V Trstu, dne 21. novembra 1913.
„EDINOST" št. 322.
Stran III,
na!lia italiana* Je nekaj tako neopredeljenega, da Je Človeku, ki ne misli z iaikoliberalnlm umom, skora] neumljiva. Kdo naj bi pa vendar Jemal na tržaškem magistratu „italijansko narodnost" tamkaj nameščenim renji-kolora. Pa menda ne mislijo pod to itallfan-sko narodnostjo —■ italijansko državljanstvo, ko vendar zsači renjikolu italijanska narodnost toliko kakor pripadnost italijanski državi. Če si mislijo stvar tako, kar bo najbrž res,
na državnem kolodvoru, prav ko Je kuooval vožnji listek, da bi se bil odpeljal v Švico. Na policiji Je Handek priznal, kako Je osle-paril svojo nevesto.
Tatovi. Neznani tatovi so snoči vdrli v stanovanje nekega Avgusta Ciclitra v ul. Oiulia št. 37, ko ga ni bilo doma, in so odaesli obleko gospodarjeve soproge, vredno 70 K( srebrno uro, vredno 26 K in dve listnici, vredni 10 K. Za tatovi ni nikakega
potem se nam pač zdi, da take .italijanske j sledu.
narodnosti" ne more in ne sme trpeti av- j — Ko je uslužbenec v neki vinski zalogi atrijska vlada v uradih mestne občine tržaške, v ul. Lazzaretto vecchio, neki Jakcb Minka, Če pričakujejo torej laSkoliberalni kamoraši <: peljal nekemu naročniku v ulici Alessandro ; rešitve tega vprašanja v tem smislu, potem j Volta sodček vina na dom, |e pustil na ulici j nam ne preostaja drugo, nego ponovno kar j dvokolesni vozič ia na njem ma|hen sodček, najodločneje zahtevati, da vztraja vlada na j opola. Ko Je prišel iz hiše na ulico, ni bilo j svojem stališču in brezobzirno napravi red i več sodčka na vozu. Tatvino je naznanil ; v uradih tržaške občine ter jih očisti ino-j policiji, zemskih, renjikolskih nameščencev.
Izlet na Učko. Tržaška podr. S. P. D. javlja, da odhaja povodom izleta na Učko; še eden oddelek planincev v soboto zvečer j ob 824 do Lupoglave in prenoči tam. Od-:
Slovensko gledališče
v Trstu. „MADAME MONGODIN".
hod se bo vršil torei sledeče: Jutri, v so-jBurka v treh dejan|lh. — Spisala Blum in boto, popoldne ob 4 40 prvi cddelek,	Touche.
P"®°eL °2,Veie ; ?večer, obt ®'24' dn,giV« nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem oddelek, ki prenoči o LupogSavf, in v ne-;1	oledaMčn)
delio zjutraj ob 5 tretji oddelek, ki odpotuje i	*	y
iz Lupoglave skozi Brest na Učko.	j Z nocojšnjo predstavo se naše občinstvo
Predavanja v „Sloveniji" na Dunaju, spozna z dvema avtorjema, ki sta si že
J litri, v soboto, dne 22. t. m. predava v zdavnaj priborila sijajno ime v literatur*, društvenih prostorih dr. Prijatelj: „Osem- Oba avtorja aaše nocojšnje burke sta pa-deseta leta v politični in kulturni zgodovini riška žurnalista, duhovito razposajena, kakor Slovencev". Začetek ob 8 zvečer.	; Je narod, iz katerega sta iznikla. Francoska
Slovenski vsedijaški shod na Dunaju!	už|pacdanel v g^dališkem svetu
se vrši Jutri v soboto ob 8 30 zvečer pri veilk * ' Luthnerju, I. Auersoezgstz 6. Dne sni red: ;Pravlni
podporniŠke zadeve.
Tržaška mala kronika.
velik sloves. S svojo spretno tehniko in francoskim espritom, piednfačijo Francozi vsem pisateljem današnjih veselo : iger in burk in ravno nsŠa nocojšnja burka |Je v tem ozfru vzorna. Vsi p'satel]! bi se j iahko učiii gledališke tehnike. Kako sijajno Trst 20 novembra ; izrabljata avtorja vse situacije, nobena pointa . .	' 1 .. . * . nI tu izgubljena; vse naravnost kipi hu-
Tihotapstvo v prosti luki je nekaj morJa 3(a t'ako tco Jsati t0 burko,
tako navadnega, da si pravi Trzačan po-;da	ĆQ 2adojegaF h!pa poslušalce v ra-
sebno oni ki se še spominja lepih časov,j dovedcem ra£poi£ž?D]u fn s svojim humor-ko še ni oBo okoli pros e luke onega «P">-j|em takQ g J da občinstvo v polnem
S£leAa if?" J,	i «nW« besede ne pride iz smeha.
Tudi banalnosti sta se znala izogniti in ta burka — in to Je res čudovito — ima še literarne pretenzije. Kafti lahko |o sma
takega tihotapstva nikakor ne more pred starati kot nekaj takega, kar bi ne biio prav. Da, Še več: možakarja, ki zna pošteno potegniti za nos vse mogoče ključarje, redarje in finančn; paznike, smatrajo „pravi" Tržačani za nekakega junaka, in Kava in druge take stvaii, ki se iztihctapijo iz proste luke, imajo daleč več kupcev kot prodajalcev. Tako se pač dogaja, da skuša marsikdo nekoliko bolj „po ceni" priti do raznih lep h in dobrih stvari, ki se nahajajo v prosti lu&i, in finančna straža ima opraviti dovolj, da reši „cesarju, kar le cesarjevega".
Tako Je opažala finančna straža, da se
tramo kot satiro na one žene, ki drže svoje soproge „pod komando copate".
Tak soprog, ki je pod copato svoje soproge, je tudi gospod^ Mongcdin toliko časa, dokler ne spozna, da ga je soproga 20 let imela za norca.
Kakor sem rekel, ta burka ni banalna, morda malo pikantna, toda nikjer ne gre čez mejo; nikdar ne postaja dolgočasna, temveč je cd začetka do konca zabavna. Občinstvo pride na svoj račun in tisti,
vsakdanjega žUljenfa, gotovo jim ne bo žal, da so teh par veselih uric preživeli v gledališču.
Ta burka se bržkone ne bo ponavljala, in zato naj si jo nocoj vsi ogledajo.
Igra je vestno naštudJrana in pripravljena ter so glavne uloge v rokah naših najboljših igralcev.
Leon Dragutlnovlć.
* * *
v zadnjih časfh marsikaj iztlhoteplja iz proste y se bi radi par uric otrtsli svojih skrbi take, toda nikakor ni mogla prhi na sled tihotapcem. Končno so poverili zasledovanje tihctapcev onemu finančnemu komisarju Kiinziu, ki je bil pred nekaterimi meseci po tihotapcih, ki jih je zasledoval, ranjen, da je Izgubil vsled tega oko. Po daljšem neutrudnem zasledovanju je prišel Kiiazel na to, da se izvaža ueobdačeno blago Iz skladišča št. 26, ki ga je imel v najemu neki Lulgi Guattacini, zastopnik raznih zu-aanj'h tvrdk, stanujoč v ulici Gelsi št. 7. Mimogrede bodi omenjeno, da je ta Gaatia-cisi eden najznanejŠih kamoraikih kričačev.
Kuaiel ni izpustil onega skladišča izpred oči in tako je opazil, ki:ko so v soboto prišli težaki z vozom pred omenjeno skladišče in so naložili na voz precej velik zaboj. Ko je bil zaboj naložen, so krenili z vozom proti izhodu, kjer so pokazali tamkaj službujoči finančni straži potrdilo, da Je ca- J rina plačana. V zaboju se je nahajal saharin ln zaboj Je tehtal 150 K. Komisar Kiiazel, 'Si je bil navzoč, je takoj sum I, da tu nekaj ni v redu In je šel pokazano pobotnico pii
V nedeljo ste dve predstavi: popoldne zadnjikrat v sezoni Webrova čarobna opera „ČAROSTRELEC."
Ta predstava je namenjena našim zunanjim obiskovalcem, ki ne morejo obiskati večernih predstav. Zlasti pevska društva in ljubitelje glasbe opozarjamo na to operno predstavo.
Poslano*)
Izjava.
. .	.	. , Podpisani preklicujem in obžalujem vse
merjat s knjigo, kjer pa ni našel nič vk^i-?^ beSede, s katerimi sem razžalil Rudolfa lenega. Sieparstvo e b.lo torej dokazano. j Vodopivec, češ, da je zvrnil mošt z grozdjem Na pobotnici, ki je bila opremljena pravilno svojemu očetu ter izjavljam, da je vse to laž.
ficantaMes^ldjent!'	? ?	j VRTOVČE (Vipavsko) 20. XI. 1913.
Aretiran je bil nato seveda pred vsemi -	VINCENC MAKOVEC.
ta f .aančni respicijent, potem pa omenjen! | *) Za članke pod tem naslovom odgovarja Guattirini in težaki, ki SO pomagali pri uredništvo le toliko, kolikor mo zakon veleva
tihotapstvu. Biago so zaplenili. Po nada-jnjih -—
preiskavah pa so viekr.il! v zapor tudi ks- i Največe zlo danafnjega časa in naj-oitana neke jadrenice, potem nekegs opii^a bolj razširjena bolezen ostane še vedno kro-I.ana Canza, pri katerem so navadno shra- nična zapeka. Ista obstoja iz nenaravnega njevaii iztihotapljeno blago tn pa nekega nakopičenja in zastajanja ostankov v črevu, Josipa Caaarutto. Pri preiskavi v skladišču kar povzroča neprijetni občutek. Dolgo tra-štv. 26 so našli še več blaga, ki Je biio jajoča zapeka moti prebavni proces, s tem pripravljeno, da bi ga bili skrivaj spravil! pa zmanjšuje v veliki meri moč bolnika. Kot
Sz proste luke.
Aretacija na kolodvoru. Kro]ač Adolf H:ndeK, star 30 let, iz Bukovine, ki je stanoval v hotelu „Abbazia", se ie seznanil z neko služkinjo, Magdaleno Sorantnlkovo. Prišlo je tako daleč, da lej je obljubil, da |o poroči, toda v Ameriki, kamor bi nij bila oba odpotovala. Dekle je zaupala svojemu ženinu in mu je izročila 460 K svojih prihrankov. Handeku pa ni bilo na tem, da bi izpolnil dano obljubo, in je lepo izginil. Nevesta ni videla več ženina in |e ovadila st^ar policiji, misleča, da se je Handek že odoeijal iz Trsta. Nesreča Handekova pa je hotela, da je bil še v Trstu in zalotili so ga
najuspešnejše zdravilo velja pri zdravnikih Saxlehnerjeva kisla voda HUNYADI jANOS, ki ne bi smele manjkati v nobeni hiši.
Mnenje g. dra. P. Borlovan-a, Nagybogsam
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
V odgovor na Vaše pismo Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim ml ŽELEZNA! I M h/NA- VINOM SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) ln da sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem prebavljaniu, pri prebolelih Itd., tudi v otroški praksi ln povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi ln celo povprašujejo po njem. Priporočal sem to vino znancem na splošno ln priporočam ga lahko vsakomur.
NAGYBOGSAM, 10. aprila 1909.	Dr. P. BORLOVAN.
Veliko skladišče moških in deških oblek
JLlla. FiduciaM
Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah od K 25 naprej. Moške in deske obleke modernega kroja in nove risbe od K 18*— naprej. — Otroške oblečice iz sukna, vseh obiik od K 6*— naprej. — Moške hlače od K 5*— naprej. NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah.
Trst, ulica Scor-zeria št. 4
vogal ulice Arcata
a
heidLlm;
= zobotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzei!
Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonl St, 5 II
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov bre? Z vsake bolečine "
dr. j. Cerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konccs. zobni tchni!
- TRST -
U'ica della Ca&erroes *t. 13, IS. radst
VellBo m\m u trstu
			
		mmmm	■ *
Kova stavba v ^abrežliil
P. 191 se proda za K 14.000. Olajšanje plačevanja. Sprejme se tudi menjava z malim zemljiščem za stavbo v Trstu. Pojasnila: Trst, ulica Zonta 5, telefon 21-64.

Najcenejše ograje Iz 2l6ne mreže, pohištvo železno In iz medl
dobavlja, kakor |e dokarano, tvrdka
VALENTIN BEBGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
nI. Nuova št. 27.
Tel. 19-70. Cenik št. 1 zastonj.
ZobotcfeBiCa! ambalatorij Univ. cdniTB ks
Dr. Maks o Barry
Erm&nno Schultze, 1. tehnik. Trst, tiiica Caserma ittr 17, KL nadstr
Fcmebai zavod za umetne zobe bres as rac ploiče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. V«a dela brez bolečim. Zrvr e;č krivo rastočih zob. Zmermt ces^ Spreieota od o do « in od j d« * pepofc
Dr. PECMK
(Dr. PETSCHNIGG)
TRST, VIA S. CATERINA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. ^ 8 — 9 in 2— 3 ln specijalist za kožne in j vodne (spolne) bolezni: 11 V«—1 in 7—71/® J
Ul. Cava^a 15, nasproti škofijske palače
prostovoljna likvidacija
vseh ateslenm in porcelsna, ki bo nahajajo v zalogi. Izijera namiznih service tar xa kavarno in nmivalnike. Intarosantno z a gostilničarje, krčmarja in kavarnarje.
Kozarci za pivo Va-lit. po 30 vin. 1/4-lit. ,, 18 „ vinski kozarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni [ krožniki po 9 vin.
v*
Jakob Hirsch
ulica Cavana št. 15
nasproti škofijske palače
trgovci, pebl!
Dnže (kras) Iz odlikovane slovenske tovarne dni so dosegle dosedoi vsepoosod nelboUSl sloves. HandoML
■noCBltoM juufl tvrtlLkl mb postrtle po loBlrarenintt andL
Mporoctm
issnl
Sfcrau IV.
.EDINOST'4 št. 322
Zvečer se uprizori drugič v sezoni sijajna Auaranova opereta
„PUNČKA".
Ta opereta spada med najprUjublJenejše
predstave našega gledališča.
* * *
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Izpred sodišča.
18 posestnikov iz TrebS pred sodiščem.
Včeraj je sedelo pred deželno sodnijo za kazenske stvari na obtožni klopi 18 posestnikov iz Trebč. Vsi so biii obtoženi, da so opustili prijaviti pristojni politični oblasti izbruh kužne bolezni pri goveji živini, vsled česar se je nalezljiva bolezen prenesla v bližnje vas), v Bazovico, Sežano itd.
Razprava, ki ji je predsedoval svetnik Lazzarich, je trajala skoraj celo predpoldne. Vseh 18 obtožencev je branil dr. J. Mandić, ki je dokazoval, da obtožence ne zadene nobena krivda, pač pa kvečjemu občinsko upravo, ki je opustila, storiti pravočasno potrebne korake.
Sodišče je oprostilo popolnoma 17 obtožencev, le enega obtoženca je obsodilo, in sicer zaradi navadnega prestopka, na 40 kron globe.
*
* *
Danes zjutraj prične v porotni dvorani tuka|Šnje deželne sodnije velezanimiva razprava proti poduradnikoma drža-nih železnic Antonu Fuku in josipu Šuligoju. Dejanje, ki sta ga obtožena, je vzbudilo nedavno veliko pozornost. Obtežena sta, da sta v noči od 14. na 15. avgusta t. 1. na barkovljanski cesti iz samokresov streljala na finančne stražnike, pri čemur |e finančni komisar Avgust Kiinzel izgubil eno oko. Razven tega sta obtožena, da sta ukradla na škodo državnega erarfa več komadov bakra v vrednosti do 2000 K.
Sodba bo iele pozno v noči. Predseduje razpravi višji svetnik dr. Andrfcb, oba obtoženca brani dr. J. Mandić.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Kolo* priredi dne 23. novembra v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu prvi svoj pevski večer z obširnim pevskim sporedom, komičnima prizoroma „Ljubljanski berač" in „Moderna ženitev", in burko v enem de |an}u, „Gluhonemi gost". Po končanem sporedu ples. Začetek ob 5 pop.
Dijaške plesne vaje. Slov. ak. fer. dr. „Balkan" v Trstu bo prirejalo tekom te sezone plesne vaje pod vcditvom pref. I. Umeka v prostorih „Dalmatinskega Skupa" v ulici Sani'.a št. 16. Cisti dobiček fe namenjen ljudskim knjižnicam In podpornemu skladu. Plesne vaje pričnejo 23. t. m. in se bodo vršile vsako nedeljo od 10 dop. do 1 pop. — Vabila so se te dni razpo slala.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskin kronovin naznanja, da je dosedanje načelstvo v interesu društvenega poslovanja oditopilo in se cadcmestlto sledeče: načelnik Ivo Sancte, c. kr. potovalni učitelj za kmetijstvo v Puli, podnačelnik Josip Zabavnik, c. kr. vinarski nadzornik v Trstu, poslovodja Rado Lah c. kr. tehnični pristav v Trstu.
„Zveza jugoslovanskih železničarjev*. Tovarišem naznanjamo, da danes strokovna šola odpade, ktr je praznik. Pri hodeja šola v ponedeljek.
ftiar. delavska organizacija.
Govorniška šola. Ker letošnje leto mislijo zopet o«voiiti govore iško Šolo, pro širno vse one, ki imajo smisel in veselje do govorništva, da se priglase v našem uradu, ui. s v. Fiaačišfca Št. 2, vsak dan od 10 do 12 dopoldne In cd 4 do 8 zvečer. Kadar bo zadostno število priglašenih, pričnemo s poukom.
Podružnica NDO v Škednju. Danes, v petek, ob 6 30 zvečer zelo važna odborov a seja.
Za nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne sklicuje deželni izvrševala! odbor NDO javen shod, ki se bo vršil v društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1) Bližajoči se občni zbor deželne or nizaclje za Trst in okolico, 2) Zadeve god-benega odseka NDO, 3) naši nasprotniki, 4 slučajnosti.
Skupina delavcev v plavžih. V soboto. oa 7 zvečer društven shod v „Gospodarskem drušivu* v Skednju.
Deželni odbor NDO sklicuje za danes ob 10 dopoldne važen sestanek članov v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška šr. 2 Dnevni red je raznovrsten in važen.
Javen shod na Sovranišču priredi „Narodna delavska organizacija* v nedeljo, dne 23. t. m. ob 4 ponofdae v gostilni pri Živcu. Dnevni red: „Zahteve domaČih delavcev in organizacija". — Na shodu bo govoril državni in deželni poslanec dr. O R y b a r.
Volilni odbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu. Jutri, v soboto, cb 8 zvečer seja v „Del. kons. društvu".
Vesti iz Istre.
Cossara — šolski „referent" v Kan-fanaru. Iz kanfanarske občine nam pišejo:
0	kanfanarski občini, v kateri neomejne pašuje znani občinski tajnik Cossara (Ko š?ra), smo že veliko pisali in bičali razmere ki vladajo v tem malone čisto hrvatskem kraju, a je pri vsem tem v rokah itaiijanaških občinskih svetovalcev, ali točnejše rečeno : gc domenjenega tajnika.
Danes se nam (e zopet baviti s to .Imenitno" osebo, ki pa jej, ako se naš ljudje le malo spametujejo, odklenka v kratkem.
Občinski odbor je namreč imenoval tega hrvatskega renegata ia — šolskega referenta. Cossara je v tej lastnosti dosledno zavračal vse v hrvatskem jeziku do poslane uloge z motivacijo, da tega jezika ne razume.
Okrajno glavarstvo v Puli je pa terc komedijam Cossare napravilo konec s tem da^ sklepa občinskega sveta glede imenovs-nja Košare šolskim referentom nI potrdi-
1	o. Velemožni gospod „referent* odnosno njegov mameluški občinski svet se fe proti temu ukrepu okr. glavarstva pritožil ca na-mestništvo, ali brez uspef-a, kajti namestni-Štvo Je utok odbilo z razlogom, da Cossara ne posredu)e sposobnosti za šolskega referenta. — Kakor čuje mo, bo mesto Coisare imenovan za to mesto učitelj (seveda od strani vlade), ki poseduje v to potrebne sposobnosti. — Cossarl pa ne preostafe drugega, nego, da bo Še nadalje ie .referent" — italijanske ka-moie I
DAROVI.
— Ženski podružnici CMD daruje gdč. Marta Šavnikova K 3 — namesto cvet|a na krsto gospe Norberte Ružička.
□□□
d a
a □ □ □
a a □ □
□ □ a a
a a
a □ □□□
na
aH
□□
MALI OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink.
□a □
-DO
□□D
□	D
□	D
□	O
□	D
□	D
□	□
a □
a □ □ □
□□□
nunaielfa m kranjske klobase, 12 komadov 1 UUlldJolVO krona. — Ivan S u b a n, ulica Sari gebaBtiano Siv. 6, buffet	2758
n.|||mSq delavce za izdelovanje moških in OGVIJdrjO ženskih Čevljev fino Šivanih, iščem. Molio pran de 48.__2759
.n lepa meblovana soba pri majhni družini brez otrok. Rojan, S. Erma-
Odda
cora 31, IV. rad., vrata 17.
2766
n j	meblovana soba, ca žsljo tudi hrana
U UUcI SC Eojan, Sv. Peter Skcrklja štv. 8,1 nadet., vrata 6.
2752
Dve svetli sobi
S. Franceaco štv. 53.
(solidno delo) se pro-dasti. — Urar v ulici
2753
Glasovir v dobrem stanu se pr°?a* poj®8^8.
n« Krasa.
pri c. kr. poštnem uradu v Štanielu
2754
PftennHinn*a ve5Ca slovenskega, nemštega in UvOpUlilLIla italijanskega jezika, knjigovod-feinja izvežbana v pisarniških deiih, išče službo. Prijazne ponudbe pod „SLOVENKA štv. 2755" na l<a-aeratni cddeler Ed noati.	2755
Twft.rILm KRIŽMANČIČ & BREŠČAK v ulics I VrUKd Nuova št. 37, ižče dva dečka. 2761
Obrtno podjetje kisdno tudi za gospe in
katero daje Kron 2t;0-— Čistega mesečnega dt bička. Be proda za Krcn 1600. Pojasnila daje Coilarsich, Kavarna „Al Corso" v Trstu, od 9 do 11 in od 3 do 6.	2767
Gostilna Tomažič
najbo^še vipavsko, istrsko in dalmatinsko vino po najnižjih cenat in Dreherjevo pivo. — Vedno tveža kuhinja. P e gan Leancer, voditelj	2703
r I i trn v paBleliziranega jako fine£a m,eta
DUU IlirU V d n e v n o imsm takoj za oddati, tudi proti pogodbi. Ponudbe pod „Mlekarna št. 2730" na Inseratn« oddelek Edinosti._'2730
otčin-tvu nazranjam, da prodajam praš.če pri A. Pečarju na Katinari. — N. S m i 1 j a nič.__ 2741
(soba in kuhinja) se odda v najem. — P e r š i Č, Sv. Ivan 1063. nasproti to'vflrne GirardelH.	2736
Slavnemu
Stanovanje
eft kmeuja v najem ali pa služba z dru-SG žino za oskrbnika. - Naslov pove In
Išče _____________________
seratni cddelek Edinosti prd štev. 2742.
2742
Fotografa ES"
ulica 7.
Poete 10; Gorica, Gosposka 4444
t
PRIREDITVE IN ZABAVE.
PLESNA SOLA danes zvečer
od 8 30 d". 10 30 se vrši v dvorani „Koneumnega diuštva" pri Sv. Jakobu._2492
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so tekom dolgotrajne bolezni naše nepozabne soproge, oziroma sorodkinje
Korberte RužičKa roj. Naliv
in ob povodu njene smrti in pogreba izkazali toliko sočutstva in sožalja, izrekajo podpisani tem potom ginjenim srcem toplo zahvalo.
Posebno se zahvalujejo častitemu zavodu Sv. Nikolaja, slavnej podružnici družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu in vsem onim, ki so spremili pokojnico k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način.
TRST, 20. novembra 1913. ŽOlSjOtl SOP^S AlltOll RilŽIČIllI
in žalujoče rodbine: Ska!anera, Boriolitti in Ma!ly.
i •
&
I
-Z.-. ■ ^. .cl v3' - • ** fe • '= 5 fJRH	
	
smss MMM ta s* ar.
MESO! MBSO!
p< SHJa sveže volovBko, telečje al! 6Tt-Je v zabojih po 5 kg poštnine prosto ; kilogram po kron SO-—. PreSičje meso po kron 90 — klg. — Vrat, karre ali pa Speh po kron 1*10 kljrr. Prekajen špeh po kron 1*20 kilgr. proti poStn. povzetju.
U. FRIEDJIAF. Heriiicse 18, Ogrsko


Anton Mahne, trgovec
Priporoča al. občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga Trst, ulica deli' Istrla St. 4
s podružnico na Greti štev. 275.
VSAKOVRSTNA VINA IN LIKERJI
v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Leopold Kuret ■ Trst
ulica deli' Istria št. 98 (Sv. Mar. Magd. zgornja) p-iporoča
svojo trgovino jestvin in kolonialnega blaga.
Postrežba točna.	C? ne zmerne.
Tužnim Prcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kraiki in mačai bolezni v Go-a^edu preminula
Justina Uelijet
v dobi 21 let.
Pcgreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 22. t. m., ob 2 in pol uri popoldne iz hiše žalosti p i Sv. M. Mag-daleLi spodnji (Kol nkovec).
TRST, dne 20. novembra 1913.
Žalujoči stariši, brata in sestre.
Novo pogrebno podjetje, Corso 47


Okrajne zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi sprejme dobro vpeljana praška tovarna, izključno za potovanje.
Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne.
Naslov: „Ex lex", Praga, glavna pošta, restante.
fe!
vorcc
(villa) v Nabrežini p. I lepa lega, z osmimi prostori, velik senčnat vrt, hlev, garage, 700 klaftrov, dva vodnjaka, dva uhoda, z električno razsvetljavo,
ss proda
za K 30.000. Olajšanje plačevanja. Eventuelno se da v najem, ulica Zonta
Pojasnila : Trst, Zonta 'o, tel. 21-04.
V dobroznani mesnici
areni
Trst — Piazza Barriera veeehia št. 9
se orodaja vedno prvovrstno goveie, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
&TJ m
I
1 m

Vsak fan velike predstave, izven torkov in petkov
-Ifig?^ fir'-'-f^^'* rastat*
Pristnost se jamči. - ANTON SINKOVIC Koper - Via Combi štv. 698 - Koper.
rs lil" 13'"E.;
Rietno - Mmm 1
: Tr t u!. Bel ve d ere 3, Tel. 342 R.VIH
Trscslna đellKttes,
kolonljalpega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve > vrsie. — Razpo§0|a re tudi po p'jšti dostavlja na dorr..
Trst, ulica Rivo št. 42 i^&t««
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu
Trst, ui Ri . o St.
-- (pri ti i
b i

Salonski orkester nedeljo ples od 6 do
11 z.ečer v d&oiani „Narodnega doma" pri Sv. Ivatm. Bvira popolni "aionaki orkester_2763
Prvi jesenski plašni venček :
se viši v nedeljo, dne 23. t m. v dvorani „Konaum- i nega društva pri S?. Jakobu. Pri Četvorki kotiljon. ! Pleše Be dekcr&tni in vijol čni valček. — Začetek ob ■ 6 zvečer.	2764 \
Kupujte KoiinsKo clKorljo!
S!
iKTrlDjB t viko loVg-T flCno del-,
k»Vcr	rugledo, p®jr.ctk«, do-
tr»rJo»t lolialoT, |>orc«Un»k« pl
nikoTnu* p^otnaclka tt<l. Itd.
Posebnost: Povečanja vcike fotografija
KAdl »dobrottl gcip. uarc^nlk"* •pr«}«mi aaro^b« in jih ltrrtnjo d» idffli, •▼«atualDo tndl niD^j dmu
•C.1 43
t
f -t M
r


J [pR POROĆLJiVA TVRDKA.
Peter Maranzana £
izdelovalnica kuhinjskega pohištva e zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in tudi zajamčeno.	2750
IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5.
==_======= (naslednik M. SALAR1NI) =====
..AISa citfa di Loudra'4
Velika zaloga izgotovljenih oblek
navadno In najfinejše, za gospode In dečke. Zimske obleko, površniki In suknje. Mo .erna avtorizovana lastna kro:učnica izvršuj© eleganten in mo- •
cieren kroj po nizkih cenah.