»Toilnfc« liuliu^ pod tem imenom od 24. novembra 1961 dalje po sklepu občanakali odborov SZDL Ptuj in Onnož. ladaja zavod -PtuTS'ki tedndk«, Ptuj. Odjjovor- nd ureumik: Anton Baiuman. — UredniStJvo fej uprava: F^j, Ho- rooa Lacfca 2. — Telefon 156. Stev. tekočega rači*ia: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Flokopisov ne vTačasno, — C^oletna nairoenina 20 ND, za inoBemstvT) 40 ND. ^T. 16 PTUJ, 22. aprila 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD Letnik XIX 1 Ita ta ¥1. kongres SZDL Slovenije: sa hitre'šl razmah samouprave i »Kongres je pokazal, kako ,olitika prerašča v dogovor o iružbenih zadevah« — tako sla ;lovenski tisk m javnost oceni- a izredni politični pomen, vse- ,insko vrednost in daljnosežno logo nedavnega VI. kongresa jZDL Slovenije. Kongres in vsebinske priprave nanj so po- udarile osnovno nalogo, »da se v našem prihodnjem delu še bolj usmerimo k problemom nadaljnjega razvoja samouprav- ljanja in utrjevanja načela de- litve po delu, kar bo omogoči- lo, da bo delovni človek na osnovi lastnega dela odločal o celotnem družbenem življenju, o vsebini in usmeritvi nadalj- njega gospodarskega in druž- benega razvoja.« Naloge in smernice, sprejete na kongresu, pomenijo bistve- no prelomnico v nadaljnjem razvoju in delu SZDL ter demo- kratizacijo njenega delovanja. Deio kongresa je nedvomno mnogo več kot le povzetek »predkongresnih razprav. Glede Ivscbine in stila svojega dela za- ^služi kongres prav gotovo naj- Sboljšo oceno. Tu in tam so si- jcer pripombe delegatov, da bi 5 nekatera vprašanja zaslužila Heč pozornosti v kongresni raz- 'pravi, vendar lahko kljub temu rečemo, da sta kongres in nje- gova resolucija resnični odraz zavestnih prizadevanj in želja delovnih ljudi, proizvajalcev in občanov v Sloveniji za uspeš- nejše In doslednejše izgrajeva- nje temeljev naših družbenih odnosov. Kongres je potekal v izredno demokratičnem vzduš- '\m in — kar je prav' gotovo za- i sumiva posebnost — ni bil obre- mejijen z običajno uniformira- nostjo in zadržanostjo. Lahko bi rekji, da ni bil le običajni zbor delegatov, ampak resnič- na tribuna predstavnikov slo- venskih občin in republike, kjer je prišlo do javne in demokra- tične izmenjave stališč, mnenj in predlogov, pa tudi do odkri- te, koristne in konstruktivne kritike določenih slabosti v na- šem ekonomskem in družbe- nem razvoju. Kongres je v glav- nem delal v osmih komisijah, med temi je bila prav gotovo najplodnejša razprava v komi- sijah za vprašanja komune, iz- obraževanja, kulture, gospodar- stva in zdravstva. Tudi nekate- ri delegati iz ptujske občine so sodelovali v razpravi in predla- gali nekatere dopolnitve v kon- gresni resoluciji. Resolucije, I« je po svojih na- čelih izredno dragocena in zelo konkretna, ne gre razumeti le kot običajne deWaracije, ampak kot^ osnovno smernico in izho- dišče za skupno družbeno akci- jo za hitrejši in širši razmah samoupravljanja na vseh pod- ročjih naše gospodarske, druž- bene in politične dejavnosti. S tem v zvezi postavljamo vpra- šanje, v kolikšni meri bomo lah- ko usposobili SZDL in njene organizacije, ki naj organizira- jo vpliv človeka v družbi oziro- ma bolj konkretno: vpliv obča- na v komuni in proizvajalca v delovni organizaciji. Tovarišica Vida Tomšič je v svojem uvod- nem referatu rekla o tem tole: »Resnični vpliv človeka v druž- bi — ne pa število resolucij in sej, je lahko edino merilo tudi za učinkovitost Socialistične zveze. In obratno. Socialistična zveza kot organizacija občanov samih je v družbi učinkovita toliko, kolikor sta že zrasla učinkovitost in vpliv človeka.« Vloge in pomena SZDL ne sme- rno torej zoževati na delo nje- nih vodstev, njeno dejavnost je potrebno razširiti na pretežni del občanov, kajti le po tej po- ti se bomo lahko približali ci- lju naše socialistične družbe: »oblast v imenu ljudstva« spre- meniti v »oblast ljudi samih«. Prav v tem so tudi razlogi za pogosta vprašanja, zakaj nam dostikrat ne uspe vzbuditi inte- resa občana za njegovo sodelo- vanje pri razreševanju te ali one družbeno pomembne zade- ve. Odgovor je jasen: ker se na- vadno mnogi problemi rešujejo odmaknjeno, v »krogu predstav- nikov« in brez javnega vpliva občanov. Družbeni vpliv občana ter korist in uspeh njegovega vpliva pa niso odvisni le od smotrne organiziranosti te ali one družbeno-politične organi- zacije, ampak v precejšnji meri tudi od njegove osebne in za- vestne zavzetosti, od njegove dmžbeno-ekonomske razgleda- nosti in sposobnosti spoznava- nja osnovnih zakonitosti v na šem družbenem procesu. Zato so vse naše politične organiza- cije, institucije in skupnosti dolžne čim uspešneje usposab- ljati našega občana za njegovo samoupravljavsko^ funkcijo. želimo, da bi razprave o kon- gresnem gradivu in resoluciji, ki bodo v kratkem na terenu, bile čim bolj povezane s kon- kretnimi problemi v naši obči- ni in z nalogami v nadaljnjem delovanju SZDL. F. R. 25. aprila 1966 bo zasedala občinska skupščina Ptuj v ponedeljek, 25. aprila 1966, se bosta zopet sestala v dvorani občinske skupščine Ptuj občin- ski zbor in zbor delovnih skup- nosti. Kol je razvidno iz razpo- slanega predloga dnevnega reda te seje, bosta najprej na poseb- ni skupni seji volila dva odbor- nika, ki pomagata predsedniku občinske skupščine pri vodenju glasovanja in ugotavljanju volil- nega izida pri nadomestnih vo- litvah poslanca v kulturno pro- svetni zbor skupščine SR Slove- nije, potem pa bosta volila po- slanca v kulturno prosvetni zbor skupščine SR Slovenije, ker se je prejšnja poslanka tega zbora Bernarda Pere odrekla po- slanskemu mandatu februarja 1966. Na njeno mesto je potrdila občinska volilna komisija kandi- daturo Vide Rojic, sedanje rav- nateljice Pokrajinskega muzeja v Ptuju. redni seji pa bosta zbora seznaniena z delom upravnih Organov skupščine občine Ptuj ^ ietu 1965 in s prograifiom dela Upravnih organov skupščine za leto. Na dnevnem redu bo ^iJdi predlog odlo-ka o zagoto- ^■i/vi sredstev oddelku za notra- "ie zadeve občinske skupščine opravljanje notranjih zadev o samoupravljanju delovnih jjudi v tem organu, predlog od- loka o spremembi odloka o po- yračilu stroškov odbornikom, <^lanom svetov, komisij in dru- 9'h kolegijskih organov abčin- pe skupščine, kakor tudi pred- log odloka o spremembi odloka ° izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občin- ^Kim organom med materialne otroške. v končno je na dnevnem redu ^^ predlog odloka o določitvi ^ka za uveljavljanje prednostne Pravice kmetijskih organizacij zakupu ali prodaji kmetijskih *®mljišč v državljanski lastnini o določitvi najvišjega zneska ^Kupnine za zemljišča na ob- •^očju občine Ptuj. ■ r t Od načrtov do gradnje vedno ni daleč Ptujska občina je v skrbi za gradnjo novega zdravstvenega doma in bolnišnice v Ptuju za velik korak dalje od začetnih razprav o potrebah po njej. pa tudi od ustanovitve komisije za to izgradnjo. Zbora občinske skupščine Ftuj sta na seji 31. marca 1966 potr- dila idejni načrt za izgradnjo zdravstvenega doma in bolniš- nice za sedanje veliko zdravst- veno območje občine in tudi za potrebe čez njene meje. Že investicijski program, ki obsega nad 350 stremi, je vsebo- val bogato gradivo za javne raz- prave z zdravstvenimi delavci obeh ptujskih zdravstvenih ko- lektivov ter s predstavniki druž- beno političnega in gospodar- skega življenja i« občine Ptuj in iz republike Slovenije. Vse tako zbrane pripombe in vsebina in- vesticijs-kega programa so tvori- le osnove pri izdelavi idejne ski- ce za arhitektonslco zamisel no- vih objektov. K zamislim projektantov v korist funkcionalnosti posamez- nih prostorov in enot so dali ju- lija 1965 zdravstveni delavci na skupnih in posebnih sestankih svoje pripombe, kar je potem bi- lo izoblikovano v celotno zami- sel takega načina izgradnje obeh pomembnih zdravstvenih usta- nov, ki bi dovoljevala postopno izgradnjo po posameznih fazah, tako da ne bi bilo ovir med ob- jekti pri obratovanju in da bo lahko potekala služba vzpored- no z uvajanjem novih medicin- skih posegov ter preiskav. Arhi- tektonsko bo mogoče posamezne elemente nemoteno dograjevati. Vse tlorisne rešitve dovoljujejo svoboden razvoj in ne terjajo naknadnih adaptacij že zgraje- nih prostorov. Nove zdravstvene objekte v Ptuju bodo tvorili sledeči ele- menti: Zdravstveni dom s pri- tličnimi objekti z neto površino 4416 kv metrov; diagnostično- terapevtski del bo v- enonad- stropnem objektu z 20.091 kv. m površine; hospitalni (bolniško- ležalni) del bo v dvonadstropnem objektu z 8549 kv. metri. Po se- dannjih izračunih je cena za ne- to kv. meter površine med 1485 in 1705 novih dinarjev. Nova bolnišnica bo imela ka- paciteto 400 postelj s po 22,5 kv. metra površine na posteljo. V novi ljubljanski bolnišnici bo na posteljo 34,5 kv. metra površine. Ker vsebuje idejni načrt, ki je bil predložen občinski skup- ščini Ptuj, dokončne optimalne rešitve prosDomih in medicin- skih dosežkov, ki so potrebni za vplivno območje ptujskega zdravstvenega centra, sta ga zbora potrdila. Uvodno tolmačenje o idejnem načrtu nove bolnišnice in zdrav- stvenega doma je dal podpred- sednik občinske skupščine Vla- dimir Vrečko kot predsednik komisije, strokovno pa je tol- mačil načrt inž. arh. Jurij Prin- ces iz L,iubljane. V. J. PRVIC PO KONČANI VOJNI V AVSTRIJI Razgovori med posebnima de- legacijama avstrijske socialistič- ne in ljudske stranke, v kateri so bili najvišji predstavniki, so se končali brez uspeha. Socialisti so zavrnili nekaj nevzdržnih za- htev ljudske stranke, ki si je na zadnjih volitvah zagotovila veči- no v skupščini, četudi z razme- roma pičlo večino oddanih gla- sov, in se raje odločili za borbe- no opozicijo. Pričakujejo, da bo- do utrdili strankarske vrste in se na prihodnjih skupščinskih volit- vah resno potegovali za sociali- stično večino. Socialisti se niso zlahka odrek- li dosedanje »tradicionalne« koa- licije, ker jo v bistvu podpira ve- čina avstrijskih državljanov. Ne- kakšno medsebojno nadzorstvo obeh strank je namreč nudilo do- volj zanesljivo jamstvo, da ne bo prišlo do takih ali drugih skrajnosti. Na drugi strani taka politika onemogoča strankam, da bi skušale v celoti izvesti svoj program, kajti vladni program je bilo vedno treba »krpati« s pred- log: obeh oziroma najti ustrezno enotno rešitev — s popuščanjem. Socialisti so se odločili za opo- zicijo na izrednem kongresu stranke. Na njem so med drugim zahtevali od partnerja, naj v pri- iiodnje upošteva naslednje soci- alistične zahteve: — jamstva, da ljudska stranka ne bo preprosto prekinila sodelo- vanje v vladi, kadar se ji bo to zl j ubilo; — ministrstva, ki so jih imeli doslej socialisti po medsebojnem sporazumu, naj ohranijo doseda- nje svoje pristojnost;, ne pa da jih, kot to zahtevajo predstavni- ki liudske stranke, okrnijo z na- menom, da bi imela ljudska stranka pri tem glavno besedo (gre predvsem za določene pri- stojnosti policije — notranji re- sor je bil doslej vedno v rokah socialista — in vojske)-, — investicije, zagotovljene s proračunom, naj bodo enakomer- ne razporejene med vsemi mini- strstvi Ljudska stranka dosedanje pra- kse ni hotela zaradi večine v skupščini potrditi in koalicija se je razbila. Pravijo, da bo sedanji položaj v marsičem razčistili dosedanje stanje. Doslej so namreč notra- nja nasprotja reševali z med- strankarskimi razgovori in manj v skupščini. Sedaj bodo nesoglas- ja prišla na prepih v vsej svoji f^bliki pred skupščino, torej pred javnost. Tak način bo seveda ter- jal tudi od ljudske stranke, da prilagodi svoje načrte željam in OSEM VISOKO ODLIKOVANIH OBČANOV Odlikovanci ob prejemu odlikovanj Prejšnji petek, 15 aprila 1966, je izročila predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova odlikovanja 8 odlikovancem iz ptujske občine, ki jih je odlikoval predsednik Tito z raznimi viso- kimi odlikovanji. Zbranim odlikovancem je pi^edsedmca v kratkem nagovoru če- stitala za prejeta odlikovanja za delavce strokovnjake in znan- stvenike, ki so storili zraven rednih delovniih obvezanosti še veliko več in so tako pripomogli, da smo dosegli v naši domovini zavidne uspehe. Z Redom zaslug za narod s srebrno zve-zdo je odlikoval pred- sednik Tito Ivana Raua, tajnika občinske skupščine Ptuj, z Re- dom dela z zlatim vencem Petra Culibrka iz Kidričevega, z Redom dela s srebrnim vencem inž. Franca Auerja, Rudija Belsaka, Franca Klemenčiča in Franca Kranjca iz Kidričevega, z Medaljo zaslug za narod Jožeta Kneza in z Medaljo dela Ivana Laha iz Kidri- čevega. Po izročitvi odlikovanj irnenovanim je predsednica občiniske skupščine Lojzka Stropnikova čestitala vsem razen Petru Culi- brku, ki je na zdravljenju. Istočasno je čestitala glavnemu direk- torju inž. Franju Gruenfeldu iz Kidričevega, ki je prejel pred dnevi odlikovanje Red zaslug za niaax)d z rdečo zvezdo pri Izvršnem svetu v Ljubljani. J. V. JUTRI V. PLENUM ZVEZE SINDIKATOV OBČINE PTUJ .lutri zjutraj ob 8. uri bo pri- čel z delom V. redni in razšir- jeni plenum Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, na katerem bodo sodelovali tudi direktorji delovnih organizacij iz gospo- darstva. Na plenumu bo razprava o bistvenih problemih s področ- ja varnosti življenja in zdravja delavcev. Številne nesreče, ki se dogajajo pri delu v delovniti organizacijah nas opozarjajo na resnost problema na eni strani, na drugi strani pa na neodgovornost posameznikov in vodilnih oseb, ki so pred druž- bo odgovorni za varnost pri delu in za zdravje zaposlenih delovnih ljudi. V drugem delu zasedanja bo plenum razpravljal o uresniče- vanju osnovnih stališč in za- ključkov VI. plenuma republi- škega sveta Zveze slovenskih sindikatov. V glavnem bo raz- prava o aktualnih gospodarskih problemih, s katerimi se boriio delovne organizacije ob uresni- čevanju gospodarske reforme. Plenum pa namerava tudi raz- pravljati o nalogah v zvezi z nadaljnjim uveljavljanjem de- lovnih enot in o razvijanju si- stemov delitve dohodka ter osebnih dohodkov v neposred- ni proizvodnji in v strokovnih službah. Na plenumu se bodo tudi do- govorili o sklicanju šestega ple- numa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, na katerem bo glav- na razprava o perečih stano- vanjskih problemih in o bodo- či stanovanjski politiki v obči- ni. Komisija za socialno politi- ko in standard pri Občinskern sindikalnem svetu Ptuj že pri- pravlja gradivo za VI. plenum. S tem v zvezi pa je bila posla- na delovnim organizacijam an- keta z namenom, da se zberejo mnenja in predlogi delovnih or- ganizacij v bodoči stanovanjski politiki v občini Ptuj. FB hotenjem večine dvstnj&iiegd ljudstva. Nesoglasja med obema "stran- kama obstajajo vsa povojna le- ta, četudi so jih skušali včasih prikriti. Lanskoletno krizo je po- vzročila skupščinska razprava o investicijah v podržavljenih pod- jetjih, ki uživajo podporo soci- alistov, Ljudska stranka se za- vzema za stimuliranje zasebnega kapitala, tudi tujega (največ je nemškega kapitala). To so soci- alisti ocenili kot napad na podr- žavljeno industrijo. Obe stranki se zavzemata za skupno evropsko tržišče, vendar ■socialisti postavljalo več pogo- jev. Razlika obstaja tudi v poli- tiki cen in v socialnih vpraša- njih. Doslej se je (j-^ostranska koali- cija odražala tti^i v nekakšnem dupliranju administrativnih mest. Ali se bo sedaj zgadilo, da bo l'udska stranka skušala to' odprd- viti? Potem bo imela opravit; s precejšnjimi personalnimi . teža- vami. V zunanji politiki Avstrije ne kaže pričakovali večjih spre- memb, kajti kancler Klaus raz- glaša še naprej »tradicionalno aktivno nevtralnost?«. Kako se bo- do spremembe odražale v odnosu do slovenske manjšine, pa bomo še poročali. Jugoslovanski predsednik Tito ic prispel v ponedeljek popoldne na petdnevni uradni obisk Romu- niji. Romunsko glavno mesto je sprejelo visokega jugoslovanskega gosta nadvse svečano in priiatelj- sko, saj se zaveda, da gre za no- vo pobudo še poglobljenim stikom med obema deželama in za novo priložnost za razgovor o vseh pe- rečih mednarodnih vprašanjih. PREDSEDNIK TITO V ROMUNIJI V času. ko to poročamo, se predsednik Tito mudi na obisku po notranjosti dežele, v Moldavi- li. ker ea žele gostitelji seznaniti z velikim napredkom romunslte petrolejske industrije. Obe dele- gaciji sta se v . torek tudi menili polne štiri ure v ozračju prijatelj- stva in razumevanja. Sestali se bosta nekajkrat še med samim obiskom. O skupnem poročilu bo- mo poročali prihodniič. Romunski tisk opozarja te dni na tradicionalno prijateljstvo med obema deželama. Poseben razmah je sodelovanje doseglo s septem- brskim jugoslovansko-romunskim srečanjem leta 1964. v Djerdapu, ko sta ot)e vladi tudi podpisali sporazum o gradnji velikanskega hidroenergetskega sistema v do- navski ožini. Nešteto delegacij je medtem obiskalo Jugoslavijo ozi- roma Romunijo. Znano je. da je Romunija v zadnjih letih nastopala precej sa- mostojno tako v okviru SEV ka- kor tudi v sovjetsko-kitajskih od- nosih. S tem je seveda pripomogla h gibljivejšim stališčem. TRAGIČNA SMRT MARŠALA AREFA Te dni je tragično preminil predsednik Iraka maršal Aref, ko je helikopter, v katerem se je pe- ljal skupaj z nekaterimi višjimi funkcionarji vlade, treščil na tla. Nekateri pripisujejo dogodku sa- botažo. ki naj bi jo opravili Kurdi. Tri dni po tragičnih dogodkih je iraška skupščina izvolila za njego- vega naslednika brata Abdela Rah- mana Arefa. ki je že doslej tesno sodeloval pri uveljavljanju pokoj- nikove politike. Pričakovanja, da bo prišlo do večjih trenj, se niso uresničila. Krajevni odbor SZDL Ptuj vabi občane na JAVm THIBUNd O STANOVANJSKI REFORMI ki bo v ponedeljek, 25. aprila 1966, ob 19. uri v Narodnem domu v Ptuju. - Tolmačenje in diskusija o vsebini in ciljih stanovanjske reforme, organizaciji stanovanjskega gospodarstva, pogojih in možnostih nadaljnjega financiranja stanovanjske graditve ter drugih vprašanjih v zvezi s stanovanjsko politiko v občini. Sfran 2 TEDNIK — petek; 22. aprTTa 1966 Stran Za fasnejše dolžnosti in pravice iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja Izvršni odbor skupščine republiške skupnosti socialnega zava- rovajija je ugotovil, da je mogoče tako uredili organizacijo in fi- nanciranje socialnega zavarovanja, da bo prišla bolj kot doslej do veljave dejanska samouprava zdravstvenega zavarovanja, odgo- vom^t do gospodarjenja s sredstvi ter do pravilnega uveljavljanja pravic zavarovancev v mejah možnosti. Zaradi enotne prakse pri izva- jani ju koristnih ugotovitev iz- vršnega odbora bo 5. maja 1966 ob 16. uri v Mariboru razširjena seja izvršnega odbora Komunal- ne skupnosti socialnega 2:av9ro- vanjja dedavcev. Na to sejo so po- vabljeni člaini izvršnega odbora, predstavniki oboiimskih skupščin in mestnih svetov, predsetoiki SZDL, sindikailnih svetov in po- slanci sociailno zdraivstvenega zbora z območja Komunalnega zavoda za socialno zava.riavanje Maribor. Iz načelnih ugotovitev izvrš- nega odbora skujpščine izhaja, da naj bodo delovne organizacije v bodoče tudi nos'iilci samoupra- ve zdravsitvenega zavairovanija in da naj bodo pravice iz zdrav- stvenega zavarovanja enotno do- ločene, v istem obsegu in s;klad- no s stopnjo razvoja in s pro- svetljenostjo prebivalsitva. Pri- stojnosti državnih crganoir v zdravstvenem zavarovanju naj se omejijo na predpisovanje si- stema organizacije in pravic ter določanja proporca potrošnje zdravstvenega zavarovanja gle- de na normalni diohodek za dalj- ša časovna razdobja. Ostalih 13 ugotovitev se nanaša na spre- membo načina odHočanj-a o pra- vicah iz socialnega zavarovanja v (korist zavarovanca, na organe skupnosti, na delo zdravstvene- ga varstva in zavoda za socialno zavarovanje, na sikupnost zdrav- stvenih zavodov na območju skupnosti zdravstvenega zavaro- vanja, ca pogodbe za storitve zdravstvenega varstva in zavoda za socialno zavarovanje, na vsa- koletne potrebe zdravstvenega zavarovanja, na razpored sred- stev sklada zdravstvenega zava- rovanja, na nadzorstvo nad de- lom zdravstvenega in socialne- ga zavarovanja itd. Med ostalimi ugotovitvami iz- vršnega sveta je prav gotovo važna tudi ugotovitev, da mora nositi primanjkljaj v skladu ti- sti, ki ga je neposredno ali po- sredno povzročil. V primeru, da ni krivca, se poravna ta primanj- kljaj iz izrednega prispevka za- varovancev ali organizacij. Ce je tega kriva družbeno politična skupnost, ker ni dala soglasja za instrumente financiranja in je s tem onemogočila uravnote- žitev stanja, mora ta sama nositi primanjkljaj. Kjer sta za pri- manjkljaj dva krivca, se ta so- razmerno porazdeli. Glede mo- rebitnega presežka pa je rečeno, da se odvede v rezervo v korist napredka varstva zavarovancev, če tako sklene skupščina. Sklicatelj razširjene seje pri- čakuje, da bodo vsi povabljeni temeljito preučili vseh 19 važnih ugotovitev in da bodo dali na se- ji predloge za najpametnejšo iz- vedbo vseh ugotovitev izvršnega odbora in dopolnitev udeležen- cev seje. V. J. Ne samo izučiiev, temveč tudi vzgoja mladine Skrb za kadre v gospodarstvu narekuje podjetjem, da spreje- majo v uk vajence za razne stroke. Ti se prijavljajo na raz- ne razpise in objave, večinoma s podeželja, pa tudi iz mesta. Po napisanih prijavah za uk se pri marsikaterem kandidatu pokaže, da je slabo pismen za- pustil osnovno šolo, pozneje pa še to, da se je v šoli nekaj na- učil, da pa njegova vzgoja ni do- segla stopnje, ki bi jo pričakoval od njegove starosti. To oboje po_. tem obremenjuje podjetje, ki ga je sprejelo, ker ne morejo z nji- mi doseči rezultatov, ki jih starši in kolektiv, pa tudi širša skup- nost v 3 letih učne dobe priča- kuje. Poseben pojav, ki ga odkrivajo v podjetjih, kjer nimajo vajence, je različnost kriterijev do nji- hove osebnosti, do vzgojnih po- skusov in meril za njihovo uspe- šno delo. Večina vajencev se za- veda svojih pravic, manj pa svo- jih dolžnosti./ Malokateri najde pot do poklicne i>osvetovalnice, da bi se laže znašel ob raznih težavah, temveč najdejo v naj- več primerih pot v razne urade s pritožbami zoper mojstre, uči- telje v šali ali zoper sodelavce. Tam se vedno ne potrudijo, da bi poslušali obe strani, temveč se takoj postavijo na stran va- jencev kot zaščitniki njihovih pravic, čeprav je njihov korak bolj vprašanje kot obtožba ob raznih težavah. Starši prihajajo v podjetja in se posvetujejo v zvezi z vajenci o slabem obnaša- nju doma, v družbi in na javnih mestih ter prosijo za intervenci- jo v podjetju. V šoli ugotavljajo, da si vajeci premalo prizadevajo, da bi dosegli uspeh, v podjetju SO z njiimi težave in končen re- zultat je porazna ugotovitev, da so zaman večkrat vsa prizadeva- nja, da bi se razvil vajenec v koristnega pomočnika v delovni in širši skupnosti, v družini pa za poklicno izučenega in leoo vzgojenega člana. Mnogi vajenci pa se trudijo, da bi odnesli iz šole v življenje čimveč znanja, čimveč zgledov za lepo obnašanje ter prizadeva- nje za nadaljnji uspeh. Glede na to ni razlogov za obup nad va- jenci s slabšimi uspehi, pač pa 7.askrblienost, kako vplivati na tp mlade liudi, da jih pozneje ne bo sram ob spominu na leta. ko so bili vajenci. Zamujeno je vča- sih težko popravljati, zato je po- trebno 7. mladimi ljudmi delati že mnogo prej kot v vajenski do- bi. Ne želimo imeti samo dobrih pomočnikov, temveč tudi lepo vzgojene mladeniče. Krivično je zato, da zahteva- mo vzgojo otrok in mladine sa- mo od šol, če ni doma vzgleda za vzgojni napredek, če ni dobre volje, da bi kaj dosegli v podjet- ju in v družbi, v kateri se naha- jajfi. Zal ni zanimanja za razna društva, ki imajo nalogo učiti in vzgajati mladino, in skratka tudi povsod ni razumevanja za to, da bi imela nova Jugoslavija tudi nove, strokovno izučene in dobro vzgojene mlade ljudi, do- rasle nalogam, ki jih zahteva življenje v socialistični skupno- sti. S. LH., Ptuj FOTO ZAPISEK Komunalno podjetje Ptuj je navo/ilo na prostor med Miklošiče- vo in Trstenjakovo ulico v Ptuju kupe grflinoza, ki bodo razpla- nirani, da bo tukaj raven in suh parkirni prostor, da ne bodo več ptujski trgi zasedeni z raznimi avtomobili stalnih Ftujčanov in prehodnih gostov. Zopet ena izpolnjena želja Ptujčanov, naj nezazidani prostori služijo za parkirne prostore. SKRB ZA NEGO STARIH IN ONEMOGLIH NA DOMU Krajevna skupnost Ptuj ie uvedla že 1963. leta servis za ne- go bolnikov na domu, ker je v Ptuju vedno več prebivalcev, ki so potrebni domače nege v bo- lezni, nimajo pa sorodnikov, da bi za nje skrbeli, zlasti ko zboli- jo. Namen ustanovitve tega ser- visa je bil v prvi vrsti pomagati osamljenim bolnikom, ki si ne morejo pomagati, niti jim ne po- maga okolica, sicer pa tudi olaj- šati delo zdravstvenemu domu, bolnišnici in prihraniti večje stro- ške bolniku ali pa zdravstvene- mu zavarovanju, ki v domovih ravno niso nizki. Namen je bil dober, praksa pa je pokazala, da samo ta ne zado- šča, temveč morajo biti tudi pri tem humanem delu na razpolago vsaj minimalna sredstva, potreb- na za plačevanje zaposlenih treh negovalk. Del teh sredstev sicer plačuje zavod za socialno zava- rovanje v primerih, ko gre za so- cialno zavarovane osebe, kjer pa niso, temveč so bolniki, ki dobi- vajo samo minimalno socialno podporo, je vprašanje, kako po- magati ta.kim bolnikom. Krajevna skupnost Ptuj se za- vzema; da bi morali v primeru bolnikov na domu, ki prejemajo samo podporo, del stroškov ne- govanja trpeti sorodniki oziro- ma otroci, če jih imajo, če pa so brez sorodnikov, pa bi morala imeti nekaj sredstev za pomoč tudi občiinska skupnost. Letno bi to sicer pomenilo za njo vsaj mi- lijon starih dinarjev izdatkov v humani namen, saj dolgujemo kot socialistična skupnost starim in onemoglim vsaj minimalno pK>moč zlasti v bolezni. Kljub določilom ustave, statuta občine in drugih listin, ki vsebu- jejo naloge v zvezi s skrbjo za stare in onemogle ljudi v mestu in na podeželju,, se še vedno naj- dejo problemi, ki jih te listine ne vsebujejo, sicer bi bila ta vpra- šanja že rešena in ne bi sedaj bilo potrebno o njih niti razprav- ljati. , Krajevna skupnost Ptuj sma- tra, da bo sčasoma nega bolni- kov na domu za prizadete ugod- nejša kot izven doma, zato pa se mora na to tudi dobro pripra- viti in izbrati za to humano služ- bo primerni strokovni kader, či- gar dejavnost ne bodo smela omejevati minimalna sredstva v ta namen, temveč možnosti, ki bodo bolj ustrezale skrbi za zde- lane in ostarele delovne ljudi kot možnostim za sredstva. V. J. ZMANJŠANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ORGANIH SKUPŠČINE V upravnih 'organih občinske skupščine Ptuj .ie bilo zaposlenih lansko leto še 185 delavcev, za le- tos pa jih potrebujejo le 168 in si- cer največ (30) v oddelku za do- hodke, v oddelku za skupne služ- be, za upravne in strokovne služ- be (28), v krajevnih pisarnah (24) ter v oddelku za upravno pravne zadeve (19), v ostalih oddelkih pa največ (18) v oddelku za skupne službe za tehnična ir pomožna dela, v oddelku za plan. in anal. zadeve (15), v oddelku za inšpek- cijske službe (14), v oddelku za narodno obrambo (11) ter v taj- ništvu (9). Zmanjšanje števila zaposlenih omoRoča racioaa '/atija Jtla v upravi, mnogo dela pa prihrani krajevnim pisarnam ukinitev ži- vinskih potnih listov. Kljub temu pa bo stala redna dejavnost upravnih organov skupščine še vedno 2,900.000 novih din, od tega 2,350.000 novih din za osebne do- hodke in 550.000 novih din za ma- terialne stroške. Po podatkih iz tabele o pov- prečju novih osebnih dohodkov po kategorijah delovnih mest v dr- žavnih organih in nekaterih zavo- dih so v teh delovna mesta za 3 starešine organov, 12 staresin or- ganov in služb, 4 direktorji in rav vnateiji zavodov, 33 delovnih mest z visokošolsko izobrazbo, 52 delovnih mest z višjo izobrazbo, 112 delovnih mest s srednješolsko izobrazbo, 50 delovnih mest z ni- žjo izobrazbo, 40 delovnih mest pa za tehnično osebje. Najvišji povprečni osebni doho- dek za ta delovna mesta bi naj znašal v bodoče po še nepotrje- nem predlogu sveta za finance 1.580 novih dinarjev, najnižji pa 400 novih dinarjev, z izjemo 1 de- lovnega mesta s 100 dinarji (či- stilka). Povprečne osebne dohodke v višini nad 1.000 novih dinarjev bi naj imelo po tem predlogu od skupnega števila 306 zaposlenih 51 zaposlenih, med 500 in 990 din 194 zaposlenih in med 400 in 3«0 din 60 zaposlenih ter 1 zaposlena 100 din. Gasilstvu povzroča največ težav pomanjkanje sredstev NA OBMOČJU OBČINE 0RM02 JE 22 GASILSKIH DRU- ŠTEV. ZASTARELA. DOTRAJANA IN IZTROšENA OPREMA POVZROČA GASILCEM NAJVEČ TEZA V. KJE DOBITI SREDSTVA ZA NAKUP MOTORNEGA ČOLNA? VEC SKRBI ZA RAZŠIRITEV GASILSKIH VRST. V ZADNJIH DVEH LE- TIH SO GASILCI REŠILI ZA NAD 15 MILIJONOV DRUŽBE- NEGA IN ZASEBNEGA PREMOŽENJA. Prejšnjo nedeljo dopoldne je bila v Ormožu konferenca ob- činske gasilske zveze. Po poro- čilih, ki so zajela vse pomemb- nejše probleme gasilstva v ob- čini, je bila temeljita razprava. Na območju občine Ormož je 22 gasilskih društev in skoraj vsako izmed njih se ubada z večjirni ali manjšimi finančni- mi težavami. To je razumljivo, pj je nekatero gasilsko orodje in oprema zastarelo in ni pri- merno za hitro in učinkovito gašenje požarov. Gašenje požarov in pomoč pri odstranjevanju posledic elemen- tarnih nesreč je naloga gasil- skih društev. Teh nalog se v ce- loti zavedajo društva, ki so pri- zadevna in delavna. Na območju občine je 20.000 hektarov površin s 86 vasmi, kjer živi približno 19.200 prebi- valcev. Večjih ali manjših go- spodarstev je približno 3500, ki imajo še vedno približno 15 od- stotkov gospodarskih in stano- vanjskih poslopij kritih s sla- mo. S slamo krite zgradbe so mnogo bolj podvržene poža- rom, kot z opeko krite in ki imajo urejene ognjevarne di- mne naprave. S slamo kritih hiš je največ na hribovitem ob- močju občine. Največ gospodar- skih zgradb v občini je starih in zastarelih. V takih zgradbah so zgrajeni dimniki skozi lese- ne strope, ponekod so celo di- rnniki leseni, električna instala- cija ni strokovno napravljena in drugo. Vse te majhne po- manjkljivosti so večkrat usod- ne. Za pravočasno m učinkovito gašenje požarov je važen fak- tor voda. Te pa predvsem v hribovitih območjih primanj- kuje v zimskih in vročih polet- nih dneh. Mlake so skoraj povsod izgi- nile in so prava redkost. Pred leti je bila skoraj pri vsakem gospodarskem poslopju mlaka, sedaj pa so mnogi lastniki zgra- dili manjše cisterne. Diskutanti so razpravljali o težavah zaradi slabih cest. De- jali so, da v primeru požara ne morejo z avtomobili v Drakšl, Ritmerk, Šardinje, Lu- novec in drugam. Ti in še mno- gi hriboviti kraji v občini so dostopni, zaradi neurejenih in preozkih cest, le z vprežnimi vozovi, kar pa je lahko pri mnogih požarih usodno. Gasilci ne morejo pravočasno gasiti in tako lahko požar povzroči veli- ko večjo škodo. Lani je bilo v občini Ormož 7 požarov, leta 1964 pa 13. V zadnjih dveh letih so gasilci v občini obvarovali za nad 15 mi- lijonov starih dinarjev zasebne- ga in družbenega premoženja pred požarom. Pomemben problem je tudi, da v občini ni motornega čolna, ki bi lahko gasilcem služil v času spomladanskih ali jesen- skih poplav. Znano je, da so poplave v zadnjih dveh letih v občini Ormož povzročile za nad 1 milijardo dinarjev škode m gasilci niso imeli primerne opreme, da bi evakuirali priza- deto prebivalstvo, reševali živi- no, pohištvo, hrano in druge vrednosti. Ob tej priložnosti so priskočile na pomoč ekipe iz Ptuja. Na konferenci občinske ga- silske zveze so gasilci postavili med poglavitne probleme po- manjkanje motornega čolna in rešilnih pasov. Vprašanje osta- ne, od kod dobiti sredstva. Vse se ustavi pri denarju. Po pred- računu občinske gasilske zveze bi potrebovala letos gasilska društva v občini približno 6 mi- lijonov starih dinarjev. Občin- ska skupščina ima razumevanje za gasilstvo v občini, toda nima toliko denarja, da bi lahko za- dovoljila njihove potrebe. Ob- čina Ormož spada med dotira- ne občine v Sloveniji, ki se ubada s problemi in težavami mnogo bolj kot ostale manj razvite komune. Za gasilstvo v | občini so namenili letos 3 mili-' j one starih dinarjev, kar bo za- doščalo za normalno poslova- nje gasilskih društev in za na- kup manjše opreme ter orodja. Občinska gasilska zveza in gasilska društva si stalno pri- zadevajo povečati število gasil- cev. V občini je 24 motornih briz- galn, vendar bi jih približno 18 morali generalno popraviti. Največ orodja in opreme je za- starele, dotrajane in iztrošene. Od 9 avtomobilov so samo 3 v voznem stanju. Gasilska dru- štva v občini so opremljena s 140 metri sesalnih cevi, 1800 m B cevi, 4970 m C cevi in s po- trebnimi spojkami. Skupna vrednost gasilskih domov, orod- ja in opreme po lanski cenitvi je približno 100 milijonov sta- rih dinarjev. Gasilci sodelujejo v raz društvih in družbeno politič; organizacijah. Precej gasil, je članov ZB, vsi so člani 82 in nekaterih drugih množič; organizacij. Letos bodo ormoški gas praznovali dva pomembna ji leja. Gasilsko društvo Orn bo imelo 80-letnico svojega i stoja, gasilsko društvo Harc pa 70-letnico. Delegati so temeljito in \ stransko diskutirali o vseh p blemih, s katerimi se ubada, silstvo v občini. Grajali-so ■ katere dosedanje , slabosti, ] manjkljivosti in nakazali sn nadaljnjega dela. Problemi silcev v občini so finančne i rave, ki jih bo treba rešev skladno z gospodarskim raz jem komune. Vsekakor pa j do morali gasilci posvetiti več pozornosti lastnemu ustv, janju sredstev s prireditvai Pomlajevanje gasilskih vi je na izmed poglavitnih nal gasilskih društev. Stalno je ti ba vzagajati mladino v dob m sposobne gasilce, ki bodo veseljem opravljali humane n loge in s tem koristili sebi i družbi. Na konferenci je bil sprej( obširen program dela zveze, tekočem mesecu bodo zbra podatke za letovanje pionirje na morju. Organizirano bod zbirali sredstva za letovanje g silcev pionirjev. V maju bodo razvili prop; gando za pridobivanje mladi cev v gasilske vrste. Na d mladosti bodo sprejeli pionii v svoje varstvo. Ob tej prilc nosti bo razdeljenih več o^ kovanj za delo prizadevnim i; dolgoletnim gasilcem. V maj bodo tudi priprave na proslav dneva borca in dneva vstaj Junija bodo pregledana gasi ska društva in ocenjene njihov operativne sposobnosti. Pregl! dali bodo tudi strelovodne n^ prave. V septembru bodo se torske vaje gasilskih društev ii tako se bo delo vrstilo skož vse leto. R. D.i Mladi gasilci pri gasilski vaji PRI TOMAŽU PRETESNA TRGOVINA PRI TOMA2U Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož, ima svojo poslovalnico tudi pri Tomažu. Notranjost tr- govine je glede na povečano kupno moč postala pretesna. Trgovina nima povsem ureje- nih skladišč, kar zaposlenim po- vzroča največ težav. Vse ostalo bi se dalo urediti, vprašanje je le glede prostorov, ki so pretes- ni, in pri Tomažu bo treba mi- sliti na gradnjo nove ali adap- tacijo obstoječe trgovine. To je tudi želja tamkajšnjih prebival- cev, toda trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož, ima še nujnej- še potrebe, in sicer: neurejena je trgovina v Vuzmetincih, nič boljše pa ni stanje v Sejancih. Iz Ormoža ZGRAJENA RAZSVETLJAVA Pred nekaj dnevi je Stanovanj- sko-komunalno podjetje Ormož zgradilo v Ormožu mestno raz- svRtljavo. Z gradnjo so pričeli lani, letos pa so opravili preosta- la dela. Na Ptujski cesti so po- stavili 20 kandelabrov, na Mest- nem trgu pa 5 gobic. Igra »Prisegam« že trikrat na odru pri | Tomažu Prosvetno društvo Tomaž Ormožu je že trikrat uprizorili igro Kazimirja Zakrajška- »PRI SEGAM« v režiji učiteljice EiVi| re Karapandjičeve. Glavno vl(?' go je igrala članica PD Taman Bedjeti. Razen treh mladink-l šole so igrale vse vloge članih PD Tomaž zelo uspešno, v splcšj no zadovoljstvo gledalcev in gl<| dalk, odraslih in mladine j PD Tomaž naštudira vsako to po eno igro, ker ima marl.i:'^^ članist^^^o, ki želi pripraviti prebt valstvu iz Tomaža in okolice vss nekaj kulturnega razvedrila, vztrajnim delom in z dobro rs; deljenimi vlogami je dosegi društvo več priznanj gledalce' ki tudi smatrajo, da je to z4 dobra igralska družina. Ob letošnjem medobčinske^ srečanju pevskih zborov, i^ral: skih družin ter društev odp^:^- na PD Tomaž obveznost, do 'i morala njegova igralska druž *! večkrat nastopiti, poleg tega ^ se bo-skupno udeležila nastopM drugih družin, da bo spozns^ tudi njihov način dela in usp^. he. Po mnenju .šolskega upravit^ Ija iz Tomaža Ignaca Omana igralska družma dovolj resna I izkušena, da se ne bo ustra.^il nobene naloge v zvezi s svo]ii^ nastopi. Njeni člani bo-do ve&f^' ko bo društvo organi-aralo v lepe kraje naJe domovine, M mer jim bo vsaj v malem po v'! njen trud in priznanje za drag' ceni čas, ki je potreben za v&i| gostovanja in vse, kar zahtev''^ Igre. ; V. J'' ! gitrnii 5 TEDNIK - P^-l^i^' 22. aprila Stran 3 .ktivnost sindikata i^ed proizvajalci v delovni enoti v soboto, 16. aprila 1966, je Lg v dvorani TGA v restavra- Kidri^čevo delovna konferen- JT tovarruškega odbora sindika- ^ TGA, Poleg izvoljenih dele- Ctov so se je udeležili tudi •Ledsf^dnira skuipščine občine ituj Lojz^ka Stropnik, pred.stav- Varteksa iz Varaždina, Pr- 2pinajske iz Zagreba, Impola iz ijovenske Bistrice in Tovarne J^šika iz Ruš. Zal pa se konfe- ^ncR ni«© udeležili nekateri vo- lilni tovariši iz delovnih enot in ^užb podjetja, kar dokazuje, ka- glf^ajo na take delovne kon- ^rence- Take pojave je treba 'ijajodločneje o-bsoditi. Njihova Pjolžnnist bi namreč bila, da pn- ijgjo na tako konferenco in tam Obrazložijo probleme njihove DE Ip služb podjetja. ^ poročilo predsednika tovarni- !(ega odbora sindikata je zajelo oinala vsa področja dela v ko- ijctivu, čemur je tudi doprinesla recej dobra razprava. Nekateri iskutanti so zelo konkretno i^bravnavali določena področja iela v kolektivu. Iz teh razprav Jg bilo jasno razvidno tudi to, ja proizvajalci danes več ne do- volijo, da bi nekdo odločal v Ijihovem imenu, medtem ko bi ^goviornost nalagal na njihova jatneiia, V razpravi o rekreaciji P oddihu ter skrbi' za delovnega človeka je bilo poudarjeno, da je bo treba letos veliko bolj us- jjeriti na to področje, kajli — jjo sedaj smo vedno preveč vi- leli proizvodne probleme, pri tem pa pozabljali na proizvajal- ca . in na njegovo rekreacijo. Podjetje sicer ima počitniški lom za letni oddih, vendar pa se [a poslužuje malo delavcev in K) vsled tega treba veliko več jpisldti na ustanovitev rekreacij- skega centra v bližini Kidriče- yega. Poudarjeno je bilo tudi to, la se še vedno preveč pozablja 5a starejše delavce, ki odhajajo i! po-koj, pri tem pa se jih tpomni le sindikat, ne pa tudi »amoupravni organi. Poudarjeno fe bilo, da taki tovariši menda Diso bili samo člani sindikata, Impak so tudi mnogo doprinesli »svojim delom k temu, kar danes jelovni kolektiv ima, ter bi si prav zato zaslužili vsaj toplo lesedo ob odhodu. Precej se je ovorilo tudi o sedanji vlogi indikata, ki se je bistveno spre- lenila od časov, ko se je sin- ikat ukvarjal predvsem s trgo- in da mora sedaj aktivnost zaživeti predvsem med ■ pTOiivajalci v delovnih enotah. V razpravi je bil tudi govor o medsebojnih odnosih v kolekti- vu, predvsem še na relaciji raz- vojna skupina' — delovne enote, v kateri je bilo poudarjeno, da mnogi proizvajalci še ne razu- mejo povsem vloge in dela te skupine in da so zato njihove kritične pripombe večkrat ne- umestne predvsem zato, ker mnogo preveč pričakujejo od te službe v tako kratkem času. Ta- ke razprave dokazujejo, da ti od- Dosi niso povsem v redu in da bo treba na tem področju stori- ti še marsikaj. Samoupravljanje v delovnih enotah še ni povsem tadovoljivo. Sveti DE mnogokrat razpravljajo o določenem prob- lemu in sprejemajo konkretne sklepe, ki pa jih delavski svet zavrne. Bilo je nekaj primerov, b bi mora! DS bolj pretehtati, preden je zavrnil sklepe svetov OE. Slabi notranji samoupravni ^nosi in samoupravljanje prek centralne trdne roke sta glavni »viri, da resnično samoupravlja- nje v DE nikakor ne more po- vsem zaživeti. Vsekakor se sin- dikat še premalo angažira na področju, čeprav je odgo- voren za delo svetov proizvajal- cev delovnih enot in bi zato mo- ral nenehno delati na tem, da samoupravljanje v delovni enoti •iobi tisto mesto, ki mu gre. Do- '^ler bo samo zato, ker pač mo- biti zadoščlino predpisom, ne ''loremo česa pričakovati od sa- ''loupravljanja. Konferenca tovarniškega od- bora sindikata TGA je dosegla 'določen uspeh, vendar pa bo tr&ba storiti vse, da bodo vsi ^^lepi konference tudi izvedeni. Uspela pa bi še veliko bolj, če v razpravi sodelovali tudi ne- Kateri vodilni tovariši iz delov- nih enot m iz služb podjetja, ki morali prav na takih konfe- ■■encah veliko več sodelovati in P.^^oiagati k čimprejšnji uresni- [^'tvi nalog. Pred delovnim ko- '^ktivom zahtevne m odgo- naloge, pri tem pa ne ■^^njka problemov, ki jih bodo ^^i^rali obravnavati sveti proiz- vajalcev delovnih enot in de- '^^skega sveta, predvsem še, ker l^^ajamo gospodarsko reformo bo zato treba mnogo skrbneje ^^spodariti. ^ mf Fluorografiranje v ptujski občini Dne 27. aprila 1966 začenjamo v naši občini s fluorografskimi pregledi občanov, ki bodo dne 31. 12. 1966 dopolnili 23 let sta- rosti. Tako akcijo opravimo vsaka Štiri leta s pomočjo zdrav- niške ekipe Instituta za tuberku- lozo na Golniku. Ob tej prilož- nosti vsem pozvanim roentgen- sko slikamo prsni koš. Akcija ima namen odkriti vsa eventu- alna obolenja, ki preiskanemu še niso znana ali mu še niso delala težav. Odkrivamo pred- vsem zgodnje stadije tuberkulo- ze, oboienja srca in prsnega ko- ša, rakasta obolenja na pljučih in prsnih organih in druge manj znane l>olezni. Vse to zato, da bi bolezni odkrili v njeni prav za- četni obliki, ko je zdravljenje za vsako bolezen bolj uspešno kot tedaj, ko je bolezen že na- predovala. To velja še prav po- sebno za tuberkulozo, ki je še tudi danes ena najbolj zahrbtnih bolezni prav zaradi tega, ker oboleli ne čuti nobenih težav, ko jih pa občuti, je potrebno dolgo- trajno zdravljenje v bolnišnici in nato pod kontrolo protituberkii- loznega dispanzerja. Ob vsaki fhiorografski akciji smo odkrili precejšnje število novih bolni- kov in smo jih lahko pravočas- no napotili na zdravljenje. V novejšem času so vsak dan bolj pogosta tudi obolenja srca in ožilja, ki se po zaslugi fluo- rograf ske akcije lahko prlčno pravočasno zdraviti. Medicinska veda je toliko na- predovala, da danes lahko po- maga tudi rakavim bolnikom, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju. Takoj po roentgenskem slika- nju vse filme analizira zdravni- ška ekipa in tiste, ki pokažejo kakršenkoli znak obolenja v prsnem košu, vrne protituberku- loznemu dispanzerju v nadaljnjo specialistično obdelavo. Dolž- nost dispanzerja je, da pokliče vse take primere na kontrolne preglede, zato je v interesu vsa- kega občana, da se na ponovno vabilo odzove. Potrebna finančna sredstva za fluorografiranje in za kontrolne preglede v dispanzerju daje na- ša občinska skupščina. Namen akcije je, da zajame vsakega ob- čana v starosti nad 23 let ter je smoter dosežen le s polnoštevil- no udeležbo, zato naj se fluoro- grafiranja obvezno udeležijo tu- di vsi tisti, ki poziva eventualno niso dobili. VSE NOSEČNICE OPOZARJAMO, DA SE JIM FLUOROGRAFIRANJA NI TRE- BA UDELEŽITI. VSEM OBČANOM Z ORGA- NIZACIJO TE AKCIJE OMOGO- ČAMO NATANČEN PREGLED BLIZU STALNEGA BIVALISCA, Z NAJMANJŠO ZAMUDO ČA- SA, BREZ VSAKIH STROŠKOV, ZATO POZIVAMO VSE, DA SE FLUOROGRAFIRANJA POLNO- ŠTEVILNO UDELEŽIJO. Dr. Frank Vesti iz Kidričevega Popravki statuta sprejeti V petek, 8. IV. 1966, je delavski svet TGA razpravljal o dopol- nitvah statuta podjetja, o pra- vilniku o varstvu pri delu in o pravilniku o izplačevanju iz sredstev sklada skupne porabe za letni dopust. Predtem je o dopolnitvah statuta razpravljala že tudi skupščina občine Ptuj, in ni imela nobenih pripomb. Delavski svet je popravke sta- tuta in oba pravilnika sprejel v predloženi obliki. Delavski svet je tudi sklenil popravljeni sta- tut s pravilnikom o delovnih raz- merjih in s pravilnikom o var- stvu pri delu natisniti v ix)sebni knjižici in dati vsakemu članu delovne skupnosti, da se bo sle- herni član kolektiva zares lahko temeljito seznanil z najpomemb- nejšimi zakonskimi predpisi v podjetju. Tudi letos počitniška praksa Komisija za kadrovanje in šti- pendiranje v delovnem kolekti- vu TGA je na eni izmed svojih zadnjih sej razpravljala tudi o sprejemu dijakov in študentov na počitniško prakso. Letos bi naj podjetje sprejelo na počit- niško prakso 43 dijaKov in štu- dentov, ki bi naj dobivali od 250 do 300 N din mesečne nagrade. Še vedno pomanjkanje luga Prvo četrtletje letošnjega leta je minilo, zato že lahko ugoto\n- mo stanje proizvodnje glinice v prvih treh mesecih. Čeprav je bil sitart v začetku leta nekoliko boljši kot lani, delovni kolektiv še nikakor ne more biti zadovo- ljen z doseženimi rezultati. Te- žiave, ki so se pričele pojavlja- ti v drugi polovici januarja, še namreč vedno trajajo, kar se odraža v nižji proizvodnji gli- nice. Kot v prvih dveh mesecih, tudi v marcu ni bila dosežena programirana proizvodnja gli- nice. Isto je bilo z izločanjem vanadijeve soli in povratne sode. Ekiina svetla točka v minulem mesecu je bilo kalciniranje gli- nice. Tudi v marcu je bil glav- ni vzrok nižje proizvodnje po- manjkanje razklopnega luga. Sofinanciranje strokovnega šolstva Delavski svet TGA je pred kratkim med drugim razpravljal tudi o priporočilu skupščine ob- čine Ptuj glede sofinanciranja strokovnega šolstva v občini. Skupščina občine Ptuj in njerii organi so že večkrat opozarjali na pomanjkljivosti v sistemu fi- nanciranja družbeno političnih skupnosti, ki resno ogrožajo predvsem redno delo šolstva v občini. Da bi se v prehodnem obdobju do uveljavitve zakona o financiranju vzgojno izobra- ževalnih dejavnosti odpravile te pomanjkljivosti, je skupščina občine Ptuj na osnovi 33. č'ena statuta občine Pt.uj poslala go- spodarskim organizacijam pri- poročilo. naj v celoti izpolnjuje- jo svoje obveznosti na področju strokovnega izobraževanja in v ta namen prispevajo tudi po- trebna sredstva. Kot je bilo po- udarjeno v omenjenem priporo- čilu skupščine, bi glede na ugo- tovljene potrebe strokovnega šolstva obvezn^^st izpolnila tista delovna organizacija, ki bi za strokovno šolstvo namenila v letošnjem letu vsaj 1 "/o od svo- jih bruto osebnih dohodkov ir. ta prispevek odvedla v občinski šolski sklad. Nadalje je v pripo- ročilu poudarjeno, da naj de- lovne organizacije v. navedenem obsegu takoj oklenejo ustrei-ne pogodbe z upravnim odborom šolskega sklada in s tem omogo- čijo enakomerno porazdelitev svojih obveznosti, hkrati pa za- gove enakomeren dotok dohod- kov občinskemu šolskemu 'skla- du za financiranje strokovnega šolstva. O tem vprašanju so čla- ni kolektiva TGA že razpravlja- li tudi na zborih volivcev, ko so obravnavali predlog proračuna občine Ptuj za leto 1966 ter ugo- tovili, da je potrebno sofinanci- ranje strokovnega šolstva v ob- čini. Za dobre kandidate v teh dneh se delovni kolek- tiv TGA zelo živahno pripravlja na bližnje volitve organov de- lavskega samoupravljanja, ki bodo prihodnji četrtek. Sindi- kalne podružnice in pododbori so v stalnem stiku s člani kolek- tiva, ki razpravljajo o kandida- tih za delavski svet in svete pro- izvajalcev delovnih enot. Iz razprav članstva na delovnih konferencah sindikalnih podruž- nic je moč sklepati, da so se de- lavci zavedli svoje odgovorno- sti in bodo letos bolj kot kdaj- koli prej temeljito pretresli sle- hernega kandidata in se odločili na volitvah res le za tiste, od katerih pričakujejo, da bodo v celoti izvrševali svoje naloge. Dosedanja politična aktivnost proizvajalcev to povsem potr- juje. Volivci se v bodoče ne bo- do več strinjali samo s formalno izvolitvijo organov delavskega samoupravljanja, ampak bodo od njih zahtevali, da jim bodo poročali o sprejetih sklepih in da bodo prenašali na seje delav- skega sveta in svete proizvajal- cev delovnih enot njihove pri- pombe in predloge. Ni mogoče sicer trditi, da doslej delavsko samoupravljanje v TGA ni do- seglo pozitivnih rezultatov, manjkalo pa je več konkretnih stikov med člani samoupravnih organov s člani kolektiva, ki če- sto niso vedeli, o čem razpravlja delavski svet delovne enote. Mnogo je bilo tudi pripomb, da v delavskem svetu ni dovolj za- stopnikov neposredne proizvod- nje in pa premalo mladine in že- na, zato je predvolilna dejavnost usmerjena tudi v tej smeri. Pred pričetkom sezone Vedno bolj se približuje čas, ko "bodo spet zaživeli počitniški domovi ob morju in v planiinah ter sprejeli prve oddiha željne in potrebne delovne ljudi. Kot je znano, ima delovni kolektiv TGA že nekaj let p>očitniški dom v Crikvenici, ki je namenjen za oddih članov kolektiva. Kadrov- sko socialna služba že zbira pri- jave za letovanje. Cene oskrb- nega dne za člane delovne skup- nosti in njihove ožje svojce brnio letos znašale za odrasle 1000 din in za otroke do 10 let 650 din, medtem ko bo cena za zaposle- nega zakonca v dru^i delovni skupnosti znašala 2400 din, cene za tuje goste pa bodo znašale 2800 din za odrasle in 2500 din za otroke do 10 let starosti. mf v občinah Ptuj in Ormož najnižja umrljivost novo- rojenčkov Pomen bolnišnic Ptuj in Or- mož, zlasti pa njuno preventiv- no in kurativno aktivnost potr- juje predvsem ta razveseljiva in važna ugotovitev, da sta bili pred desetletjem ptujska in ormoška občina po umrljivosti dojenčkov med najslabšimi v republiki, se- daj pa sta na drugem oziroma na tretjem mestu. Na območju bivšega maribor- skega okraja je bila lani pov- prečna umrljivost dojenčkov 3,31, v ptujski občini 1,53, v or- moški občini pa 1,86 «/o. Z najniž- jim odstotkom umrljivosti novo- rojenčkov do 1 meseca starosti (7,63 ®/o) je bila na območju ma- riborskega okraja ptujska obči- na, v ormoški občini pa je zna- šal odstotek 12,42; obe občini sta bili torej visoko pod povprečjem, ki je znašalo v bivšem maribor- skem okraju 17 "/o. Tudi umrlji- vost nedonošenčkov je v občinah Ptuj in Ormož najnižja. Ti podatki so tudi tiho prizna- nje vsem zdravstvenim delov- nim organizacijam, pa tudi babicam in materam ter druži- nam za skrb za mladi rod. (Podatke zbrala uprava bolnišnice Ptuj) CILJ ŽIVLJENJA Žena obupanemu možu: ^Vik- tor, kako moreš trditi, da ne vi- diš cilja življenja? Hiše še nisva odkupila, avta ne odplačala, te- levizor sva dolžna in za pralni stroj nisva položila celotnega zneska.< DOGODEK NA PLOČNIKU Žena fantku, ki se je peljal po pločniku: — Ali ne znaš zvoniti? — Zvonit že znam, le voziti se še nisem naučil. URA KEMIJE — Kaj bo z zlatom, če bo le- žalo na zraku? — Izginilo bo. Letos tri velike prireditve v Ormožu Novo ustanovljeno Turistično društvo Ormož ima polne roke dela. Turistična sezona je na pragu in nanjo se je treba te- meljito pripraviti. Priprave so obsežne in zahtevne. Na zadnji seji upravnega odbora so navzo- či sprejeli letni program dela. Letos bo imel Ormož tri velike prireditve. Teden bratstva in prijateljstva bo prva in najpo- membnejša svečanost, saj bo Or- mož letos nastopil prvič kot go- stitelj treh sosednih prijateljskih občin. Na to veliko sedemdnev- no srečanje so potrebne temelji- te priprave. Te so toliko večje, ker bi Ormož rad gostom nudil prijetno razvedrilo, dovolj zabav in kulturnega življenja kot so jih imeli predstavniki občine Ormož v Cakovcu, Ptuju in Varaždinu. Visoke goste bodo Ormož in osta- li krajevni centri toplo sprejeli, jih seznanili z delom, življenjem, težavami in uspehi. Teden bratstva in prijateljstva je za prebivalce občine častna naloga. Gostje si bodo med osta- lim lahko ogledali razvoj kme- tijstva v občini, znane vinorod- ne kraje, kulturne in zgodovin- ske znamenitosti in drugo. Druga prireditev bo sprefem rancarjev, ki bo 2. julija. Za rancarje bo v Ormožu priprav- ljen sprejem ob Dravi pred skla- diščem reprodukcijskega materi- ala. Po Dravi bo prišlo približno 300 rancarjev, približno 400 go- stov pa bo prišlo iz Maribora z avtomobili. Težava bo za preno- čišča, zato bodo organizatorji iskali proste sobe pri zasebnikih, da jih bodo dali na razpolago rancarjem proti plačilu. Intere- senti naj prijavijo proste sobe v mesecu maju Turističnemu dru- štvu, ki bo dajalo potrebne in- formacije. Tretja velika turistična prire- ditev v Ormožu bo otvoritev no- ve vin«ke kleti. Kot zatrjujejo, bo predana namenu pred trgat- veno sezono. Na tej prireditvi bo pokušnja znanih jeruzalem- skih vin. Nova vinska klet bo za Ormož veliko pomenila. Poleg gospodar- skega pomena bo imela tudi tu- ristični pomen. Je v grajskem parku in bo z gradom tvorila po- membno in privlačno turistično točko. luiii »rijv 1111111«« je pusiaviia iia !>evernem aeiu i novega vrg« v Ptnju svojo stojnico za prodajo sadja, zelenjave, semen in južnega sadja, da ne bi bilo gospodinjam potrebno čakati v vr- sti v trgovini. Prodajalka Marija Horvat je zelo prizadevna in proda dnevno skoraj vse, s čimer si založi stojnico zjutraj. Pra- vi, da bo dala »Fovrtnina« Maribor za prodajo na trgu na razpolago kiosk, ker stojnica s šotorskim platnom ni primerna za ta pro- stor na trgu. Pisma uredništvu šE BESEDA O SREDSTVIH ZA TISK Mislim, da se tiskana beseda mo- ra veliko više ceniti kakor beseda v zračnih valovih. Radio nam služi za hitro obveščanje. Kdcr ga en- krat presliši, glasu nazaj ne pri- kliče. Medtem pa tiskano besedo lahko črtamo, ko imamo čas in tu- di večkrat. Zato sem se nemalo za- čudil, ko sem v zadnji številki »Tednika" čital, da je odbornik Veit predlagal v razpravi o občin- skem proračuna, da naj bi občin- ska skupščina sredstva za kritje izgube pri »Tedniku« namenila v druge namene. Popolnoma se strinjam z nov. narjem V. J., ki je to stvar te- meljito obrazložil. Res je, da ima občinska skupšči- na za obveščanje svojih občanov o delu na razpolago tudi radio Ptuj. Vprašanje pa je, koliko ob- čanov s podeželja ima čas sredi po- poldneva, sedaj ko je mnogo dela na polju, poslušati radio. In še to, kar slišimo, hitro pozabimo. Če pa nas o delu občinske skupščine ob- vešča »Tednik«, imamo tiskano po- ročilo doma. To poročilo prečita- mo, ko se od dela malo odpočije- mo. Citamo, ko imamo čas. Preči- tamo lahko večkrat in važna po- ročila hranimo. Odbornik, ki je proti podpori »Tedniku«, je po mo- jem mnenju tudi proti obveščanju o delu odbornikov in občinske skupščine. Pravzaprav so dolžni odborniki svoje volivce sproti ob- veščati o svojem delu. Ce pa to stori občinska skupščina s tiskom, bi morali odborniki tisk le podpi- rati. Volivci imamo pravico zahtevati obračun o delu tistih, ki smo jih izvolili, da bi nas zastopali v ob- činski skupščini in drugje. A. C.. Ptuj POPAČENO IME DORNAVE čeprav stanujem v Kidričevem, rad zahajam v gostilno Bombek v Podgorce. Približno 20 m od go- stišča je križišče cest in tam mi je padlo v oči popačeno ime kra- ja Domava, ki je napisano na smerokazu. Mislim, da se kraj pravilno imenuje Dornava in Dor- nova, kot je na smerokazu napi- sano. V gostilni sem povprašal tamkajšnje znance, ali je mogoče kje Domova neki drug kraj kot Dornava. Pristavili so, da je na kažipotu napačno napisano ime kraja, ki je oddaljen od Podgorc le približno 10 km. Mislim, da ne bi smeli dovoliti, da vsakdo spreminja imena kra- jev po svoje. Tega ne dovoljuje pravopis, po katerem se moramo ravnati, ker je to pravopisni pred- pis. O. P., Kidričevo V DORNAVI POTREBUJEMO GOSTILNO živim že nad 20 let v prijaznem kraju Dornava, ki ima nad 150 hišnih številk s približno 600 pre- bivalci. Tod imamo probleme in težave kot v nekaterih ostalih krajevnih centrih. Imamo popol- no osemletko, dobro urejeno kul- turno dvorano s 150 sedeži, ga- silski dom, trgovino in drugo. Ze- lo pogrešamo kulturno in zabav- no življenje in prijetne domače zabave, kot jih delovni človek po opravljenem delu potrebuje. Naši kraji so znani iz druge svetovne vojne. Ob vhodu v kul- turno prosvetno dvorano je spo- minska plošča z imeni ljudi iz na- šega kraja, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. V Dornavi imamo v gradu dom za defektno mladino. Po svoji zunanjosti je lep, urejen in turistično zanimiv. Precej ljudi iz Dornave je za- poslenih v Ptuju, nekaj v Maribo- ru, v Ljubljani in tudi v inozem- stvu. Življenje v Dornavi teče po stari navadi kot v vseh ostalih krajevnih centrih, ki se ukvarjajo s problemi in težavami. V zadnjem času mnogo govo- rimo o razvoju turizma, gospo- darski reformi, o devizah, o med- narodni blagovni izmenjavi, o več- ji produktivnosti dela in o dru- gem. Razumljivo je, da je gospo- darska reforma prinesla številne spremembe in novosti. Skratka, gospodarjenje po novem je nalo- ga nas vseh. Kot povprečen občan občine Ptuj se zanimam za pospešeni raz- voj turizma in za razvoj celotnega gospodarstva občine. V Dornavi doslej nismo mnogo storili za razvoj turizma. Res je, da za to nimamo ravno idealnih naravnih pogojev, toda s tem še ni rečeno, da ga ne smemo razvijati, Osnov^ ni pogoj so urejene ceste, pri- vlačne zgodovinske in turistične zanimivosti, založene in urejene trgovine in gostilne. Res je, da trgovino v Dornavi imamo, toda ta je sčasoma postala pretesna m še malo, pa ne bo več ustrezala glede na povečano kupno moč po- trošnikov. V Dornavi pa nimamo gostilne. Skoraj vsi pomembnejši krajevni centri v občini Ptuj imajo trgo- vino, gostilno, pošto, krajevno skupnost, osnovno šolo, krajevni urad in vse drugo, kar v kraju potrebujejo. Dornavčani gostilno pogrešamo, saj nimamo kotička, kjer bi se delovni človek lahko po opravljenem delu odpočil ob kozarčku pristnega haloškega ali jeruzalemskega vina. Ne bi bilo odveč, če bi gostilna po potrebi imela topla jedila ali pa vsaj oku- sni prigrizek. Pred leti je bila v Dornavi go- stilna in pozneje še celo tri, se- daj imajo le vinotoče, ki ne mo- rejo nadomestiti urejenega gosti- šča. Ni vse, da človek pije in se napije, temveč da svoj kratek prosti čas preživi v prijetnem okolju in s tem pozabi na svoje vsakodnevne skrbi in delo. Mislim, da bi lahko ptujski go- stinci v Dornavi poiskali primer- no zgradbo za gostišče, jo pri- merno uredili in opremili, kar je želja Dornavčanov. Najbližjo go- stilno imamo v Pacinju, kamor za- radi prevelike oddaljenosti ne za- hajamo. Tri kilometre ali morda še več iti po pivo, malinovec ali drugo pijačo, je res predaleč. C. N., Domava Sfran 4 TEDNIK — peiet, 22. aprila Sfra« I Na obisku pri vaških aktivih mladine 2e pred tednom smo v našem časopisu poročali o nesoglasjih med družbeno političnimi orga- nizacijami in društvi na vaseh glede dela z mladino ter nesogla- sjih med mladinskimi aktivi in omenjenimi organizacijami oziro- ma društvi. So namreč vasi, kjer ima mladina velik problem s pro- stori. Ponekod se sicer lahko sha- jajo v gasilskih domovih ali šo- lah, ponekod pa v privatnih hi- šah kakega razumevajočega last- nika. Pojavi, da plačuje mladina za najemnino gasilskega doma pretirane vsote, ni redek. Pr: svojem delu mladina potrebuje pomoč starejših in jo tud; priča- kuje, zlisti pomoč predstavnikov prosvetnih, gasilskih ali drugih društev. Vendar te pomoči naj- večkrat ni. Zato so člani občin- skega komiteja Zveze mladine odšli na vas, da bi ugotovili, kakšno je dejansko stanje. V Gorišnici so povedali, da se sestajajo v šoli in da ne plača- jo nobene najemnine. Ker nima- jo lastnih klubskih prostorov, se njihovo delo sestoji samo iz pri- rejanja proslav in akademij ob času državnih praznikov. Pripra- vili so tudi popularno oddajo vPokazi, kaj znaš« v Zadružnem domu ter plačali zato 6000 starih dinarjev, kar se jim je zdelo pre- več. Predstavnik krajevne orga- nizacije SZDL pa je povedal, da ?o sklenili pobirati najemnino od vsakogar, ker bodo tako zbrani denar uporabili za nabavo nove kinoaparature. To se nam je zde- lo kar upravičeno, saj je kino- aparatura namenjena vsem va- ščanom in s tem tudi mladini, ki je najpogostejši obiskovalec ki- no predstav. Vaški mladinski ak- tiv v Gorišnici združuje 42 mla- dincev, ki so vsi včlanjeni v So- cialistično zvezo, v gasilsko dru- štvo 10, v dramsko sekcijo pro- svetnega društva po potrebi, v pevski zbor pa štirje mladinci. 2a proslavo 25. maja — dneva mladc-sti — pripravljajo guiz od- dajo, za 1. maj pa akademijo in kresovanje. Na poti iz Gorišnice v Zamu- šane smo se kar precej razgovo- rili o tej zamisli mladih iz Goriš- nice — o kresovanju. V prvih povojnih letih sta bila baklada in kresovanje na Panorami lepi in ustaljeni navadi, ki sta kdo ve zakai zamrli. Prepričani smo, da bi se z dobro organizacijo, zlasti med mladino, dalo kaj takega ponovno oživiti. Stroški za tako baklado so več kot minimalni, saj bi bilo potrebno kupiti le 5 do 10 litrov nafte. Zanima nas, kaj mislijo o tem naši tovariši iz Občinskega komiteja Zveze mla- dine, krajevna organizacija SZDL, mestna organizacija Zveze zdru- ženj borcev, krajevna skupnost in druge organizacije, kot je npr. Občinska zveza društev prijate- ljev mladine. V Zamušanih mladinci tako re- koč nimajo nobenega problema. Sestajajo se v gasilskem domu in jim ni treba plačati nobene najemnine, tokovine ali odškod- nine. Vsi mladinci so vključeni v gasilske vrste. Imajo redne se- stanke in prirejajo manjše pro- slave. V Bukovcih smo naleteli na žalostno sliko. Na sestanek sta prišli le dve mladinki in član prosvetnega društva, ki so nam povedali, da mladinski aktiv v Bukovcih tako rekoč ne obstaja več. Na Hajdino smo prišli zastonj. Od velikega števila mladincev v tem vaškem aktivu na sesta- nek — razen voditeljice šolske- ga aktiva — ni prišel nihče. Prav tako ni bilo nobenega predstav- nika družbeno političnih organi- zacij in društev. Ne verjamemo, da niso bili obveščeni. Se manj pa verjamemo, da prav nihče ni imel časa priti na sestanek. V Hajdošah in v Gerečji vasi je situacija približno enaka. V vsej vasi sta le mladinski aktiv in gasilsko društvo, v katerega so včlanjeni skoraj vsi mladin- ci in glede sodelovanja ni nobe- nih nesoglasij. V Slovenji vasi, kjer razen mladinskega aktiva ne obstaja nobena druga organizacija ali društvo, tudi na sestanek ni bi- lo nobenega. Mislimo, da bi lah- ko prišel vsaj predsednik aktiva in opravičil ostale zaradi — de- nimo — lepega vremena in dela na polju. V Kungoti sta samo mladinski aktiv in začasni gradbeni odbor, katerega naloga je skrbeti za gradnjo kulturnega doma. Tukaj mladinski aktiv in odbor zelo le- po sodelujeta. Igralska skupina mladinskega aktiva gostuje vsa- ko nedeljo po okoliških vaseh s komedijo Jezični dohtar Petelin. Z izkupičkom pa urejajo klubsko sobo v kulturnem domu, pri ka- terem tudi udarniško delajo. Mla- dino iz Kungote bi si lahko dru- gi vaški aktivi vzeli za zgled. Vendar, zakaj mladinci Iz Kun- gote in Gorišnice lahko nekaj naredijo in redno delujejo kljub temu, da nimajo prostorov, zakaj pa to ne morejo ostali, ki imajo vse? Ob koncu bi pripomnili, da nI bilo aktiva, kjer si ne bi želeli tesnejših stikov z Občinskim ko- mitejem Zveze mladine. Želijo si, da bi jih člani komiteja večkrat obiskali, da se ne bi počutili ta- ko sami sebi prepuščeni. L C. Visaik pioniiirski odred je oddal v taupirčkovo (torbico na,jiboljži spis na l«mo -25 let VHlaje jiigosio- vansikiih narodov-«. Skozi občino je tekla tudi re- publiška kurirčkova pošta, njej pa se je pridružilo Seat lokailmih linij na mitiixgu v Ptuju. Ko so v Ptuj vkoraikall piionirji kurirji in borci, so se vsule debe- le deževne kaplje, ki pa niso za- straSile mladih kurirjev. Se iia- prej so ostali v vrstah pred tri- buno in čakali, da bodo lahko pre- dali kurirčkove torbice predstav- niku Občinskega združenja bor- cev. Na mitingu je govoril tov. Karel Zmavc o pomenu TV po- staj med vojno v naiši občini. Na poti so doživeli veliko le- pega in zanimivega. Spet ko se srečali z borci, ki so jim pripo- vedovali o hudih dneh druge sve- tovne vojne. Ko bodo pionirji dorasli, se bo- do sioominlali poti, ki .so jih pre- hodil' skupaj z borci; spomini na narodno osvobodilno borbo bodo globoko zapisani v njihovem spo- minu. Borcem in aktivistom gre že po- sebno priznanje, ker so kljub utrujenosti ponovno pokazali to- liko vneme za delo z mladino in ,50 omoeočili pionirjem toliko le- pih doživetij. Reoublifiko ktirir^^kovo torbico bo sprejel tov. M^ha Marinko v Ljiubliana. Na tem sprejemu pa bo sodeloval tudi pionir Iz rin«e občine, \7. T>ionirLjubo do- ma, kdor ga ima.« Moj dom se deli: na dve sobi, kuhinjo, shram- bo in vežo. V domu smo: jaz, moja dva bratca, atek, mamic? in moja teta. Pri nas imamo tudi tri mucke, ki so zelo živahne. Pred našo hišo stoji majhen vrt. ki je pK>sejan s korenčkom, ker je za drugo zelenjavo preveč v senci. Pred hišo pa imamo še majhno dvorišče, v katerem se sprehajajo kokoši. Lovrenca in mojega doma ne bom nikoli zapustila, kajti v naj- težjih trenutkih se vedno zate- čem domov. Marjanca Cebek, 5. c, član dop.-nov. krožka, Kidričevo Prvo pismo Prvo pismo sem pisala svoji se- s' ični v Kidričevo. Pri srcu me i p zelo tiščalo, ker še nikoli nisem pisala pisma. S tresočo roko sem prijela peresnik in ga namočila v stekleničke čr- nila. Moram priznati, da mi je šlo pisanje kar od rok. Stavke nam je napisala na tablo tovarišica. Bila sem zelo srečna, ker sem ga sama napisala in ga tudi sama poslala. Kmalu sem dobila pismo od se- strične, ki se mi je zahvalila zanj. Majda Strniša, 5. b., osnovna šola Polenšak Odlomki iz življenja heroja v. Kratka vsebina dosedanjih objav: Narodni heroj Dušan Kveder je preživel v Ptuju otroška in dijaška leta. V osmem razredu ptujske gim- nazije je tiskal dijaško glasilo RAST. Decembra je priredil s sošolci izlet v Haloze, kjer je spoznal bedno življenje halo- ških viničarjev. Sošolec Ivan Bratko ga je seznanil s komu- nistom, kovačem Ivanom Spo- lenjakom. Vplivi profesorice Boršnikove in profesorja Zgeča na ptujski gimnaziji ter profesorja Branka Rudolfa v šesti gimnaziji, ki jo je obiskoval v Celju, razgovori s komunistoma Cehnarjem in Spolenjakom v Ptuju, čitanje komunističnega čtiva in social- nih romanov iz knjižnice delav- skega društva Svoboda v Ptuju — so Dušana in njegove tovariše politično vzgojili, da so bili pri- pravljeni stopiti v vrste Komuni- stične partije. Dušana je sprejel v Partijo aprila 1933 z ilegalnim imenom Marko, komunist Spolenjak. Ob sprejemu se je zavezal, da bo izpolnjeval naloge, ki mu jih bo zaupala Partija, da se bo boril za glavni cilj njenega programa, za novi socialistični družbeni red. S Spolenjakom sta se sestajala zvečer v drevoredu pred želez- niško postajo v Ptuju. Z veran- de Kvedrovega stanovanja je bil lep razgled na postajo na drugi strani velikega travnika, sredi kostanjevega drevoreda. Drevo- red je krasil tudi cesti severno in južno od postaje. Na teh ale- jah, ki so jih v novi Jugoslaviji zamenjali stanovanjski bloki, je bilo ob večerih shajališče tudi drugih mladih komunistov s Spolenjakom, ki je bil deset let starejši od naših gimnazijskih znancev. Posedali so po klopeh ob cestah in se razgovarjali ter kovali načrte za revolucionarno delo. Po sprejemu v Komunistično partijo je Dušan praznoval de- lavski praznik prvi maj v krogu delavskega društva Svoboda. Pe- tega maja pa je odšel na premi- ere Kreftove drame Celjski gro- fi, katero je režiral njegov pri- jatelj Ivan Bratko. Drama je žela velik uspeh. Mlade igralce je opozorila na pravo vlogo celj- skih grofov v slovenski zgodo- vini, na njihovo brezobzirno po- hlepnost po fevdalni moči in imetju, na njihovo teptanje ma- lega člov-eka, na strahotno kri- vičen obračun z Veroniko, Iju- bavnico grofa Friderika Celjske- ga. Koliko odpora proti krivicam in nasilju v človeški družbi je budilo to odrsko delo v mladini! Dušan je bil zelo vesel uspe- ha, ki so ga dijaki dosegli s pri- reditvijo te drame. Petnajstega maja 1933 so ma- turanti končali s poukom. Dušan se je pripravljal na maturo. Po- mlad ga je vabila v zelenje, v Ljudski vrt, kjer se je sestajal s sošolci in jih tam učil matema- tiko. Kako so občudovali njego- vo nadarjenost za ta predmet. S kakšno lahkoto je vedno, že v osnovni šoli in pozneje v gim- naziji reševal matematične na- loge! Šolske naloge je končal že v dvajsetih minutah ali celo prej. Zvezka seveda tedaj ni zaprl in oddal, ampak je pisal naloge dalje na lističe in jih pošiljal sošolcem, ki jim je delal ta predmet težave. Napisali smo že, da je bil dober matematik tudi Dušanov oče. Oče se je zanimal tudi za družbena, politična in fi- lozofska vprašanja. V očetovi knjižnici je našel Dušan knjige o budizmu, o prostozidarstvu, o drugih religijah, dela raznih zgo- dovinarjev in politikov. Vsebino tega čtiva je drugače sprejemal kakor njegov oče, ko mu je štu- dij materialistične filozofije utr- dil svetovni nazor. Dušan je s sošolci polagal ma- turo med dvanajstim in dvajse- tim junijem 1933. Opravil jo je, kakor tudi njegov prijatelj Brat- ko, s prav dobrim uspehom. Tega sta bila lahko res vesela, saj sta vse leto veliko ur posvetila na- mesto učenju za šolo, drugemu delu, predvsem pa študiju mar- ksizma. 2e spomladi 1933 se je Dušan povezal s komunisti v železni- ških delavnicah v Ptuju, kjer so imeli celico od leta 1928. Spo- znal je tudi komunista Jože'ta Potrča, mladega zdravnika v Janežovcih v Slovenskih goricah, in komunista Jožeta Lacka, kme- ta srednjih let v Novi vasi pri Ptuju. Te stike je Dušan po ma- turi poglobil. V Jožetu Lacku in dr. Potrču je Dušan spoznal, da se med no- vimi znanci komunisti posebno odlikujeta, Icakor se je odlikoval tudi Ivan Spolenjak. Lacko je predstavljal steber socialistične- ga gibanja med kmečkim prole- tariatom, neomahljiv v svojem nazoru in delu zanj. Dr. Jože Potrč Je presenečal s svojim od- ličnim znanjem komunistične Ideologije in s svojo humanostjo. Niegove revohicionarne izkušnje, od vstopa v Komunistično par-. tijo leta 1924, pa do tedaj, ko sta se z Dušanom spoznala, so poleg njegovega ideološkega znanja pripomogle, da je lahko odlično vzgajal mlade revoluci- onarje, med njimi tudi. Dušana. V družbi ptujskih komunistov je rasel v Dušanu proletarski revolucionarni duh in ga odte- goval od njegovih nagnjenj, da bi se povsem posvetil študiju, ali matematike ali kemije ali morda aeronavtike, kamor ga je vlekla njegova nadarjenost. Kaj bo storil?! Tu so bile počitnice po ma- turi! Dušan se je odločil, da se bo v jeseni vpisal na tehniško fakulteto v Zagrebu, na kemični oddelek, obenem pa bo delal kot revolucionar Komunistične parti- je. Po maturi je obiskal tabornike mariborskega Sokola na Bohinj- skem jezeru, kjer je bil med vo- ditelji taborišča komunist Milan Apih iz Maribora. Nekaj dni v taborišču, v prelepem okolju Bohinjskega jezera in naših pla- nin, kopanje v jezeru in prijetna družba taboriščnikov, mu je pri- jetno delo. Doma v Ptuju so ga čakali vroči poletni dnevi. Kopat se je hodil k Dravi pri Mlakarjevih na Vičavi. Tja sem hodila tudi jaz s svojim devetletnim bratom. Dan za dnem sva se srečaval na travniku ob šumeči Dravi po vročim julijskim soncem in s pogovarjala o svetovni politik o poslanstvu umetnosti, o človc kovih vrednotah. Ko je minil' menda že tri štiri tedne skori vsakodnevnega kopanja, mi j Dušan zaupal, da je povezan komunisti. Ko je povedal, pre* kakšne naloge je postavljen vsa^ član Komunistične partije, sei^ se sprva zdrznila in občudoval^ da se je brez slehernega porn' sleka na vse odpovedi, ki ga t^ kajo v življenju, odločil na p" komunista, na pot, ki mu lahk prinese mnogo hudega, preganj« nje, brezposelnost, ječo. Septembra, ko sem odšla v š" lo v Maribor, sva se poslovil^ Dušan je 15. oktobra odpotoV« v Zagreb, kjer se je vpisal P kemični oddelek tehniške fakil tete. O tem obdobju piše sa) takole: »V Zagrebu sem se takoj p" vezal v revolucionarno študen' sko gibanje. Toda v Zagrebu n) sem dolgo ostal. Ko sem se ' zimskih počitnicah mudil v P'''' ju, smo petega januarja zveč^ organizirali veliko napisno akC jo ob peti obletnici diktature Jugoslaviji.« ^ V. " (Ddlje prihodnjič) stran TEDNIK — pefek, 22. aprila 1%6 Stran 5 MeU nagovorom direktorja Antona Valentina na proslavi Po uspelem delu prijetno praznovanje dneva železničarjev Kolektiv JŽ podjetja za popravilo voz v Ptuju se vsako leto ,bro pripravi na proslavo dneva železničarjev — 15. aprila. Na- idno priredi centralno proslavo, poleg tega pa pripravijo društva podjetju razna tekmovanja. Ob letošnjem dnevu železničarjev povabili k sodelovanju na proslavi osnovno šolo »Toneta Žnida- fa« v Ptuju, ki se je tudi odzvala vabilu s skupino pevcev in re- tatorjev. Kot posebnost na letošnji proslavi pa je bil prvi nastop stnega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Franja Petka v raz- eroma kratkem času vaj usposobil zbor, da je zapel na proslavi ?kaj narodnih in partizanskih pesmi. I Glede na prednje in na uspelo ,iraznovanje dneva železničarjev P pojasnil o posebnostih letoš- ijega dela podjetja, pa tudi pro- ilavljanja dneva železničarjev tedsednik upravnega odbora ^^an Šic sledeče: Posebnost v letošnjem delu lodjetja je glede na sedanjo topnjo razvoja, pa tudi glede na logoje reforme v tem, da smo ovečali plan proizvodnje — in- esticijskega vzdrževanja tovor- ih vagonov. To so narekovale otrebe Jugoslovanskih železnic, tega pa nam je to omogo- c.\\a.'ooljša organizacija proizvod- ' nje (er s tem tudi večja produk- tivnost dela. Študij pogojev za 7-urni delav- nik je pokazal kolektivu nekaj vrzeli, ki jih je bilo potrebno od- praviti na napravah, pa tudi v orcjanizaciji dela. To je vodilo k izboljšanju organizacije dela in do večje produktivno.st} poleg 7-urnega delavnika, po katerem delamo že od avgusta lani. Iz- boljšanje strojev in opreme je mnogo pripomoglo k povečanju produktivnosti. Lani smo naba- vili žago za les, hidravlično ža- go za kovine, električno dvigalo in razno pnevmatsko orodje, s čimer so znali vsi takoj delati, da jih ni bilo potrebno za to šele usposabliati. Naročnik naših uslug je predvsem Združeno že- lezniško transportno podjetje v Ljubljani, ki je z našim delom tudi zadovoljno in nam naročil ne zmanjka. Kolektiv se zaveda, da je k vsemu uspehu mnogo pri- V proizvodnji našega podjetja se ne čuti, da je večina sodelav- cev s podeželja, ki prihajajo na delovna mesta z raznimi prevoz- nimi možnostmi, ker se sami stri- njajo z brezpogojno disciplino in ne dovolijo nikakršnih kršitev na škodo kolektiva. Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so po- sebno stimulirani sodelavci, ki so v disciplini najdoslednejši. To jih opravičuje do posebne me- sečne in letne nagrade, ki jo tudi prejemajo. Tako so odpadle mno- pomoglo tehnično vodstvo pod- jetja skupno z direktorjem An- tonom Valentinom in z vsemi pri- zadevnimi poslovodji in delavci na vseh delovnih mestih, ki si prizadevajo iz dneva v dan delo bolj izpopolniti in povečati uspeh, zlasti odkar^je delo olaj- šano. V zvezi z reformo moram reči. da smo po njej začeli še bolj var- čevati z materialom, poleg tega pa smo začeli sami izdelovati tu- di rezervne dele, ki smo jih prej kupovali. Tako nismo odvisni od razni.i dobavnih zadržkov, pa tu- di ne od cene teh delov na trgu. Prav tako je važno, da smo ob- držali prejšnje cene naših uslug kljub podražitvi materiala. Kot kaže, pa ne bo mogoče iti mimo teh podražitev, zato se sedaj po- tegujemo za to, da bi nam bile priznane cene po naših stvarnih kalkulacijah. Za letošnje leto ne vemo, kako bo šlo, vendar sma- tramo, da bodo morale nove kal- kulacije veljati vsaj od 1. januar- ja 1966 dalje. ge težave, ki so prej vodile k di- sciplinskemu kaznovanju kot pa k nagrajevanju. Naše letošnje praznovanje dne- va železničarjev je bilo v zna- menju vidnega napredka podjet- ja in uspešnega premagovanja raznih težav, pa tudi v prijetnem vzdušju. To je mogoče le v ure- jenem podjetju ob zavesti, da postajamo v skupnosti Jugoslo- vanskih železnic enakopraven partner med ostalimi industrij- skimi podjetji v naši domovinL Sedaj nismo več odvisni ob iz- rednih pogojih od družbene do- tacije, temveč od pravilne vred- nosti dela in od dejanskih cen naših uslug. Tudi letošnjo proslavo je pri- pravil krajevni odbor sindikata železničarjev in zasluži za uspelo proslavo priznanje. Našemu pev- skemu zboru želim, da bi prido- bil še več pevcev in da bi sčaso- ma lahko nastopili tudi pred dru- gimi železničarskimi kolektivi ter dokazali, da je vedno spremljala težko delo na železnici tudi lepa narodna in partizanska pesem. V. J. Ivan Šic Ob letošnjem mednarodnem prazniku dela - 1. maju - pošiljamo delovnim ljudem na na- šem poslovnem območju tovariške čestitke in pozdrave. Kolektiv podjetfa J2 za popravilo voz v Ptuju Pevski zbor kolektiva na prvem nastopu LPVSKA mmm PTUJ Dne 12. aprila t. 1. je Delavska aniverza Ptuj končala svoje inštruktsžno delo v oddelku Srednje medicinske šole v Ptuju Opravila je seminarje iz 11 splošnih predmetov za 26 slušateljev. Skupno .le bi- lo opravljenih 1145 delovnih ur. Iz vseh predmetov .so s: . telji opravili potrebne izpite pred komisijo Srednje medicinske šole Maribor. 25 slušateljev us- pešno nadaljuje svoje delo na Srednji medicinski šoli v Mari- boru. ^ - lir Predavanje »Ureditev doma- čega vrta«: V Gorišnici, Trnovski vasi in Juršincih je bilo predavanje »Ureditev domačega vrta«. Pr- venstveno je bilo namenjeno ab- solventom gospodinjsko kuhar- skih tečajev, pa tudi drugim. Poslušalci so postavili nekaj prav zanimivih vprašanj. lir - lir Predavanje »Gospodarstvo ob- čine Ptuj v luči reformnih pri- zadevanj« je bilo namenjeno po- litičnim aktivom v sedmih izo- braževalnih središčih občine Ptuj. V vseh središčih so navzo- či živahno sodelovali v razpra- vah, zlasti je bilo čutiti, da je za- nimanje bilo zlasti živo med ljudmi, ki neposredno delajo v gospodarstvu. Največ vprašanj je bilo namenjenih kmetijstvu in šolstvu. Udeleženci so se sezna- nili s kompleksom gospodarskih vprašanj ptujske občine in pre- jemali na dopolnilna vprašanja pojasnila. Za primer navajamo nekaj takih vprašanj: •— Kakšne so možnosti in per- spektivne zamisli pbčine za po- večanje narodnega dohodka, da bi uspešneje reševali splošne pogoje dela in življenja obča- nov? — Koliko od ustvarjenega na- rodnega dohodka je namenjeno za osebno potrošnjo in koliko za družbeno potrošnjo ali razširje- no reprodukcijo? — Ali bomo tudi v bodoče vla- gali v eksperimentalne investi- cijske objekte? Zanimiva so bila tudi nekate- ra mnenja in nekatere kritike. Kritika je zadela npr. neenaka sredstva za osnovnošolsko de- javnost po občinah. Tu je nujria uvedba boljšega sistema financi_ ran j a. Kritika o neenakem ovrednotenju proizvajalnih sred- stev je izzvenela v vprašanje: Ali ne povzroča taka pomanj- kljivost neizenačenih pogojev gospodarjenja nihanja v korisit predvsem okrajem in občinam z razvitejšim gospodarstvom? Izmed mnenj sta bili zaiačilni zlasti dve, ki sta se pojavili v več izobraževalnih središčih; Občinski proračun naj dodeli sredstva le tistim krajevnim skupnostim, ki primemo skrbi- jo za la.stne dohodke, kar bo naj- IdoIj spodbudno in učinkovito; potrebno je, da gospodarske organizacije spoznajo komuno kot del sebe in prispevajo sred- stva za skupne potrebe; in še splošna ugotovitev vseh udeležencev: predavanje je bilo koristno in potrebno. Roncorfl se bodo 2. julija 1966 ustavili v Ptufu Dnevnik Večer iz Maribora Je že večkrat objavil nekaj podrob- nosti o pripravah na podravski turizem, na potovanje (od 2. do 4. 7. 1966) z rancami iz Maribo- ra mimo Ptuja, Ormoža, Varaž- dina in Čakovca do Kotoribe po Dravi, da se ne bi odvijal naš turizem samo po asfaltnih ce- stah, po železnici in letalih ob visokih stroških, temveč tudi ob manjših Izdatkih z rancami po deroči Dravi, ki je odnesla zad- nji splav po svoji poti, pozneje pa tudi prve rancarje, še prej pa vsaiko leto brodarsko štafeto do VaraidLna. Pripravljalni odbor za rancar- ski izlet do Kotori/be se je odlo- čil letos ustaviti tudi v Ptuju na obrežju v parku med novim cestnim in železniškim mostom, se pozdraviti s predstavniki Tu- rističnega društva Ptuj in dru- gih organizacij ter društev, se zadržati v Ptuju do 45 minut in potem odpluti dalje proti Or- možu, Nedvomno se bo 2. Julija (so- bota) ob 14. uri zbralo v parku več mladine in odraslih, da bi videli ranče z nad 300 potniki, slišali orkester Vitek, ki bo spremljal »konvoj« po Dravi in tudi predstavnike ptujskih pod- jetij, ki bodo po svoje sprejeli rancarje iz bližnjega Maribora in okolice ter jim bodo izročili po- što za prijateljska podjetja v Ormožu, Varaždinu in Cakovcu. Zabavni ansambel radia Ptuj je obljubil izmenoma z Vitki krat- kočasiti v parku gledalce, pred- sednik Turističnega društva Ptuj prof. Jože Maučec bo pozdravil predsednika rancarske odprave, ptujska trgovska podjetja pa bodo žrtvovala nekaj reklamnih in spominskih daril za čolnarje, ki bodo priveslali na mesto, kjer jih bo čakal predstavnik pod- jetja. Vse skupaj bi naj bila nevsiljena, prijetna turistična atrakcija v korist iznajdljivosti Večera in vseh udeležencev po- tovanja po Dravi, pa tudi spod- budna za bodoče večkratne ran- carske plovbe proti Kotoribi. Ptujčani so še vedno radi po- gledali za turisti, ki so obiskali Ptuj, oziroma so jih pozdravili, ko so prišli na obisk, zato bodo prišli omenjenega popoldne (2. 7. 1966) v park na srečanje z ran- carji, saj jih bo zanimalo nji- hovo razpoloženje, okrasitev rane, oprema in vse ostalo, kar ie pač novo za ta novi način kratkoročnega turizma po Dravi. V. J. V ORMOŽU USTANOVLJENO TURISTIČNO DRUŠTVO ^ Turistično društvo v Ormožu bodo sestavljale sekcije za pro- pagando, za olepšavo mesta in koordinaciji). Tudi v krajevnih cen- Itrih bi kazalo ustanoviti sekcije za olepševanje krajev. Nedavno je bilo v Ormožu Jistanovljeno turistično društvo. Namen društva je skrbeti za or- lanizacijsko utrjevanje, za pove- čanje števila članstva, za turi- stično vzgojo prebivalcev, da Organizira, izvaja in pospešuje luristično propagando in infor- fOacijsko službo, izvaja kontrolo "fid delom turističnih društev 'fr sekcij, skrbi za normalni po- tek turističnega prometa, aktiv- no sodeluje pri urejanju svojega turističnega območja, daje pobu- sodeluje in organizira kul- turne in športne prireditve, fe- stivale, razstave in drugo. Po- glavitna naloga turističnega dru- štva je, da sodeluje pri varstvu ^Pomenikov. Turistično društvo Ormož bo preučevalo vprašanja 'irizrna v obč;ni, po potrebi bo Prpdl^galo ustrezne ukrepe, ^Podbu]alo bo in usklajevalo ter Usmerjalo dejavnost- ostalih družben h orgdn.zac;] ki delu- '^io na področiu turizma. ^'a območju dbčine je obsta- jalo Miri>,Mčno društvo že' vrsto tod« ni do^spglo zaželenega ^■'la Nokaten občani niso po- dovolj razumevanja v tem Turistično društvo mora dajati Pobude zd gradnjo v^eh vrst tu- .^'"•''čnih ohtekrov, sodehije pn '^f^flav; regionalnih, urbanistič- :n družbenih planov. Nadalje evidenco o turističnem fenioženju ;n o turizmu tor zbi- 'Jstrezne podatke. Turistično društvo ima tri sek- i Jie. in <,rpr- -.ekcijo Zd olepša- j rriPsJa za koordTiac;io m ; za propdqdndo. Vsako , ''■^"ilo se^tavlid ndiman; 5 čla- r^Ov, ^^'dloge rurističnnga drušfvd I so prerf-'šnie, le tu- ; v občin; šele v ki | trpba nrriv-lp'^ u-m^-riet; | rdzv:],-!'; F-ndn^np- mož.nost: : trik' potr h, .tndd po- ; o^J^'" iP trebr. i]sk;dd;t; o "isoo- Po' " ^ kulnirri ti m dm-ht-no- "tičnim rdzvojtm obc.iie. - Povsod velja načelo, da je treba dokončati načete investici- je, šele potem preiti na nove. Vsaka čdločitev o gradnji mora biti temeljito in vsestransko pre- študirana in ekonomsko upravi- čena. Vlaganje je pravzaprav na- ložba denarja, ki mora objekt v določenem obdobju vrniti. Turizem postaja pri nas vedno bolj pridobitna dejavnost. V raz- vitejših deželah je dosegel višjo stopnjo razvoja in s tem tudi akumulacijo. Naša družbena skupnost se vsestransko zavzema za pospešeni razvoj turizma. Go- spodarska reforma je tudi v raz- voju turizma opravila svoje. Terciarna dejavnost naj bi se hitreje razvijala, krepila in omo- gočila delovnemu človeku in inozemskemu turistu čimveč pri- jetnega oddiha in razvedrila. Turistične zmogljivosti v ob- čini so le delno izkoriščene in bo treba v tem pogledu več storiti. V občini je 23 zgodovin- skih spomenikov in raznih zgo- dovinskih znamenitosti. Nova vinska klet v Ormožu bo za tu- riste precejšnja zanimivost, tod je tudi grajski park, ki ga bo treba bolj uporabljati v turistič- ne namene. R. D. VELIKA GASILSKA VAJA V ORMOŽU v OKVIRU »TEDNA BRAT- STVA IN PRIJATFXJSTVA« BO 22. MAJA T. L. V ORMOŽU VE- LIKA GASILSKA VAJA. SODE- LOVALI BODO GASILCI IZ OBČIN PTUJ, VAR\ŽDIN, CA- KOVEC I\ 0R.V10Z. S to '.eliki^ m^j-Kko manife- stacijo bo v Ormožu končan te- den bratstva in prijateljstva štirih sosednjih občin. Pričaku- jejo, da bo pn gasilski vaji so- delovalo nad 100 gasilcev. Ob tei priložnosti bodo ormoški pasilci proslavili 80-lernico ob- stOKi easiNkeaa Iriictv^ Ormož, ;abiici Hardeka pa 70-letnico Skladovnice drv pred blokom V zadnjem času smo pričeli temeljito razmišljati o razvoju turizma, vendar to posameznikom ni nič mar. Pred prvim blokom v Poštni ulici v Ormožu je na zelenici nekaj skladovnic drv. Nič hudega, saj niso nikomur na poti, menijo nekatere tovarišice. Kaj pa turistični delavci? V Ormožu ljudje nimajo dovolj posluha za razvoj turizma, saj ne skrbijo za olepševanje mesta. Večkrat godr- njajo zaradi ponesnaženega mesta, na drugi strani pa povzročajo če večje slabosti. Ne upoštevajo prednosti estetskega videza. Sta- novanjsko komunalno podjetje pa je krivo, da mesto ni urejeno. Kaj dela v tem bloku hišni svet in kaj menijo o tem stanovalci tega bloka? Stanovalci tega bloka so okrasili okna s cveticami, ali ne bi še spravili drv tja, kamor sodijo. obstoja društva. V Ormožu mislijo, da bo ta gasilska vaja (največja od dosedanjih. Gasilci bodo prjkazali preživele načine gašenja požarov. Najprej bodo gasili z vedri, nato bodo nasto- pili gasilci na konjih, posebna i ekipa bo gasila z ročno brizgal- no na vozu, nastopili bodo z orodnim vozom, na katerem bo motorna brizgalna, nato z avto- ' cisternami, z azbestnimi oble- kami, z dihalnimi aparati, štiri desetine pionirjev pa bodo na- stopile s cevmi. Po vaji bo ga- silska parada, nazadnje pa bo- do gasilci nastopili pred slav- nostno tribuno. j Gasilska vaja bo prikazala razvoj gasilstva od pričetka do sedanie stopnje v štinh prija- teljskih občinah. Prikazana bo sodobna gasilska oprema, orod- je in druge potrebščine. Vaja bo na Mestnem trgu v Ormo- žu. Ormožani pričakujejo, da SI jo bo ogledalo več sto ljudi. Na to veliko in zanimivo ga- silsko prireditev se v Ormožu temeljito pripravljajo. Priprave so predvsem po gasilskih dru- štvih, ki bodo na vaji nastopila. D. R. Franjo Novak: »Usoda idealista« Tudi peta izredna izdaja zbor- nika »PO JUGOSLAVIJI« — »Tu- ristične prigode« ali zgodba »USODA IDEALISTA« sodi v okvir tiste, doslej že uveljavlje- ne turistične publici.stike Franja Novaka, ki izpolnjuje dvoje te- meljnih pogojev: prvič je zani- miva ljubezenska zgodba, drugič pa je tudi človeško topla in pre- pričljiva. Za spremembo od prejš- njih, potopisno očrtanih zgodb se ta kot podtekst preliva v gra- divo te knjižice. Na videz bi lah- ko živela zgodba povsem samo- stojno knjižno življenje. Toda to je samo videz, zakaj prav tako močno je speta in vgrajena v okvir celote. Potovanja, domači kraji, planine, morje — vse pri- haja v tej knjižici, ki nosi v sebi fabulo o ljubezni in hrepenenju, "do izraza šele, če zaživimo s sve- tom, ki ga doživlja mladi profe- sor Janez Trdina. In obratno: tu: ristični, publicistični del še toliko bolj nevsiljivo izstopa in nas po- stavlja pred mnoge odločitve, če se nam ob branju z^odb utrne en sam lep spomin na mladost, iska- nje, razočaranje in srčne trenut- ke. Zgodba o ljubezni Janeza Te- rana ni kliširana, osladna, čmo- bela pripovedka o že znanih lju- bezenskih doživljajih in zapletih. Močno je originalna in predvsem sodobna. Govori nam o mladem človeku, ki ga življenjska na- ključja vrsto let pehajo v samo- to, razočaranje in tesnobo. V njej si išče svoj prostor pod soncem, doživlja poraze, dokler ne najde tisto, kar mu je potrebno, da bi lahko delal, rasel in živel. Če- prav je prostorsko vezana na turistične kraje in potovanja, ne izgublja na tistih občečloveških dimenzijah, ki ji dajejo poseben čar in mik. Potovanje — to je iskanje, je misel zgodbe. Vsakdo išče po svoje, vsakdo doživlja svoje te- žave. Lepota pokrajine bi ostala neopažena, če bi ne bilo ljudi, ki hrepenijo po ljubezni, po dob- rem in lepem. Prav izraziti po- udarek na etičnem dviga zgodbo iz povprečja. Junak naše zgod- be, ki ga vsakdanjost zapleta v brezupne poskuse, vseskozi ohra- nja v sebi smisel in hrepenenje za dobrim in lepim. (fm) Študentje cenijo njim posvečeno skrb Na letošnji občinski konferenci SZDL Je govoril v imenu Kluba ptujskih študentov visokošolec Vili Perner v imenu vsaj 100 štu- dentov iz ptujske občine, ki štu- dirajo v Ljubljani in v Mariboru ter v Zagrebu na raznih fakulte- tah in višjih šolah ob zaostrenem študijskem režimu. Namen Pernerjeve diskusije je bil opozoriti forum SZDL na dve posebnosti, med katerima se nahajajo študentje naših visokih šol, in sicer na resno prizadeva- nje, da bi izpolnili pogoje za akademske poklice, ki jih potre- buje naša skupnost, in to glede na težave, ki spremljajo študenta med rednim študijem, ter na ugo- tovitev, da je po končanih štu- dijih težko dobiti zaposlitev tudi pri podjetjih, ki štipendirajo vi- sokošolce. Glede na vse to je toliko bolj važen obstoj Akademskega klu- ba študentov iz ptujske občine, ki nima samo tekočih nalog v zvezi z' delom in življenjem vi- sokošolcev v republiških cen- trih, temveč tudi pripravlja vse potrebno za mlajše generacije študentov, ki jih potem sprem- lja tradicija predhodnikov na fakultetah in tudi v domovih ter v kraju bivanja. Ptujski akademski klub je med agilnimi klubi v Ljubljani; skrbi za razna predavanja, večerne umetniške besede, za sodelova- nje na raznih večernih kulturnih prireditvah itd. Sedaj pripravlja gradivo za Almanah ptujskih študentov, ki bi naj predočil po- znejšim študentom probleme in uspehe dosedanjih generacij štu- dentov. ^ Poseben aplavz, ki ga je bil deležen visokošolec Vili Perner po končam diskusiji, je poitrdil, da študentje iz ptujske občine tudi v bodoče v svojem priza- devanju ne bodo osamljeni in da bo tudi občinski odbor SZDL podpiral politiko štipendiranja in zaposlovanja po končanem študiju v občini, da ta ne bo zaostajala v tem za drugimi ob- činami. V. J. Stran 6 T £ D M K — petek, 22. aprila 1966 Stran ROKOM/ET ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA Griže-Orava 11:12 (6:10) v morda odločilni tekmd za na- slov prvaka SRL je Prava nekoli- ko presenetljivo opravila s sedme- rico Griž kot gost. Ker so ostali rokometaši Griž praznih rok tudi v uvodnem spomladanskem kolu v Velenju, so Ptujčani krepko v voJ-tvu. Sicer je do konca tekmo- vanja §e cela vrsta pomembnih srečanj, vendar ima Drav„ nekoli- ko bcliži razpored, saj potuje sa- mo še v Šoštanj in v Veliko Ne- deljo, doma pa bo pričakala na- slednje ekipe: Kovinarja iz Maribora. Fužinar- ja iz Raven in Velenje. Torej mo- rajo fantje odločiti doma vsa sre- čanja v svojo korist, v gosteh pa premagati vsaj Veliko Nedeljo. Zadetke v Grižah ko dosegli: Jurkovič 5, Kovač, Cernezel in Rozman po 2 in Cimerman 1. Omembe je vredno, da so imeli i ci Drave ob odmoru štiri za- detke v dobrem, nato pa so izrav- n . domači razmerje, vendar niso imeli dovolj moči za končni uspeh: na^-^rej niso izkoristili sedemme- trovko, nato pa je šlo vse no vodi, zmagoviti zadetek je dosegel Ko- va' 30 sekund pred koncem tekme. V nedeljo dopoldii^ pa gostujejo v Ptuju rokometaši ravenskega F žinarja, ki se bodo pomerili z D.avo tib 10. uri. NK Republiško prvenstvo v vafah na orodiu (Ida Mesarič osvojila republi- ški naslov) ) V soboto, 16. aprila, in nede- ljo, 17. aprila, je bilo v Ljub- ljani republiško prvenstvo v vajah na orodju za ženske. Tek- movale so vse kategorije žensk od pionirk do članic. Zastopani so bili vsi razredi razen zvezne- ga. Na tej telovadni oziroma tekmovalni prireditvi so sodelo- vale tudi telovadke s področja ptujske občine. Najbolj mno- žično udeležbo je poslal »Par- tizan« Kidritevo. Iz tega dru- štva so tekmovale pionirke v dveh vrstah ter mladinke in čla- nice kot posameznice. Največji uspeh v Ljubljani je dosegla članica TVD »Partizan« Ptuj Mesarič Ida, ki je osvojila v II. razredu članic pn^o mesto in dosegla pri tem 46.10 točk. Dru- go plasirana za njo je zaostala le za 0.60 točk iz česar izhaja, da je bila borba zelo huda. Tu- di Anica Vrtič, bivša pripadni- ca »Partizana« Ptuj, ki tekmuje sedaj za Kidričevo, je dosegla lep uspeh, saj je v I. razredu članic osvojila 5. mesto z 5132 točkami. Prvo plasirana v tej konkurenci je zbrala 70,63 točk. Tudi tekmovalke iz Kidričevega so se vidno plasirale, pa čerav- no ne med prvo petorico. Naj- boljša od njih je bila Vera Ber- lič. Udeležba s strani ptujskih tekmovalk sicer ni bila množič- na ter je edino »Partizan« Ki- dričevo reševal nekdanjo tradi- cijo ptujskih telovadk, toda upajmo, da bo s časom, ko bo v Ptuju nova telovadnica in ne- koliko več volje in požrtvoval- nosti s strani vodniškega kadra tudi ta problem rešen v korist omasovitve orodne telovadbe. OP Pionirsko šahovsko prvenstvo v Mariboru Pred kratkim je bilo v Maribo- ru medobčinsko ekipno in posa- mezno šahovsko tekmovanje pio- nirjev bivšega mariborskega okraja. Iz občine Ormož se je udeležilo tekmovanja 18 pionir- jev in pionirk v ekipi starejših in v ekipi mlajših pionirjev ter v ekip; starljših pionirk. V vsa- ki ekipi so bili" po štirje člani. Tekmovanja se je udeležilo nad 100 tekmovalcev. Starejše pio- nirke iz občine Ormož so zasedle I. mesto, ekipa starejših pionir- jev IV., mlajši pionirji pa III. me- sto. Na žalost je bila prva ekipa diskvalificirana, zato ne bo na- stopila na republiškem šahov- skem prvenstvu pionirjev v Lju- bljani. Med posameznimi pionirji se je najbolje plasiral na tretje mesto starejši pionir ANDREJ MLAKAR iz Miklavža, v tekmovanju posa- meznikov pri starejših pionirkah je MILICA MIKLAŠIČ iz Miklav- ža zasedla 4. mesto, MILAN GRI- VEC iz Ormoža pa je med mlaj- šimi pionirji osvojil peto mesto. ga vozlišča. Sodelovalo je 51 čla- nov. Najboljši rezultat in s tem prvo nagrado je dosegel Adolf Mihelač s 126 krogi od 150 možnih. Sledili so: Vrtič 124, Štefan Arnuš 123, Klinger 122, Kunstek 121 krogov itd. 14. aprila je bil izveden tra- dicionalni ekipni mnogoboj ptuj- skih in okoliških strelskih dru- žin za pokal želeaničarjev 1966. Najboljša ekipa iz Kidričevega je nastreljala 848 krogov in pre- jela pokal v trajno last. Sledile so Turnišče 805, Železničar 782, Petovia 776, gradb. Drava 717 krogov itd. Skupno s kegljači so se tudi strelci v nedeljo, 17. aprila, po- merili z železničarji v Čakovcu in tudi zmagali. Z navedenimi tekmovanji je bil prazniik železničarjev tudi na športnem polju lepo proslavljen. A. K. DPD Svoboda Ptuj organizira javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Vabimo soliste, popevkarje, reci- tatorje, instrumentaliste in an- samble k sodelovanju pri tej jav- ni oddaji. Avdicija bo 24. 4. 1966 v gle- dališč-u ob 9. uri. Vabi odbor Koncert Zveze slepih v Ptuju Ob 25-l6tnici OF in 20-letnici Zveze slepih Jugoslavije prireja Zveza slepih Ptuj 25. aprila ob 19.30 konc^ v kino dvorani. Nastopil bo moški pevski zbor pod vodstvom prof. Martina Col- nariča in harmonikarski trio kul- turno prosvetne sk pine ZS iz Maribora. Vstopnice so v predprodaji v blagajni kina. Vljudno vabljeni. TRŽNE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVAL- NICI TRGOVSKEGA PODJETJA POVRTNINA MARIBOR Cenik veljaven na dan 20. 4. 1966. Jabolka Ila 3,80 novih dinar- jev, jabolka Illa 3,30; orehi- jedrca 34, suhe slive 6,50, datelj- ni (odprti) 8,0, banane 4,90, li- mone 3,90, pomaranče 4,50, ro- zine 10, smokve (odprte) 7,60, grappefruit 4, radgonski biser 1 1 9,30, kapelj ski biser 1 1 9,30, vino belo 1 1 6, jajca 0,46, med 5,23, cvetača 3, kumare 6,80, ohrovt 2, peteršilj 2,50, por 1,70, solata (endivija) 3. solata (kri- stalka 5,50, solata (majniška) 5,50, špinača 2,60, zelje (sveže) 2,50, zelena 1,80, česen 4, čebula Ila 2,50, krompir 1,10, korenček 1,50, pesa (rdeča) 1,80, kumare (vložene) 4,49, koruza 1,15, pše- nica 1,35, proso 2,30, fižol (te- tovec) 2,30, fižol (prepeličar) 3,90, repa (kisla) 0,80, zelje (ki- slo) 1,20, Radenska 11 0,86, Sla- tina Donat 1 1 0,90, krmilna pe- sa 12, črna detelja 24, papirnate vrečke kg 3.30. Kegljanje in streljanje V počastitev dneva železničar jev so bila Izvedena tudi števil na tekmovanja v kegljanju ii streljanju. Kegljaški krožek le lezničar Ptuj je organiziral \ svojem krožku tekmovanje zč prehodni pokal v disciplin 1X100 lučajev. Prvo mesto ir prehodni pokal je osvojil Petei Vrtič s 380 podrtimi keglji. 12. aprila je bila v Ptuju od- igrana tekma z ekipo iz Kidri' čevega in je Železničar zmaga z rezultatom 341:368. 14, aprila je bila zaibeležena ponovna zmaga proti ekipi Pe- tovie z rezultatom 343:301, V nedeljo, 17. aprila, pa je bi- lo srečanje med železničarji iz Ptuja in iz Čakovca in tudi tam so zmagali Ptujčani. V streljanju so se strelci Že- lezničarja Ptuj pomerili 10. t. m, najprej na ekipnem mnogoboju v Mariboru in bili s 777 krogi drugi. V dneh od II. do 13. a-prila je bilo izvedeno nagradno strelja- nje posameznikov za vse člane kolektivov ptujskega železniške- SLABA IZOLACIJA Elektrikarjeo Mnček pride do- mov v solzah in z oteklim li- cem. — >Ka] je bilo?< je vprašala mati. — >Ujel sem čebelo,* odgo- vori otrok, >pa ni bila izolira- na.c PRORAČUN Soproga sta se sporazumela, da ho žena zapisovala vse izdat- ke. Na koncu meseca je poka- zala možu svoje vknjižbe: hrana za kanarčka . 3 N din kosti za psa ... 8 N din razno......1300 N din NOGOMET ALUMINIJ POVEČAL NASKOK NA TRI TOČKE Aluminij-Branik 2:0 (2:0) Zmago in obe točki so si zago- tovili igralci Aluminija že v pr- vem delu, ko sta ukanila Milo- savljevič (v 12. minuti) in Krnic (v 40. minuti) sicer odličnega vra- tarja gostov. Dva zadetka in ne- kaj zamujenih priložnosti na obeh straneh so videli gledalci v vseh 90 minutah sila nezanimive pred- stave v Kidričevem. To lahko tembolj trdimo, ker je napravil Branik zelo dober vtis pri objek- tivnem opazovalcu, saj so se mladi Mariborčani krepko upira- li prvemu na lestvici, nasprotno pa so zaiorali domači zelo slabo, nepovezano, brez prave volje. Pred kakšnimi 300 gledale, je sodil srečanje Srdanovič iz Lju- bljane Ostali izidi: Ljubljana — Triglav 3:1. Koper — Gorica 1:1, Rudar (T) — Celje 1:3, Železni- čar — Mura 2:1, Kladivar — Ru- dar (V) 2:3. Na lestvici vodi slej ko prej Aluminij s 24 točkami pred Tri- glavom, ki jih je zbral 21, nato sledi Celje 20. Ljubljana 18, Ru- dar (T) in Železničar po 17, Gori- ca 16, Branik 13, Koper, Mura, Rudar (V) 9 in Kladivar 7. Enajsterica Aluminija nezadrž- no hiti proti vrhu. Pred zasledo- valci se je umaknil kar za tri točke, saj je Ljubljana obraču- nala doma s Kranjčani, nekoliko je presenetil poraz Rudarja na domačem igrišču v Trbovljah, kar da Celjanom zopet nekaj upanja za končni uspeh v SNL. Kot smo že zapisali, se bodo ome- njene ekipe borile za naslov re- publiškega prvaka v nogometu. Zanimivo pa bo, kdo bo moral iz lige. Kot je znano, bosta morala najbrž dva. Koper, ki je krepko sedel na repu po končanem je- senskem delu, dosega uspeh za uspehom in vse kaže, da se bo rešil slovesa iz družbe ekip SNL. Kaj klavrno pa je končal Kladi- var — bivši zvezni ligaš, ki ga je precej prizadel poraz v tekmi z Velenjčani na domačem igri- šču, saj se je znašel na zadnjem mestu. Kakorkoli že — do kon- ca je še nekaj srečanj, ki bodo odločala o vrhu in o dnu SNL. vendar lahko podobno kot za vrh trdimo, da se bodo borile za član- stvo SNL Mura, Koper, Rudar (V) in Kladivar. Pari prihodnje nedelje so: Gorica —/Aluminij v Novi go- rici, Celje — Ljubljana v Celju. Koper — Železničar v Kopru in Triglav — Mura ,v Kranju, Bra- nik — Kladivar v Mariboru, Ru- dar (V) — Rudar (T) v Velenju. Slovenska conska nogometna liga. V 4. spomladanskem kolu je dosegla Drava pomembno zmago sicer proti slabo uvrščeni enaj- storici iz Dravograda, vendar ne smemo pozabiti, da je osvojil Fu- žinar pred 14 dnevi v Dravogra- du obe točki s pičlo zmago 1:2. Če bi na kratko ocenili sreča- nje med Dravo in Ojstrico, mora- mo brez dvoma omeniti mnoge 100-odstotne priložnosti za dose- go gola pred vrati domačega vra- tarja — torej mnogo zamujenih prilik na tekmi, v kateri so Ptuj- čani prevladovali skoraj vso igro razen v začetku drugega polčasa, ko so hoteli domači vsaj enkrat premagati vratarja Kolariča. Zadetke so dosegli: Korenjak, Nežmah, Kostanjevec in Emeršič. Sodnik Pave iz Maribora je dob- ro sodil pred kakšnimi 200 gle- dalci, med katerimi so bili tudi igralci Fužinarja. Ostali izidi: Kovinar — Konjice 2:0, Papir- ničar — Grafičar 4:1, Olimp — Nafta 3:2, prost je bil Fužinar, Šoštanj — Mejnik 3:1. Na lestvici vodi še vedno te- zenski Kovinar z 19 točkami, sle- de pa: Papirničar 18, Drava 17, Šo- štanj 15, Nafta, Olimp in Mejnik po 14, Fužinar 13. Ojstrica 8 in Konjice 7 točk. Na vprašanje, kdo bo prvak in novi član SNL, še ne moremo od- govoriti, vendar lahko brez dvo- ma trdimo, da bomo lahko odgo- vorili na to vprašanje po nedelj- skem kolu, ko se bodo pomerili Mejnik — Kovinar v Svečini, Grafičar — Ojstrica v Murski So- boti, Drava —^Olimp v Ptuju, Nafta — Fužinar v Lendavi, Ko- njice — Radeče v Konjicah; prost bo le Šoštanj. Najzanimivejše bo brez dvoma v Ptuju, kjer mora osvojiti Dra- va dve točk; in tako še naprej konkurirati za najvišje mesto. Seveda bo »vroče« tudi v Sveči- ni, kjer bo poskušal Mejnik ob- računati s Kovinarjem, v Lenda- vi pa bo Nafta pobrala ves izku- piček v srečanju s Fužinarjem. Konjice bi popravile z zmago slab poJožaj na lestvici. ZAHVALA Ob prerani smrti dobrega mo- ža, očeta, sina in brata LUDVIKA BRAČIČA iz Apač 100 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem za tolažbo, izraze sožalja ter vence, posebno pa za spremstvo na njegovo zadnje Dočivališče v Vidmu pri Ptuju. Zahvaljujemo se zdravnikom iz Kidričevega za vso zdravniško pomoč in podjetju Elektro Ptuj za spremstvo ob pogrebu in za vso pomoč ob pokojnikovi dol- gotrajni bolezni. Prav lepa hvala tudi g. župni- ku iz Lovrenca na Dravskem Dolju za pogrebni obred in go vor kakor tudi č. duhovščini i? Vidma pri Ptuju. Prav lepa hvala tudi gasilcem za sodelovanje pri pogrebu in ze poslovilni govor tov. Sodecu. Žalujoči: žena Antonija, otro- ci Marjan, Jože in Nada, oče, mati, brat, sestra ter ostalo so- rodstvo. Apače in Videm, 17. aprila 1966. Danes in jutri Kino Gorišnica 24. aprila — ameriški barvni film TAPvZANOVA NAJ- VEČJA PUSTOLOVSCINA. Kino Ormož 23. in 24. aprila — ameriški barvni kuiemaskopiki filin LJUBIVA SE. Kino Ptuj i2. in 23. aprila — japonski barvni kinemaskopski tilm OLIMPIADA V TOKIU; 24. aprila — francoski bainmi kinAnaskopski film CAR. TOUCHE; 26. in 27. aprila — slovenski film LAZNIVKA. Kino Središče 23. in 24. aprila — zahodnonemški barvni kinemaskop- ski film PESEM O PISANEM BALONU. Kino Tomaž pri Ormožu 24. aprila — ameriški film VSO DOLGO NOC. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVEIi za čas od nedelje. 24. aprila, do nedelje, 1. maja 1966 Prvi krajec bo v sredo. 28. aprila, ob 4.50. NAPOVED VREMENA: med soboto, 23. aprila, in ponedeljkom, 25. aprila, bo še deževno in hladno. Od torka, 26. aprila, do petka, 20. aprila, bo lepo in toplo. V soboto, 30. aprila, bo deževno vreme v obliki ploh in neviht V nedeljo, 1. maja, bo jutranja megla, nato pa oblačno z delno sončnostjo. V jutranjih urah bo še mrzlo. Alojz Cestnik