Časopis občine Kamnik, 26. januar 2018, leto 3, številka 2
Valerija Heybal ni pozabljena
V torek, 16. januarja, je minilo sto let od rojstva svetovno znane operne pevke Valerije Heybal in prav na dan obletnice je bila v Domu kulture Kamnik slovesnost z odprtjem razstave v njen spomin. V Kamniku, kjer je bila rojena in je tudi pokopana, si zasluži vsaj spominsko ploščo, so prepričani številni, ki se trudijo, da sopranistka in njeno izjemno delo ne bi utonila v pozabo.
Jasna Paladin
Kamnik - Želja članov Društva sv. Jakoba Kamnik, da bi ob stoti obletnici rojstva Valerije Heybal na njeni rojstni hiši na Glavnem trgu odkrili spominsko ploščo, se sicer ni uresničila, so se pa tej svetovno znani sopranistki pred dnevi poklonili s slovesnostjo in razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Domom kulture Kamnik in Območno izpostavo Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. »Slovesnost posvečamo Valeriji Heybal - Kamničanki in svetovljanki, operni pevki evropskega in lahko rečemo tudi svetovnega slovesa, ki je v enem od svojih intervjujev rekla, da ji je petje pomenilo sonce, vodo in zrak in da če je kdaj v življenju kaj resnično ljubila, je bil to njen poklic. Vse to izžarevajo tudi naše fotografije, pred vas smo jih postavili zato, da bi začutili, da se je pred sto leti tu, v Kamniku, rodila velika
III
9 i
Pobudnica slovesnosti in razstave, predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar
umetnica. Je res pozabljena? Ne, a vendarle bi morali storiti še marsikaj, da bi bila bolj navzoča med nami. Po njej bi lahko poimenovali katero od kulturnih ustanov, na rojstno hišo bi morali postaviti spominsko ploščo, v Kamniku bi lahko bila ulica Valerije Heybalove in še marsikaj bi se dalo storiti. Spomin na velike ljudi je treba ohranjati,« je na odprt-
ju razstave povedala pobudnica slovesnosti, predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar. Del razstave sega v leto 1996, ko je bila dve leti po smrti umetnice v njen spomin pripravljena obsežna razstava, ki je bila predstavljena v takratnem Razstavišču Veronika. Drugi del razstave pa je nastal kot strnjeni povzetek življenja
in dela Valerije Heybal, podrobneje opisan v monografiji Valerija Heybal, pozabljena slovenska primadona avtorjev Marka Koširja in Petra Bedjaniča, ki je bila izdana lani ob stoti obletnici njenega rojstva. Razstava bo v preddverju Doma kulture Kamnik predvidoma na ogled do 29. januarja.
► 2. stran
pohigf^;
dabor
Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577
www.pohistvo-dabor.si
mmm'bouia«o-ngDoi'ji
LEŽIŠČA VISOKE KVALITETE
z žepkastim vzmetenjem dim. 200 x 90 cm
že za 162 e
ČAS JE ZA
MENJAVO LEŽIŠČA
V POMLAD Z NOVO
VZMETNICO
OBČINSKE NOVICE
Tudi dolina Črne je v občini Kamnik
Tako pravijo prebivalci naselij od Črne do Črnivca, ki razočarani ugotavljajo, da občina za investicije v njihovem koncu namenja premalo denarja. Na občini odgovarjajo, da bo projektov v dolini Črne v letošnjem letu kar nekaj.
stran 3
AKTUALNO
Ustanovitev zveze verjetno že aprila
Na drugi konferenci o kulturi so se predstavniki kamniških kulturnih društev zavzeli za čimprejšnje oblikovanje zveze, ki bo zastopala njihove interese.
stran 5
KULTURA
Džezovska ljubezen na drugo poslušanje
Klasični in džezovski pianist Gregor Ftičar je konec minulega leta izdal svoj solistični prvenec Solo.
stran 7
ZANIMIVOSTI
Mojster poklica, ki izumira
Robert Flerin z Duplice je eden redkih puškarjev kopitarjev pri nas. Puškina kopita v domači delavnici izdeluje že več kot trideset let, med mladimi pa zanimanja za ta zanimiv poklic danes praktično ni več.
stran 12
Na kolajno so čakali pet let
Prvi so z državnim prvenstvom v odbojkarski sezoni 2017/18 končali v mladinski konkurenci -s skorajda sanjskim razpletom za mladince Calcita Volleyja. Mladi kamniški odbojkarji so na zaključnem turnirju v dvorani OŠ Stranje izgubili le finalni obračun s Črnučami ACH ter se po petih letih spet veselili srebrne kolajne.
Miha Štamcar
Kamnik - Dvorana v Stranjah je bila na zaključnem turnirju za mladinskega prvaka Slovenije skorajda premajhna za vse, ki so si želeli v živo ogledati finalno tekmo med domačim Calcitom Vol-leyjem in ekipo Črnuče ACH. Tako Kamničani kot Črnu-čani do tega dvoboja v celotni sezoni niso izgubili niti ene tekme, v velikem finalu pa so bili bolj zbrani odboj-karji iz Črnuč, ki so slavili s 3:0 (14, 21, 19). Pred tem so v polfinalu domači odbojka-rji z 2:0 (21, 22) ugnali Maribor, črnuška ekipa pa prav tako z 2:0 (7, 25). »Že nekaj časa v mladinski konkurenci nismo osvojili
kolajne, kaj šele drugega mesta, tako da smo s tega vidika resnično lahko zadovoljni. V celotni sezoni smo izgubili le eno tekmo, finalne tekme pa nismo odigrali najbolj prepričljivo, vendar fantom nimam česa zameriti. Žal še vedno nismo mogli računati na poškodovanega Matijo Laknerja. Sicer je vprašanje, ali bi bil izid v finalu kaj drugačen, vendar bi imeli kakšno možnost menjave več,« je finalno tekmo komentiral Aleš Hribar, trener mladincev Calcita Vo-lleyja, ki v letošnji sezoni vodi tudi mladinsko reprezentanco Slovenije. V njej so po daljšem času kar trije kamniški odbojkarji.
► 11. stran
Cenejše smučanje za kamniške osnovnošolce
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Letošnja zima ni tako bogata s snegom, kot bi si mnogi želeli, a na Veliki planini so kljub temu že našteli nekaj smučarskih dni. Da bo smučarjev, predvsem najmlajših, v prihodnje lahko še več, pa je tudi letos poskrbela Občina Kamnik, ki 2500 evrov proračunskega denarja namenja subvencioniranju smučarskih vozovnic na Veliki
planini za osnovnošolce s stalnim bivališčem v občini Kamnik. »Občina Kamnik tudi v koledarskem letu 2018 sofinancira 40 odstotkov zneska vozovnice za kamniške osnovnošolce. Tako so na voljo klasične smučarske ter sanka-ške vozovnice. Za otroško smučarsko dnevno vozovnico boste odšteli le devet evrov. Ob nakupu vozovnice opozorite na blagajni,« opozarjajo v družbi Velika planina.
Bliža se Kamniški karneval
Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik bo tudi letos na pustni torek, 13. februarja, priredil tradicionalni kamniški karneval. Vse, ki bi želeli sodelovati kot skupinska maska, vabijo, da se do 6. februarja na karneval prijavijo preko spletnega obrazca http://bit.ly/kamniskikarneval2018. Prijava na karneval mora vsebovati tudi okviren opis maske ter imeti konkretno kontaktno osebo, ki ji bodo pravočasno sporočili vse podrobnosti. Start povorke bo predvidoma ob 16.30, natančen potek pa bo znan naknadno. Kot vsako leto bodo tudi tokrat najboljše maske nagrajene. J. P.
V Termah Snovik že deseti pesniški natečaj
Snovik - V Termah Snovik bodo kulturni praznik že deseto leto zapored počastili z literarnim natečajem, ki letos nosi naslov Vsak je svoje sreče kovač. Razpis je namenjen odraslim ter otrokom do 15. leta starosti. Svojo pesem z osebnimi podatki lahko oddate do 6. februarja na recepciji term ali na elektronski naslov animacija@terme-snovik.si. Rezultate natečaja bodo razglasili v sredo, 8. februarja, ob 18. uri na literarnem večeru v Termah Snovik. J. P.
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Občinske novice
Ob nihalki bo zrasel nov objekt
V teh dneh mineva leto dni, odkar so ognjeni zublji v celoti uničili gostilno pri spodnji postaji nihalke na Veliko planino. Načrti za novo zgradbo so narejeni, trenutno pa potekajo aktivnosti za vložitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V družbi Velika planina so sicer lani ustvarili rekordni dobiček.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Spomnimo, da so ostanke v požaru močno poškodovane Gostilne pod žičnico, ki je v lasti družbe Velika planina, lani poleti porušili, že vse od nesreče, za katero je družba dobila 140 tisoč evrov zavarovalnine, pa potekajo priprave za gradnjo novega objekta.
Načrti so zdaj že znani, prav tako okvirni stroški. »Za izdelavo projektov novega objekta pri spodnji postaji nihalke je bil izbran Arhitekturni biro Karlovšek iz Domžal. Izgradnja novega infrastrukturno (žičniškega) ter turistično-gostinskega objekta ob spodnji postaji nihalke na Veliko planino je projektantsko ocenjena na okoli 520 tisoč evrov. Trenu-
Kdaj naj bi se gradnja začela, še ni znano, saj mora družba Velika planina najprej dobiti gradbeno dovoljenje.
tno potekajo aktivnosti za vložitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naj povem, da gre za objekt, v katerem bo družba v prvi vrsti izvajala svojo osnovno dejavnost, to so prevozi z žičniškimi napravami. To pomeni, da bomo v objektu imeli ločene prostore za čakalnice, prodajo vozovnic in druge spremljajoče prostore, ki so potrebni
Izgradnja novega infrastrukturno (žičniškega) ter turistično-gostinskega objekta ob spodnji postaji nihalke na Veliko planino je projektantsko ocenjena na okoli 520 tisoč evrov.
za nemoteno delovanje žičniških naprav. Poleg teh prostorov pa bodo v objektu tudi prostori, ki bodo namenjeni gostinsko-turistični
dejavnosti,« nam je pojasnil direktor družbe Velika planina Leon Keder.
S poslovanjem v lanskem letu zelo zadovoljni
Kako natančno se bo načrtovana naložba poplačala (z lastnim ali tudi občinskim denarjem), bo znano v prihodnjih tednih, zagotovo pa je o novih pridobitvah lažje razmišljati po uspešnem poslovnem letu, kakršno se je v družbi Velika planina pravkar izteklo. »Glede leta 2017 lahko povem, da je bilo leto za nas zelo dobro. Zabeležili smo rekordno število potnikov na nihalki, in sicer skoraj 70 tisoč (66.232), ter rekordni dobiček. Ustvarili smo za več kot 1,3 milijona evrov prihodkov. Od tega znaša čisti dobiček okoli 300 tisoč evrov. Točne podatke bomo imeli v naslednjih dneh,« še pravi direktor, ki letos poleg začetka gradnje novega objekta pri spodnji postaji nihalke namerava izpeljati še nekaj naložb. Med drugim bodo investirali v zame-
Nov objekt bo namenjen tako žičniški kot turistično-gostinski dejavnosti.
njavo vlečnih protivrvi ni-halke, v obnovo kuhinje v gostišču na Zelenem robu ter v prenovo sistema za izdajanje vozovnic, po kateri bo možna tudi internetna prodaja.
Podpora občine in požrtvovalni zaposleni
»Ob zaključku bi se preko vašega medija rad zahvalil zaposlenim. Brez njih takšnih rezultatov ne bi bilo.
Namreč večina naših obiskovalcev ne vidi požrtvovalnega dela, da sistem, kot je naš, deluje neprekinjeno. Sam sem vseskozi prisoten in cenim to, kar zaposleni prispevajo k rasti podjetja. Seveda pa gre zahvala za takšen rezultat tudi lastniku podjetja Občini Kamnik, ki ima s svojimi nadzornimi organi res posluh za turizem in razvoj Velike planine,« sklene Leon Keder.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/20l-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2018 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 9. februarja 2018, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 1. februarja 2018.
Valerija Heybal ni pozabljena
i 1. stran
Valerija Heybal se je rodila v Kamniku očetu Josipu, orga-nistu, in materi Ceciliji, rojeni Matičič. Osnovno šolo je začela obiskovati v Kamniku, nato nadaljevala v Ljubljani, kjer je končala tudi nižjo gimnazijo in šest razredov srednje šole Državnega konser-vatorija v Ljubljani. Glasba jo je spremljala od rane mladosti. Solo petje je študirala pri profesorju Francu Župev-cu, na opernem odru pa je debitirala 16. januarja 1938 in nato istega leta postala članica ljubljanske Opere, kjer je delala vse do 31. decembra 1947. V začetku leta 1948 je odšla v Beograd, v letih od 1952 do 1954 pa stalno nastopala v Bernu, gostovala je v
Izraelu, Avstriji, Londonu, Bruslju in drugje. Prepela je skoraj ves repertoar za dramski sopran in nastopala v svetovno znanih opernih delih. Njen glas je zadnjič javno zazvenel v Kamniku 19. februarja 1977 v takratnem Razstavišču Veronika na slovesnosti ob obletnici rojstva slikarja Ivana Vavpo-tiča. Zadnja leta svojega življenja je zaradi bolezni večino časa preživela v bolnišnici, umrla pa je 18. septembra 1994 v Ljubljani in bila pokopana na kamniških Žalah. Za njeno smrt so vedeli le redki, vsaj na poslednjo pot jo je pospremila zgolj peščica rojakov in prijateljev. Kot je na odprtju razstave povedal Tone Ftičar, je na njenem pogrebu na koru v
cerkvi zapel Janez Majceno-vič, besede v slovo pa ji je ob odprtem grobu izrekel samo eden od patrov iz kamniškega frančiškanskega samostana (pater frančiškan je bil tudi njen brat Oskar). O tej znani Kamničanki je na odprtju razstave nekaj misli spregovoril tudi župan Marjan Šarec: »Verjetno se naša generacija prvič srečuje s to veliko umetnico, ki je bila rojena v Kamniku. Dandanes je mnogo umetnikov, ki so pozabljeni in kot da pravzaprav ne bi nikoli živeli. Usode so namreč različne in nekaterim je usojeno, da se jih še dolgo po smrti slavi, časti in spominja. Valerija Heybal ni imela te usode. O njej se govori, da je pozabljena, in morda od večjega
dela prebivalstva Slovenije tudi je. Zato pozdravljam besede dr. Marjete Humar, da bi se lahko njenemu spominu poklonili tudi s poimenovanjem kakšne ulice in ustanove, saj ob pravi pobudi to niti ne bi bilo tako težko. Spominu na Heyba-lovo smo se dolžni pokloniti tudi v prihodnje in naj bo stota obletnica njenega rojstva nov začetek. Da bomo vedeli, kaj smo v Kamniku imeli, kaj je izšlo iz Kamnika in da je Kamnik tudi zadnje počivališče Valerije Heybal.«
Kulturni program ob stoletnici rojstva Valerije Heybal ni minil brez opernega petja. Ob spremljavi pianistke Irine Milivojevič je nastopila sopranistka Vlatka Oršanič.
Slovesnosti ob stoti obletnici rojstva Valerije Heybal so se udeležili številni, ki so umetnico poznali osebno, pa tudi vnuki in pravniki njenih sester in bratov.
Pobudo, da bi po Valeriji Heybal v Kamniku poimenovali katero od ulic ali ustanov, je podprl tudi župan Marjan
Šarec. / Foto: Tina Dokl
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Gradnja kabelske kanalizacije se nadaljuje
Zaradi prekopov bodo delne zapore prometa v krajih gradnje vse do 30. marca.
Občinske novice
Tudi dolina Črne je v občini Kamnik
Tako pravijo prebivalci naselij od Črne do Črnivca, ki razočarani ugotavljajo, da občina za investicije v njihovem koncu namenja premalo denarja. Na občini odgovarjajo, da bo projektov v dolini Črne v letošnjem letu kar nekaj.
Cesta pri Podružnični šoli Gozd nima prehoda za pešce, zato je prečkanje na tem delu za pešce zelo nevarno. / foto: jasna paladin
Črna - Na nas so se obrnili krajani doline Črne, ki so v prejšnji številki Kamničan--ke prebrali zapis podžupana Mateja Slaparja z naslovom Pregled 2017 in načrti 2018.
Odprto pismo podžupanu Mateju Slaparju
»V občino Kamnik poleg mesta sodijo tudi vasi in naselja v treh dolinah: ob Kamniški Bistrici (od izvira pa do Kamnika), od Črnivca do Stahovice (dolina Črne) in Tuhinjska dolina. V vašem poročilu navajate opravljena dela v letu 2017. Za območje od Črnivca do Stahovice - to so vasi: Žaga, Črna, Podstu-denec, Krivčevo, Kališe, Pod-lom, Gozd - navajate samo del javne ceste Podlom-Kali-še. V načrtih za leto 2018 pa žal za te kraje ni nič planiranega, čeprav se za naselja okrog Stranj, Godiča ter vasi v Tuhinjski dolini načrtujejo kar precejšnje investicije. Tudi v vaseh od Črnivca do Stahovice so poškodovane že tako zelo ozke lokalne ceste, ki na mnogih strmih delih nimajo niti zaščitne ograje, tako da je vedno tvegano srečevanje nasproti vozečih vozil (ceste v Kališe, Krivčevo, na Gozd, del ceste proti cerkvi na Gozdu). Nekatere ceste so še neasfaltirane (tretjina poti skozi Gozd), prav tako so potrebna ogledala na nepreglednih delih cest (križišče v vasi Gozd pri gasilnem domu), na državni cesti za Gornji grad, ki je bila pred časom na enem delu popravljana, je od ceste do škarpe v dolžini 50 metrov jarek globine okrog pol metra, ki kar kliče po nesrečah. Pred Podružnično šolo Gozd ni niti prehoda za pešce in tako je prečkanje ceste za učence od prvega do četrtega razreda zelo nevarno. Prav tako imajo prebivalci višje ležečih vasi že več let zelo resne težave z oskrbo pitne vode predvsem preko poletja, kljub temu da jih večina ima živino na Veliki planini. Spoštovani gospod podžupan, sprašujem vas, kdaj se bodo začeli reševati ti zelo pereči problemi in nekateri med njimi so življenjsko nevarni!« je v imenu krajanov v odprtem pismu podžupanu Mateju Slaparju zapisala Vesna Golob.
Želijo si svetnika iz njihovih krajev
Ali gre zares za zapostavljanje krajanov doline Črne, smo povprašali tudi predsednika Krajevne skupnosti
Črna Lada Osolnika. »Pozna se, da smo majhna krajevna skupnost z okoli 800 prebivalci in na obrobju občine, saj denarja, ki ga že tako ni za vse, pogosto zmanjka. Veliko je še cest, ki bi jih bilo treba asfaltirati in tudi že obnoviti, občini dajemo predloge, a odločajo svetniki. Žal pa naša krajevna skupnost svetnika v občinskem svetu nima in tako tudi ne nekoga, ki bi se res zavzel za nas,« nam je povedal Osolnik.
Ceste bodo še naprej redno vzdrževali
Za odgovore na pobude, zapisane v odprtem pismu, smo prosili tudi podžupana Mateja Slaparja oz. občinsko upravo, od koder so nam poslali obsežen zapis. »Na Občini Kamnik se zavedamo problematike dotrajanosti cest in dovozov ter jih v skladu z razpoložljivimi sredstvi in trajnostnim razvojem celotne občine tudi rešujemo. V občini je 363 kilometrov občinskih cest, od tega je še več 10 km neas-faltiranih. Trudimo se, da se naredi čim več in na čim več mestih. Prioritetno se urejajo dostopi in vozišča, ki so nevarni in poškodovani. Pobude za rekonstrukcijo cest oziroma za umestitev v proračun pošiljajo krajevne skupnosti z dopisi, občinska uprava pa podane pobude preuči oziroma določi prioritete. Del cest je bil v preteklih letih obnovljen tudi ob hkratnih posegih v kanalizacijsko in vodovodno omrežje, kjer smo preko kohezij-skih sredstev obnovili dobršen del cestnega omrežja ter infrastrukture pod njim. V preteklih letih je bilo tako v sklopu kohezijskih projek-
tov obnovljenih 13,5 km občinskih in državnih cest. Glede omenjenega območja pa je občina v letu 2017 naročila odmero javne poti Krivčevo-Kranjski Rak od regionalne ceste do konca asfaltne ceste, vendar se lastniki zemljišč ne strinjajo s samo odmero zemljišča. Dokler pa meja ni dokončno rešena, občinska uprava ne more rekonstruirati javne poti. V letu 2017 smo na območju Črnivca izvajali naslednja dela: asfaltiranje javne poti Podlom-Kališe, izgradnja opornega zidu Zavrh-Kališe in redno vzdrževanje vseh kategoriziranih cest v občini Kamnik. Za leto 2018 je planiranih več nujnih vzdrževalnih del kot tudi novogradenj in prenov že obstoječih odsekov. Dne 14. februarja bomo na seji občinskega sveta sprejeli rebalans proračuna, iz katerega bodo razvidne predvidene investicije v občinsko infrastrukturo v letu 2018.«
Obnovili bodo Vodohran Črna
Na občinski upravi pravijo, da se zavedajo tudi problematike oskrbe s pitno vodo. V zadnjih letih so tako s kohe-zijskimi sredstvi dogradili več kot šestnajst kilometrov vodovodnega omrežja na območju Tunjic, Stranj, Perove-ga, Šmarce, Volčjega Potoka ter Tuhinjske doline, letos pa bodo gradbeni stroji zabrneli tudi v Črni. »Na območju Črne je predvidena sanacija VH Črna. Občina je decembra 2017 naročila izdelavo projekta PGD/PZI za sanacijo Vodohrana Črna, ki je dotrajan in poddimenzioni-ran. V vodohranu se bo izvedel ustrezen preliv, ki bo
omogočal prevajanje povečanih dotokov vode iz zajetja. Pred vstopom v objekt je predvidena izvedba prizidka za namestitev merilne opreme in GPRS-postaje za prenos podatkov. Sočasno s sanacijo vodohrana je predvidena tudi obnova vodovoda med vodohranom in obstoječim omrežjem v naselju Črna v dolžini 120 metrov. Sanacija je predvidena v drugi polovici leta 2018. Ocenjena vrednost investicije je 120 tisoč evrov. Na območju Stahovice je predvidena dograditev kanalizacije od križišča pri Calcitu do objekta Stahovica 14. V izdelavi je projekt PGD/PZI za izvedbo fekalne kanalizacije na regionalni cesti Stahovica-Črnivec v dolžini 300 metrov. Gradnja je predvidena v drugi polovici leta 2018. Ocenjena vrednost investicije je 110 tisoč evrov,« pojasnjujejo na občini.
Kakšni so načrti države?
»Pobude za postavitev odbojnih ograj in prometnih ogledal bomo posredovali na Komisijo za tehnično urejanje prometa, ki bo preučila možnosti realizacije. Glede odprtega jarka ob cesti Stahovica-Črnivec smo upravljavca za državne ceste obvestili, saj občina nima nikakršnih pristojnosti na državnih cestah. Za zaris prehoda za pešce pred podružnično šolo pa bomo morali sklicati državno komisijo, saj je v tem delu ovinek in ni zadosti vidnega polja za varno prečkanje državne ceste,« še pravijo na občini. Vprašanja v zvezi z državno cesto smo poslali tudi na Direkcijo RS za infrastrukturo, a njihovih odgovorov še nismo prejeli.
Jasna Paladin
Mekinje, Godič - Občina Kamnik, investitor Telekom Slovenije, naročnik GVO in izvajalec del Pirnat obveščajo, da bodo v prihodnjih tednih nadaljevali gradnjo TK kabelske kanalizacije, zaradi česar bodo potrebne delne zapore cest, in sicer od 19. januarja do 30. marca na naslednjih odsekih: Zduša-Breg (od Zduša 18 do Godič 84), Pot v gozd mimo Mekinjskega samostana, Mekinje-Godič (od Cankarjeve 40 do Pot na Jeranovo 1) in pločnik ob lokalni cesti,
Mekinje (Pot na Jeranovo-Cesta dr. Tineta Zajca-Jera-novo)-Zduša (Cankarjeva 49-Pot na Jeranovo 10, od Cesta dr. Tineta Zajca 19 do 12, od Jeranovo 7 do Jera-novo 16), Cesta dr. Tineta Zajca (hišne številke 17 do 15), nekategorizirana cesta od Molkova pot 2 do Molko-va pot 3, Fužine-KIK in pločnik ob javni poti (hišne številke Fužine od 6 do 8 in hišne številke Fužine od 9 do 10) ter javnoprometna površina, parcelna št. 410/17 k.o. Kamnik (od hišne številke Trg talcev 5 do hišne številke Medvedova 9).
Zapora ceste zaradi sanacije zemeljskega plazu
Vranja Peč - Občina obvešča, da na javni poti Vranja Peč-Volgemut zaradi sanacije zemeljskega plazu velja popolna zapora prometa, in sicer od 17. januarja do 28. februarja. Obvoz ni možen, kar bo otežilo življenje stanovalcem šestih hiš, ki pa jim bo izvajalec moral omogočiti občasen dostop do objektov, prav tako bo kljub zapori poskrbljeno za dostop v primeru nujnega prevoza. Prevoznost ceste bo zagotovljena za vozila, ki odvažajo komunalne odpadke, prav tako mora izvajalec zagotoviti varen prehod šolske poti. J. P.
V skladu z 11. in 47. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO, 61/17- ZUreP-2) in 31. členom Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15 in 20/17) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI POZIV
K ODDAJI POBUD ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE KAMNIK ŠT. 2
Občina Kamnik začenja postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta št. 2 (v nadaljevanju: OPN).
Občina vso zainteresirano javnost poziva, da do vključno ponedeljka, 26. februarja 2018, poda pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, za spremembo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe OPN-ja.
Občina bo osnutek sprememb in dopolnitev OPN št. 2 pripravila na podlagi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, razvojnega programa, lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Te potrebe morajo biti obrazložene in dokumentirane. Vloga z navodili je dostopna na spletni strani občine (http:// www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt) in na vložišču na sedežu Občine Kamnik. Vlogo lahko oddate na vložišču Občine Kamnik, pošljete po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali po elektronski pošti: obcina@kamnik.si.
Pobude je možno podati za spremembe namembnosti zemljišč in za spremembo določil veljavnega odloka OPN in njegove grafične priloge. Zainteresirani se lahko za potrebne dodatne informacije zglasite v prostorih Občine Kamnik na Oddelku za urejanje prostora v času uradnih ur oziroma pokličejo na telefonski številki 01 831 81 18 ali 01 831 82 46.
Pobude, ki so bile občini posredovane v času od začetka veljavnosti OPN do javnega poziva, bodo v napovedanem postopku obravnavane, zato teh pobud ni treba ponovno vlagati.
Pobude, ki bodo prispele po 26. februarju 2018, v tem postopku sprememb in dopolnitev OPN ne bodo obravnavane.
Marjan Šarec ŽUPAN
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Občinske novice, mnenja
Prejeli smo Zahvala
Iskrena hvala gospe Pavli in njenemu sinu, ki sta mi v začetku decembra pomagala pri mojem nesrečnem padcu pod šutensko cerkvijo.
Ani Resnik, Podgorje
Stavke obiskovalci občine niso občutili
Kamnik - Kljub stavki delavcev v javnem sektorju, ki je bila v sredo, 24. januarja, je delo na Občini Kamnik za občane in obiskovalce ta dan potekalo nemoteno oz. skladno s pravili, ki jih določa zakon o stavki. Občani so bili tudi v času stavke deležni vseh storitev. J. P.
Pisarna LAS Srce Slovenije
Kamnik - Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije, v kateri sodeluje tudi Občina Kamnik, vse zainteresirane prebivalce občine, ki imajo projektne ideje, primerne za prijavo na javni poziv LAS, tudi v letu 2018 vabi v pisarno LAS Srce Slovenije, in sicer predvidoma vsak drugi ponedeljek v mesecu od 9. do 15. ure v prostorih Občine Kamnik (pisarna št. 32). Termin sestanka je treba rezervirati na: las@razvoj.si ali 01 8962 713. J. P.
Izpolnjujemo obljube
lili le v dva razreda, pri tem pa bi mnogo najrevnejših upokojencev prikrajšali za 140 evrov regresa.
Naj spomnimo, da veliko starejših še vedno živi pod pragom revščine. Prizadevamo si, da najprej pomagamo najrevnejšim. Minimalne pokojnine za polno delovno dobo smo uspeli zvišati na 500 evrov, s čimer smo omogočili boljše življenje več kot 52.600 upokojencem.
Za leto 2018 smo poleg redne izpogajali še izredno uskladitev pokojnin (januarja za predvidoma 2,2 % in aprila za 1,1 %). Zahtevamo prenehanje varčevanja na račun upokojenih. Zato smo v parlamentarni postopek vložili zakon, s katerim bi se pokojnine postopno dvignile na raven, kot če preteklih zamrznitev pokojnin ne bi bilo.
Upokojenski regres bo tudi v letu 2018 izplačan v petih razredih glede na višino pokojni-ne.Tak pristop ocenjujemo kot solidaren in socialno pravičen. Za reges smo v koaliciji izpoga-jali 140 milijonov evrov, kar je za 13 milijonov evrov več kot leto prej. Upokojenci bodo zato v letu 2018 prejeli višji regres kot v preteklem letu. Ne zdi se nam prav, da bi upokojenec s 451 evri pokojnine prejel enako višino regresa kot tisti z 2500 evri pokojnine, ¡kot je predlagala poslanka □ Alenka Bratušek. S strani nje-§ne stranke so po družbenih g omrežjih krožile dezinformaciji je glede njihovega amandmaji- ja, s katerim bi sicer nekoliko i višja sredstva za regres razde-
Za vse generacije
Davčne olajšave v podporo športu
Ob velikih uspehih naših športnikov smo vedno znova navdušeni. Ko ugasnejo žarometi na velikih tekmovanjih, pa športni klubi in društva največkrat ostanejo prepuščeni samim sebi. Žal številni životarijo, zato sem pretekli teden v parlamentarno i proceduro vložil dva zakona, ki ! prinašata občutne davčne olaj-jšave podjetjem za vlaganja v s športna društva in klube. i Z vloženima zakonoma želim j spodbuditi podjetnike in podjetja, da vlagajo v slovenski ž šport. Trenutno se namreč z slovenskemu podjetju ne ž splača podpirati športnih dru-fštev, saj od tega nima nobene i koristi. Po mojem predlogu pa 1 bi podjetje za donacijo športu ^ nagradili z nižjo stopnjo dav-
ka. Če bi torej podjetje z dobičkom 10.000 € športnemu društvu namenilo 1.000 €, bi se po mojem predlogu takemu podjetju davčna obveznost znižala za 360 €. Država bi se odpovedala 360 € davka, da bi slovenski šport pridobil 1000 € podpore. Prepričan sem, da moramo težavam in potrebam športa prisluhniti. Največ lahko naredimo, če vzpostavimo sistem, da se bo podjetjem splačalo vlagati v šport. Le tako bomo tudi v prihodnje lahko uživali v uspehih slovenskih športnikov.
Matej Tonin, poslanec
N.Si
Favorita Šarec in Tonin
Po raziskavi tržno-raziskovalnega podjetja Episcenter, ki je januarja merilo podpore kandidatom na letošnjih volitvah v državni zbor, v kamniškem volilnem okraju najbolje kaže kandidatoma Marjanu Šarcu in Mateju Toninu.
Danica Zavrl Žlebir
Kamnik - V spopadu teh dveh "prvoligašev" je zelo verjetno, da bosta v državni zbor v domačem volilnem okraju izvoljena oba, na podlagi rezultatov raziskave razmišlja direktor Episcentra Igor Oman. Raziskavo so po naročilu stranke NSi januarja izvedli v treh volilnih okrajih volilne enote I (Gorenj -ska), in sicer poleg kamniškega tudi v okraju 6 (kranjsko podeželje) in 9 (škofjeloški okraj s Selško in Poljansko dolino). Kaj pomeni vstop Marjana Šarca na volilno sceno v domačem (kamniškem) okraju, kjer se mu obeta spopad s sedanjim poslancem Matejem Toni-nom, in kaj v ostalih dveh volilnih okrajih, kjer so volivci doslej volili pretežno desno, so ugotavljali med nekaj več kot tisoč anketiranci. "Merili smo realni in maksimalni doseg kandidatov za poslance državnega zbora, navedli smo enajst potencialnih kandidatov. Pri realnem dosegu smo prišli do rezultata, da bi skoraj 60
odstotkov volivcev dalo svoj glas Marjanu Šarcu, njegov maksimalni doseg je sicer okoli 70 odstotkov. Mateju Toninu bi svoj glas zaupalo 15 odstotkov anketirancev, njegov maksimalni doseg pa je blizu 40 odstotkov. Maksimalni doseg pomeni, kako bi se odločali volivci, če bi imeli na izbiro dva kandidata," pojasnjuje Oman. Naslednji kandidat je po dosegu daleč za njima: Aleš Hojs iz SDS ima realno šest, maksimalno pa slabih osem odstotkov dosega. Vsakega od kandidatov so primerjali tudi z ostalimi, in sicer z vprašanjem anketirancem: koga bi izbrali kot drugega, če bi imeli na voljo dva glasova? Med volivci, ki volijo Tonina kot prvo opcijo, bi jih slabih 50 odstotkov izbralo Šarca, sedem odstotkov bi jih denimo izbralo Aleša Hojsa, slabih pet odstotkov Aleša Primca. Toni-nu pa bi med njim in Šar-cem svoj drugi glas zaupalo 34 anketirancev. V primeru, da bi Toninu uspelo prepričati te volivce Marjana Šar-ca, bi lahko svoj rezultat iz-
boljšal za petino, sledi iz raziskave, ki kaže, da sta v kamniškem volilnem okraju Šarec in Tonin "prvoligaša", ostali imajo občutno manj možnosti.
Raziskavo je naročila stranka NSi in njeno glavno vprašanje je bilo, ali ima z vstopom Šarca v igro Tonin možnosti izvolitve ali ne. Odgovor je da, in to na vseh treh ravneh, v Sloveniji, kjer je napoved izvolitve v primerjavi z volilnim letom 2014 večja za skoraj odstotek, v treh volilnih okrajih volilne enote I, kjer je stranka NSi v raziskavi približno na enaki ravni kot leta 2014, in v kamniškem volilnem okraju, kjer je napoved izida za Tonina v primerjavi z rezultatom volitev izpred štirih let večja za dobre tri odstotke. Koeficient izvolji-vosti je razmerje med volilnim rezultatom kandidata na ravni volilnega okraja in volilnim rezultatom na nacionalni ravni oz. na ravni volilne enote. "Tak rezultat pomeni, da se izvoljivost To-ninu poveča ne glede na to, da na volilno prizorišče vsto-
pa Šarec," verjetnost, da bosta na letošnjih volitvah izvoljena oba favorita, utemeljuje Igor Oman. Matej Tonin (NSi) je z rezultati raziskave zelo zadovoljen: "Analiza je bila narejena z namenom, da potrdim svoj občutek, da me ljudje podpirajo, in anketa je to potrdila. Kaže namreč, da sem podporo z volitev 2014 v domačem okraju ne le zadržal, pač pa za nekaj odstotkov tudi izboljšal, stranka pa je prav tako zadržala rezultat iz leta 2014 v ostalih dveh volilnih okrajih. Prvo mesto Marjana Šarca me ne skrbi. Če bova v Kamniku izvoljena oba, se že veselim sodelovanja." Ko smo mu povedali za izide raziskave, ki ga uvrščajo na prvo mesto, je Marjan Šarec dejal: "Tega sem vesel, podpora v domačem kraju je sploh velikega pomena. Upam, da to ni zato, ker bi se me radi znebili kot župana! Raziskava mi da vedeti, da imam možnost izvolitve v državni zbor, seveda pa je še zelo zgodaj in do volitev bo še veliko trdega dela."
Mladi nogometaši prišli do urejenega igrišča v Šmarci
Marko Šarec, občinski svetnik LMŠ
Po desetih letih zapletov in neugodnih okoliščin stare Stolove zgodbe o elektrifikaciji Š pgrtneg a pafka Virtus o Šmarci smo svetniki Liste Marjana Šdrca zelo veseli, dasmo v začetku januarja P018 zpključili eno leto trajajoči projelet nridobitve vseh potrebnih soglasij las^ tnikov zemljišS, izvedbe projekta, usklajevanja z vsemi < čključenimi deležniki in bo i potrditve finenčne inoestici-| je za izvedbo napeljave dote noda nujno potrebnega glas-f nega ele°tričnega priključka
1	c t rofaznim tokom v občin-| takem proračunu za leto ea
2	teto 2017. Finančna sredstne § so bila zagotovljona v ekviru I [rroračunske postavke 8116 | n vzdrževanje športnin i nbjektov, ki jih ima ZTŠK Ka-■ mnik v uprav^anju ik vzdrže-§ vanju. Med njimi je tudi je del
zemlj išča, ki ga je Občina Kamnik odkupila pred pri-Zližno štirimi leti, tako sta danes seavisni objekt Virtus in nogometno igrišče v stoodstotni občinski lasti. Ko je pred desetimi leti svoja vrata zaprla tovarsa STOL Kamnik, se je kmalu pokazal šn sr negntivni učineS in sicer, da je nogometno igrišče (in nelotni šrortni gark Virtus) ostale brea trafaanega električnega to ka, 0 je nujno potrešrn predvsem za zalivanje travnate rogometne površire v poletniU rrresecič. to skrite delne goškndbe glav-npga elaktričnega kabla je namreč; prišlo med gradnjo naku-tovalnega središča Qlandič Kamnik, tako posledično tudi nogometaši niso mrgli urejati vvejih športnih površin, ker jih niso mogli zalivati eeč kor dva ieri. Tenisači sr poskušali Tč pred leti urejati situacijo z izgra-
Investicijska vrednost celotnega projekta jv znašala cea 10.00š EUR. Od trga:
ElekLrč šroješt: 549 EUR Nčtarša: 380,79 EU R lzččši 6.878,36 EUR ElLVtrčmčstaža: 2.132,26 EUR + masjnl ntrčšši
ttnjo elektro priključka, venda-sivo bili uspešv i pri pridobse-sjv potresih soglaisij tonitov aemljišči To pasje po prevzema ¡grišča v u^av^je ZTŠKK na pobčdo Francija Kramarja. vodje špertnis program ov v ZTšK Kamnik, le uspelo, ko je Sred e^m letom Marko Ščnec, ščmačin v Šmarci is svetni Liste Marjana Šarca, v trm projektu odigral veliko vlogo, saj mu jl uspelo s svormi oovaščr-ni najs stupri jezik in pridobil je sseh devnt potrebnih soglasij oziroma sEžnosL z kerisš Eiek-tra djubljana, aa se je prčiekt po vsnh teh letih lahko začvl izvajati.
Po enoietsem prizadevanju, ni oženem trudu, pozitivni energiji, sodeloaanju in finasčni ¡sčesticiji Občine Kamna je v janearjs 2 018 ven darle ptišlo do priklopa elektrike na novem šrlključku. To [Damenl velik Lota, za vzgojo nogomčtng mle-dinn v Kamniku, saj jč po bč-eedah Francija Kramarja (renu-tno v noo flub NK Virtus Kamnik vključe nih kar 150 oLrok istanih med 8 is (2 let), ki Irodo eedaj meH priložnost trenirati jn igrati tekme na urejenem ne-sometnem ^rišču in razadati svoj nogometni potencial. Pomen te neoe pridobivve za Šmarco in seveda Kamn ik je tudi v tem, dan si v prihodnje tahto obetamo še eečjo zasedenost igrišča, saj je tu pred
sasom trenirala tudi Olimpija, Mu^ Radomljs, Domžale. NK Kamnik, prav (ako tudi veteran-vke eZipe, obetamo pa si laL-sotudi nastaneL ženste nogometne ekipe, szj e Kamniku naznoerstnega žčtskega eki-ščega športa zrimanjkuje. Prijazne bodo k sodelsvanju porabili tudi NK Kamrnk či bo va zrejenem igrišču poleg doma cilnega kleba NK Virtus Ka-mnid v prsatih terminih dobra-VčšeL Posledičnč sč tč nogometno igrišče omogočaie ¡granje višje kategorije nogometa. Zats ee nam tem mes!u iskreno zahvaljujemo tudi vsem iastnikom zemljišč a Čmarci za njihova soglasja ki sluPnosti in pa podjetju Elektro Ljubljana za so^ane^^e električnega klalola. Svetnice in svetniki Liste Marjaca Šarca smo veseli, san je svetnlška skupina LMŠ čfupaj z občrnskim svetni-aom Markom Šarcern veako pripomogla k vzpoatavitvi učenega elektro prisijučka ins tem zagotovila nemoten razvoj kamniškega nogometnega podmladka.
Nina I rt,
Vodja svetniške skupine Liste Marjana Šarca
I ms
Lista Marjana Šarca
svetniška skupina
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Aktualno
Ustanovitev zveze verjetno že aprila
Na drugi konferenci o kulturi so se predstavniki kamniških kulturnih društev zavzeli za čimprejšnje oblikovanje zveze, ki bo zastopala njihove interese.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Januarja je v Domu kulture Kamnik potekala druga konferenca o kulturi, na kateri so se prisotni zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev zveze kulturnih društev v Kamniku. Na konferenci se je zbralo kakšnih dvajset predstavnikov kamniških kulturnih društev, prisostvovala pa sta ji tudi poslanka državnega zbora Julijana Bizjak Mlakar in vodja oddelka kulture na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger.
Namen: izboljšanje pogojev za delovanje kulturnikov
Kot je poudaril pobudnik ponovne obuditve zveze Si-
mon Skalar, je vloga zveze zagovorniška in torej ne bo imela vloge neposrednega financerja, temveč bo njen namen predvsem zagovarjanje interesov kamniških kulturnih društev. Skalar je še dodal, da je namen zveze izboljšanje pogojev za delovanje kulturnikov v občini. Zveza bo zagovarjala interese kamniških kulturnih ustvarjalcev, saj združeni lahko skupaj dosežejo precej več kot pa vsako posamezno društvo posebej. Da bi čim prej prišlo tudi do formalne ustanovitve zveze, so se predstavniki kulturnih društev zavzeli za sprejem statuta in programa. Na predlog statuta, ki ga je podal Skalar, bodo do 12.
Zveza bo zagovarjala interese kamniških kulturnih ustvarjalcev, saj združeni lahko skupaj dosežejo precej več kot pa vsako društvo posebej.
aprila, ko se bodo predstavniki društev ponovno zbrali, podali predloge in pripombe, nato pa naj bi sledil tudi podpis ustanovnega dokumenta.
Nezadovoljni z načinom financiranja
V pogovoru so, kljub nekaterim različnim pogledom na posamezne zadeve, kul-
turniki v ospredje postavili predvsem skupne težave, s katerimi se soočajo. Kot je bilo slišati, si želijo predvsem prevetritve sedanjega načina financiranje kulturnih organizacij v občini. Kot je poudaril Tone Ftičar s kamniške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, sedanji sistem društva postavlja v konkurenčni položaj. Po besedah Iztoka Čebaška s portala Kamnik.info bi se morala zveza zavzemati za povečanje sredstev, namenjenih kulturi, ter aktivno sodelovati pri oblikovanju postopka in pogojev za razdeljevanje sredstev. »Sedanji sistem je narejen tako, da nagrajuje številčnost članstva in tradicijo, premalo pa se posveča vsebini programa društva,« meni Čebašek.
Potrebna je tudi strategija o kulturi
A kot so poudarili kulturniki, ni vse v finančnih sredstvih. Slišati je bilo, da kulturnikov ne jemljejo dovolj resno, želijo si tudi sodelovati pri pripravi strategije o kulturi v Kamniku, ki je občina še vedno nima, čeprav na tem področju v zadnjih letih doživlja pravi razcvet.
Pobudnik obuditve zveze Simon Skalar
/ Foto: Aleš Senožetnik
Na konferenci se je zbralo kakšnih dvajset predstavnikov
kamniških kulturnih društev. / Foto: Aleš Senožetnik
NAROČITE BREZPLAČEN ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Vsa gospodinjstva na območju občine Kamnik ste 2-krat letno upravičena do brezplačnega naročila in odvoza kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega kupona (kupona se nahajata na hrbtni strani položnice za mesec december 2017 in januar 2018).
Postopek naročila brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov je naslednji:
1)	Izpolnite kupon in označite, katere odpadke boste oddali.
2)	Izpolnjen kupon nam vrnite:
-	po pošti na naslov PUBLIKUS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana,
-	po elektronski pošti na naslov info@publikus.si ali
-	na faks številka 01 561 16 67.
3)	Ko bomo prejeli vaš kupon, vas bomo kontaktira-li in se natančno dogovorili o datumu in uri oddaje odpadkov. Naročilo bo izvedeno v roku enega (1) ozi-
roma najkasneje v roku treh (3) tednov (odvisno od količine naročil v določenem časovnem obdobju).
Uporabniki storitev imate tudi posebno možnost direktne oddaje kosovnih odpadkov v Zbirni center Suhadole. Pri tovrstni oddaji in ob predložitvi izpolnjenega kupona vam upoštevamo dobropis v višini 8 EUR. Občanom, ki prebivate v individualnih gradnjah (hiša), dobropis upoštevamo ob izdaji naslednjega mesečnega računa (za 8 EUR nižji strošek fakture). Občanom, ki prebivate v večstanovanjskih objektih (blok) in vam stroške ravnanja s komunalnimi odpadki porazdeljuje upravnik, pa vam 8 EUR nakažemo direk-
tno na vaš osebni račun (ob oddaji odpadkov boste morali izpolniti obrazec Dobropis - direktna oddaja kosovnih odpadkov v ZC Suhadole).
BODITE POZORNI!
Zaradi narave ugodnosti vsakega imetnika odpadkov dodatno preverimo oziroma se prepričamo, ali je dejansko upravičen do zgoraj navedene bonitete!
Odpadkov ni dovoljeno nameščati pred dogovorjenim datumom odvoza! Odpadkov, ki ne sodijo v skupino kosovnih odpadkov iz gospodinjstva, ne bomo odpeljali!
PRIMER IZPOLNJENEGA KUPONA ZA NAROČILO BREZPLAČNEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV
Poštna števila in pošta: 1241 KAMNIK
Datum oddaje naročila: 22. 1. 2018
Kontakt, na katerem ste dosegljivi: tel. številka/e-pošta
V	okence vpišite ustrezno število
V	okence vpišite ustrezno število
Št. odjemnega mesta / št. uporabnika: 01234 / 56789 (podatek najdete na fakturi) Ime in priimek: PETER NOVAK Naslov: NA JASI 34
K Pohištvo (omara, miza, stol, postelja, oblazinjeno pohištvo ...) K Mali in veliki gospodinjski aparati (hladilnik, štedilnik, pralni stroj, sesalnik, likalnik ...)
□	Zabavna elektronika (TV, računalnik, tiskalnik ...)
□	Kopalniška oprema (umivalnik, WC školjka, bide ...)
□	Vzmetnica, preproga, talna obloga
□	Športni rekviziti (kolo, smuči, sani ...)
□	Orodje, oprema, igrače (posoda, večje igrače, otroški voziček, glasbeni instrumenti ...)
□	Vrtna oprema (miza, stol, senčnik ...)
Kupon je veljaven za tekoče leto 2018 in ni prenosljiv na druge stranke. Kupon ni namenjen pravnim osebam.
©PMBLIÜUS
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Iz naših krajev
H Mehanizmi
Iskra Mehanizmi, d. o. o.
Smo podjetje s 60-letnimi izkušnjami na področjih finomehanike, elektromehanike in elektronike, z lastnim razvojem in trženjem zahtevnih sistemov, izdelkov in tehnologij, v celoti usmerjeno v izvoz.
Naše ambiciozne načrte podpirajo standardi kakovosti in proces nenehnih izboljšav, predvsem pa motivirani, sposobni in ptizadevnisodelavci. Smo prvo slovensko podjetne, ki te za svoja prizadevanja na področju izobraževanja in razvoja zaposlenih prejelo mednarodni naziv »VLAGATELJI V LJUDI«.
Družba šteje 730 sodelavcev.
Ponujamo vam možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poklicne ambicije.
K sodelovanju vabimo:
KONTROLOR V PLASTIKARNI (M/Ž)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	V. stopnja izobrazbe tehnične smeri ,
•	znanjeangleškega .jezika,
•	znanja pri merjenju z linijskimi merili, 3D koordinatnim strojem, merilnim mikroskopom, merilnimi trni in ostalimi ročnimi merili
•	poznatanje standardov avtomobilske industrije,
•	najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju kontrole proizvodnje in pri reševanju reklamacij,
•	poznavanje in sposobnost branja kontrolne dokumentacije,
•	poznavanje kontrolnih tehnik, merilnih metod, znanja iz branja risb, osnov matode za pon ovljivost meritev (MSA).
Opisdel in nalog:
•	izvajanjemeritevnakoordinatnem merilnem stroju,
•	izvajanje meritev s preprostimi/ročnimi merili,
•	pripravakosovzameritve,
•	sproščanje serj
«i	izvajanje končne kontrole,
b	pripravljanje merilnihporočil,
•	izdelava poročil za statistično ocenjevanje procesov,
•	iteajanjb obhpdne kontrole, t	delo je 3-iemebsko.
Nudimo:
•	delo na naprednih projektih,
•	delov dinamičnem kolektivu,
«i priložnost za osebni in karierni razvoj ter napredovanje. Osebnostne lastnosti:
p odločnost, natančnost, čut za odgovornost, proaktivnost, fleksibilnost,aanesljivost, sposobnost za timsko delo.
Delovno mesto je prosto na lokaciji v KAMNIKU.
Cenimo samostojnost, komunikativnost, samoiniciativnost, pripravljenost za timsko delo,zanesljivost, ažurnost ter željo po pridobivenju nopih znanj in srečevanju z novimi izzivi.
Če imate veliko dobre volje in željo po napredovanju, Vas vabimo, da se nbm pridružije.
Prijavo s kratkim življenjepisom in opisom izkušenj pošljite na naš naslov, najkasneje do 15. 2. 2018: ISKRA MEHANIZMI, d. o. o. Lipnica 8,4245 Kropa. tel. (04) 53 55 109 in (04) 62 03 319 www.iskra-mehanizmi.si E-pošta: kadN@iskra-mehanizmi.si
Med več kot 70 izjemnimi tortami in torticami boste našli npr.: torto iz pirine moke z orehi, malinami in smetano, torto z grškim jogurtom in pomarančo, torto za otroški rojstni dan, torto brez glutena, poročno torto, torto brez jajc, tortice na palčki (cake pop), pa tudi presne torte ...
168 strani, 170 x 240 mm, spiralna vezava
Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ga naročite po št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračut po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Torte in tortice
Gorenjski Glas
Bajtarji leto začeli s koledovanjem
Novo leto se je na Veliki planini začelo s koledovanjem, ki so ga zvesti bajtarji, člani Planinskega društva Bajtar Velika planina, opravili prvega januarja v zelo težkih razmerah.
Prejemniki častnih znakov Planinske zveze Slovenije: Vinko Poličnik, Jana Marolt in Helena Plahuta / Foto: PD Bajtar
Helena Plahuta
Velika planina - Vreme jim to leto ni služilo in so se res namučili v globokem snegu, vetru, dežju in megli. Zaslužijo iskrene čestitke za opravljeno delo.
Občni zbor je bil izveden 6. januarja, poročila o delu so bila podana, poslovanje je bilo v redu. Sodelovanje bajtarjev z družbo Velika planina, z domovi in s pašnimi skupnostmi je bilo dobro.
Pustni smuk Planinskega društva Bajtar na Mali planini bo v soboto, 10. februarja, z zborom tekmovalcev ob 11. uri pri Črnuškem domu.
Član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije Jurček Nowakk je v imenu zveze podelil častne znake Planinske zveze Slovenije za zaslužno in uspešno delo v planinski organizaciji, in sicer: bronasti častni znak sta prejela Jana
Marolt in Vinko Poličnik, srebrni častni znak pa Helena Plahuta. Na občnem zboru društva smo zbrali tudi nekaj prispevkov kot pomoč pri obnovi Kocbekovega doma na Korošici. »Vsem, ki ste sodelovali v Planinskem dru-
štvu Bajtar, bi se iskreno zahvalil za pomoč in želel, da smo še vnaprej prepoznavni, slišani in opaženi,« je dejal župan bajtarjev Herman Benčan in uradno zaključil občni zbor. Dnevi pa se hitro obračajo in 10. februarja bo že Pustni
smuk, ki ga kot vsako leto pripravljamo na planini. Zbor tekmovalcev bo pri Črnuškem domu na Mali planini ob 11. uri, kot običajno. Maske so zaželene v čim večjem številu! Želimo, da bo vreme lepo in se vidimo na planini.
Trije kralji na Perovem
Perovo so znova obiskali Sveti trije kralji. Dogodek pa je dodatno popestrila Mestna godba Kamnik.
Aleš Senožetnik
Perovo - Začelo se je v Gro-šanovi garaži, v kateri se zbirajo garažni fantje, kot imenujejo moške iz soseske, ki so menda zakrivili že marsikateri družabni dogodek v tej kamniški soseski. »Naša Kovinarska cesta je bila včasih znana po tem, da so bili ljudje, čeprav številni v sorodu, precej nepovezani. Dokler se niso v Grošanovi garaži začeli zbirati garažni fantje, ki so tudi letos poskrbeli za jaslice, ki jih postavijo pred hlevom kmetije. Sprva so prišli kralji in zapeli, skozi leta pa je prireditev rasla in vsakič znova smo jo popestrili z glasbenimi vložki, med katerimi je bilo tudi nekaj nenavadnih izbir -med drugim smo enkrat prisluhnili Sveti noči v izvedbi električnih kitar,« pojasnjuje Marta Zabret, ena od glavnih organizatork dogodka. Tudi letos se je v pričakovanju voščila in blagoslova
Gašperja, Miha in Boltežar-ja, na praznik Svetih treh kraljev, v soboto, 6. januarja, zbrala precejšnja druščina Perovljanov in ostalih radovednežev. Organizatorjem je znova uspelo presenetiti s prav posebnim glasbenim nastopom. Praznične melodije je pričarala Mestna
godba Kamnik, ki je zaigrala Gruberjevo Sveto noč, ter Hitite, kristjani in Glej, zvezdice božje. Katero leto zapored poteka prireditev, si organizatorji niso enotni, omenjajo števila od sedem do devet. A čeprav ima pomembno vlogo pri dogodku profesorica
matematike na kamniški gimnaziji in srednji šoli, štetje v tem primeru ni tako pomembno. Kot so si enotni krajani, je bolj pomembno prijetno praznično vzdušje, ki jim ga vsakič znova uspe pričarati na ta dan.
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Kultura
Džezovska ljubezen na drugo poslušanje
Klasični in džezovski pianist Gregor Ftičar je konec minulega leta izdal svoj solistični prvenec Solo.
Bojana Klemenc
Kamnik - Za enega najpomembnejših slovenskih pianistov mlajše generacije poznavalci pravijo, da je mojster črno-belih tipk in lirični umetnik pianističnega skladanja, obenem pa tudi spreten in zelo iskan aranžer. A v tej igri vlog se Gregor najbolje počuti kot improvizator. Najbolj srečen je v hipu, ko se glasba skozenj kar pretaka, ali kot sam opiše iskanje tega trenutka: »Ko poslušalec pravzaprav ne sliši umetnika, ampak le glasbo.« V isti sapi doda, da k temu stremi ves čas: »Glasba je lahko silovit pretok energije. Dotakne se tako poslušalcev kot izvajalca samega.«
Album Solo slišan že na Kamfestu
Konec novembra je Gregor Ftičar s koncertom v Cankarjevem domu predstavil svoj prvi samostojni solistični album. V slovenskem prostoru ni veliko solističnih džezovskih projektov, zgoščenk pa sploh ne, zato Gregorjev album Solo še toliko bolj navdušuje tako z lastnimi avtorskimi skladbami kot s priredbami skladb nekaterih največjih džez-ovskih mojstrov. Spontana ideja je tako oktobra prinesla na svet izvrsten album, ki je bil konec leta že nagrajen, saj je avtorica naslovnice Ljubica Suni Čehovin prejela priznanje za oblikovalski dosežek leta Društva oblikovalcev Slovenije. Gregor pojasnjuje, da pri snemanju leta 2016 sprva sploh ni bila mišljena izdaja albuma, temveč priprava posnetkov, ki prikazujejo prerez njegovega dosedanjega ustvarjanja in doda: »Seveda sem zelo vesel, da je moje delo ovekovečeno tudi na zgoščenki. Všeč mi je taka, kot je. Poleg avtorskih del se mi je zdelo pomembno v album vključiti vez s preteklostjo, zato sem priredil tudi nekaj
Gregor Ftičar / Foto: Boj
ana Klemenc
skladb stalnega džezovskega repertoarja, t. i. džezovskih standardov za klavir solo.«
Spoštuje pianistično tradicijo in se v njej oplaja
Gregor igra klavir, odkar pomni. Nasmejan pove, da ga je vedno zanimalo tisto, kar ni napisano: »Že včasih sem rad improviziral in so imeli profesorji precej dela z mano, saj sem komponiral na licu mesta. Do džeza sem prišel preko očeta, a na prvo poslušanje mi ni bil najbolj všeč, sčasoma pa me je ob spoznavanju različnih smeri le navdušil.«
Kamničan je z odliko magi-striral na oddelku za džez klavir na graški akademiji, ves čas pa ostaja dejaven in prisoten na kulturnem področju v različnih zvrsteh glasbe tako v Sloveniji kot na tujem. Kot pianist, aran-žer in avtor skladb je deloval v najrazličnejših domačih in tujih džezovskih sestavih ter vodil projekte - zasedbe pod lastnim imenom. Sodeloval je z mnogimi slovenskimi in tujimi vokalnimi solisti pa tudi z večino uveljavlje-
»Že včasih sem rad improviziral in so imeli profesorji kar precej dela z mano, saj sem komponiral na licu mesta. Do džeza sem prišel preko očeta, a na prvo poslušanje mi ni bil najbolj všeč, sčasoma pa me je ob spoznavanju različnih smeri le navdušil.«
»V zahodnem svetu je džez klub del splošne kulture, tako kot opera. Pri nas je v zadnjih letih to nekako zamrlo, kar se mi zdi nezaslišano. Navkljub temu imamo še vedno številne poznavalce in ljubitelje džeza, ki pripravljajo izvrstne festivale. Tudi v našem mestu. Kamničan Marko Kumer dela odlično Jazz Zaprice in pripravlja džezovske oddaje na Arsu, Zdravc Balantič je pred nekaj leti v okviru džez festivala Veronikine zgodbe v naše mesto pripeljal vrhunske zvezdnike džeza. To je bilo res neverjetno.«
nih domačih džezovskih in-strumentalistov ter z mnogimi mednarodnimi džez-ovskimi imeni. Izpopolnjeval se je na seminarjih pri slovitih džezovskih glasbenikih, še vedno pa ostaja dejaven v najrazličnejših zasedbah, doma in v tujini.
V Kamniku nekaj vrhunskih džezovskih glasbenikov
Strinja se, da na splošno ljudje premalo poznamo džez glasbo, in hkrati opomni, da se ne zavedamo močne tradicije džez glasbe v zadnjem stoletju na slovenskih tleh. »Pozabljamo, da je imel Viktor Parma že v začetku prejšnjega stoletja v Kamniku salonski orkester, a hkrati številni poznajo glasbo Bojana Adamiča ali Jožeta Privška in ne vedo, da ta glasba izhaja iz džeza. Tudi za Slovensko popevko, pri kateri sem že sodeloval, aranžmaje pišejo džezovski glasbeniki. V zahodnem svetu je džez klub del splošne kulture, tako kot opera. Pri nas je v zadnjih letih to nekako zamrlo, kar se mi zdi nezaslišano. Navkljub temu imamo še vedno številne poznavalce in ljubitelje džeza, ki pripravljajo izvrstne festivale. Tudi v našem mestu. Kamničan Marko Kumer dela odlično Jazz Zaprice in pripravlja džezovske oddaje na Arsu, Zdravc Balantič je pred nekaj leti v okviru džez
festivala Veronikine zgodbe v naše mesto pripeljal vrhunske zvezdnike džeza. To je bilo res neverjetno. Da ne omenjam kamniških džez glasbenikov,« razmišlja. V Kamniku rad koncertira. Nazadnje je nastopal v začetku decembra v duetu s prijateljem kitaristom Jakom Zaleteljem. Pravi, da tako vrača nazaj našemu mestu. Verjame v proces vračanja prejetega. Pogosto tudi sodeluje s talentiranimi kamniškimi glasbeniki, v daljni prihodnosti pa se morda vidi tudi kot pedagog, ki bo kalil novo generacijo džezovskih glasbenikov. Čeprav veliko časa prebije v tujini, se rad vrača nazaj domov pod kamniške hribe, kjer najde navdih za svoje kompozicije.
»Glasba je del mene, vsako sekundo živim z njo. Neopisljiv občutek je, ko se v glasbi vse poveže. Tudi na odru. To je zame neki surrealen trenutek, ki ga v resničnem življenju težko doživiš. Ravno to je v mojih očeh naloga umetnosti. Da nam v našem vsakdanjiku vzdigne duha. Večina ljudi, ki pride na koncert, ne ve, kaj si tehnično zaigral. Večina se bo spomnila le doživetega občutka. To je misija umetnosti, ki je neskončno pomembna in jo vsi iščemo celo življenje,« zaključuje Gregor Ftičar, ki zagotovo živi svoje sanje. Glasbo.
Leto zaključili z razstavo
Člani Foto kluba Kamnik so leto zaključili s skupinsko razstavo v Domu kulture Kamnik.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Konec decembra so člani Foto kluba Kamnik pripravili še zadnjo razstavo minulega leta z naslovom "FKK OFF!".
V Domu kulture Kamnik je tokrat razstavljalo dvanajst fotografov, članov društva, ki so predstavili svoje delo zadnjega obdobja. Raznolikost tematik, ki je segala od fotografij narave preko portretov, reportažne in snapshot fotografije do konceptualne avtorske fotografije, je dodatno zaznamovala dinamična postavitev razstavljenih del v že tako razgibanem prostoru. Razstava, ki je bila na ogled do sredine januarja, je bila zadnja izmed štirih, ki so jih pripravili v lanskem letu. Poleg tega so jeseni odprli Odsev preteklosti, ki v
ospredje postavlja fotografe, ki ustvarjajo v klasičnem analognem fotografskem postopku, v prvi polovici leta pa so pripravili razstavi Janeza Glavača in Klemna Skubica.
V kamniškem fotografskem društvu sicer aktivno deluje od 15 do dvajset članov, ki jim je poleg temnice na voljo tudi dobro opremljen studio, v povezavi s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik pa nekaj sto enot knjižnega gradiva s področja fotografije. Vsako leto pripravijo več delavnic, predavanj in organizirajo ekskurzije po Sloveniji in tudi v tujino. Tudi letos bodo sledili začrtanim smernicam in ponovno sodelovali na bienalu sodobne fotografije Fotonični trenutki, ki ga organizira Center za sodobno fotografijo Photon v Ljubljani.
Sodelujoči člani na razstavi FKK OFF! / Foto: Bojan Težak
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem g|asu, Ble'we's°va cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonu (M/201 42 41 a h na: narUineeg-glas.si. Ce jo naročite po post, he poštnina zaračuna po ceniku Pošte Sloven|je.
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Zanimivosti
Preplaval bo Jadran
Robert Slapar iz Kamnika se je v kavarni Rotovž Caffe predstavil kot avtor umetniške fotografije in napovedal ekstremni podvig, s katerim se bo kot maratonski plavalec soočil konec junija.
Jasna Paladin
Kamnik - Petinpetdesetletni Robert Slapar je le nekaj dni po svojem rojstnem dnevu dokazal, kako že vrsto let združuje kulturo, umetnost, šport in družabnost. »Robert Slapar je v kulturni javnosti dve desetletji poznan kot avtor zanimivih fotografij in fotografskih utrinkov, ki so se mu največkrat ponudili ob sprehodih ob obali, in to od slovenskega morja do drugih znanih in manj znanih krajev po Jadranu in drugod po Sredozemlju. Znal je in zna videti, zabeležiti in posre-
dovati sporočilo, ki je prav gotovo nekaj več od vsakdanjih turističnih pogledov, kot smo jih vajeni ob morskih fotografijah. V javnost je vstopil z nenavadnimi in samosvojimi pogledi, ki jih je najdeval tako v razkrajajočih zidovih stavb, ki so bile nekoč imenitne, kot v obrežju in obalah, ki so na prvi pogled morda nezanimive in ne pritegnejo v množičnem smislu. Zanimivo je, da s temi svojimi pogledi in posebno tehniko fotografije na platnu te dvodimenzionalne prizore vsaj skromno predstavlja tudi v tretji dimenziji,« je na od-
prtju razstave z izbranimi fotografijami avtorja predstavil Tone Ftičar.
Morskih motivov mu letos ne bo manjkalo
Robert Slapar je doslej razstavljal že v več krajih, tudi v tujini, sodeloval tudi na ekstemporih in pritegnil pozornost številnih uglednih likovnih kritikov, tokratna razstava v domačem kraju pa ima poseben pomen. Pred njim je namreč prav poseben projekt - morska pot, na kateri mu motivov za fotografiranje zagotovo ne bo manjkalo. Namen razstave je podpora največjemu
Potrebna sredstva za maratonski plavalni podvig Robert Slapar zbira tudi s pomočjo svojih umetniških fotografij z motivi morja. / foto: jas na Paladin
svetovnemu etapnemu plavalnemu maratonu vseh časov na morjih, ki ga je poimenoval Naš modri planet, tudi tvoj.
Robert Slapar namreč ni zgolj velik ljubitelj umetniške fotografije in terapevt tradicionalne kitajske tuina masaže, kar je njegov poklic, pač pa tudi maratonski plavalec. Voda ga je navdušila že v mladosti, ko se je pridružil Plavalnemu klubu Kamnik kot plavalec in vaterpolist, z različnimi spodbudami pa je sčasoma postal plavalec dolgih razdalj. To svoje navdušenje je uresničeval na različne načine. Leta 2010 je s slovensko plavalno veteransko reprezentanco bil udeleženec svetovnega veteranskega prvenstva, leta 2011 pa je v enem kosu, v enem dnevu preplaval 46 kilometrov slovenske obale. A njegovi cilji so še višji. Letos junija namerava po dolžini preplavati Jadransko morje. Pred njim je tako več kot tisoč kilometrov plavanja in šestinšestdeset dnevnih maratonskih etap, s katerimi pa želi opozoriti predvsem na pomen varovanja naših morij in oceanov. Zaradi zahtevnih priprav, ki se jim posveča že leto in pol, je pustil celo službo, velik zalogaj, ki prinaša tudi veliko stroškov, pa namerava izpeljati skupaj s svojo ekipo, ki pa jo še sestavlja.
ci£i ie êwgu
www.luniverza.si
^ 04 280 48 00
*Akaje in popusti se NE seštevajo.
PRIHRANITE DODATNIH 20 EUR
s kuponom megamarketa Interspar.
Muzikal Pepelka
Do sredine februarja si lahko na odru Kulturnega doma Radomlje ogledate muzikal Pepelka. V njem so vlogi Pepelke in princa zaupali Tjaši Hrovat in Urošu Steklasu iz Podgorja pri Kamniku.
Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat kot princ in Pepelka
Alenka Brun
Radomlje - Pepelka je bila premierno uprizorjena na televiziji leta 1957, ko je glavno vlogo odigrala Julie Andrews. Leta 2013 je bila prvič predstavljena na Bro-adwayu in ponovno očarala publiko vseh generacij. Da si lahko tokratno Pepelko ogledate v Radomljah, pa sta glavna »krivca« Kulturni društvi Ihan in Mlin Radomlje. Namreč po uspehu uprizoritev muzikalov Moje pesmi, moje sanje in Annie se je zbrala ista kreativna ekipa, za režisersko palico je ponovno poprijel Nejc Lisjak, ki je muzikal tudi prevedel v slovenščino. Izvirni scenarij predstave je napisal Oscar Hammerstein II.
režiser Lisjak v njiju prepoznal potencial. Urošu se vloga princa zdi zanimiva. Kadar nastopata s Tjašo v duetu, se on vedno nekako »skriva« za kitaro, a tu kitare ni. »Od začetka sem imel s svojima okončinama veliko dela,« pove navihano, »sedaj pa smo ju ukrotili.« Poleg petja je v Pepelki veliko igre in plesa. Muzikal ima super scenografijo, duška pa so si dali tudi pri kostumografiji - tu so si dovolili več svobode. V prepolni garderobi smo sredi dela ujeli še eno Kamni-čanko, oblikovalko maske in vizažistko Matejo Gradišek. S svojimi kolegicami v garderobi in zaodrju preživi z nastopajočimi dobre tri ure pred začetkom muzikala, da
Mateja Gradišek
Alenka Brun
V igralsko-pevski zasedbi v vlogi princa in Pepelke spremljamo Tjašo Hrovat in Uroša Steklasa, ki jima kemija na odru ne dela preglavic, saj sta par v resničnem življenju, povezana pa sta tudi glasbeno. Tovrstna vloga je za Uroša nekaj novega, medtem ko je Tjaša že nastopila kot solistka v Veroniki Deseniški in v muzikalu Moje pesmi, moje sanje. »On je pa čisti začetnik v tem, ampak mu gre dobro.« Vesela je, da je
liki dobijo pričeske in odrski obraz.
»Pepelka je posebna dogodivščina,« pravi režiser Lisjak. Sodelujoči pri muzikalu uporabijo še izraz čarobna. Vključuje vse elemente izvirne Pepelke - bučo, steklene čeveljčke, banket, poleg tega pa še številna druga presenečenja, ob katerih gledalec težko ostane ravnodušen. Ta klasična pravljica se s svojo šarmantnostjo in romantičnostjo vsakič znova dotakne ljudskih src.
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Zanimivosti
Kamniški tiskar, ki je tiskal tudi dela Ivana Cankarja
Z Ivanom Cankarjem in preostalimi predstavniki slovenske moderne je povezana tudi znamenita Slatnarjeva tiskarna v Kamniku.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Z novim letom smo vstopili tudi v Cankarjevo leto. Decembra bo namreč minilo sto let od smrti enega največjih Slovencev, ki je - kot se za umetnika spodobi - svojemu narodu vedno nastavljal ogledalo, pa čeprav podoba ni bila vedno prijetna.
Cankarjevo leto bodo kulturne ustanove po vsej državi obeležile s številnimi dogodki. Kamniški gledališčniki so obletnico pisateljeve smrti že konec novembra naznanili z uprizoritvijo dela Za narodov blagor, ki bo na odru kamniškega doma kulture ponovno 8. februarja, nekaj prireditev pa se bo zvrstilo tudi v prihodnjih mesecih.
Izostren čut za estetiko
Tokratni zapis pa se posveča posebni povezavi med pisateljem in Kamnikom, ki marsikateremu našemu občanu ni več znana. Na prelomu v dvajseto stoletje je namreč v Kamniku delovala znamenita Slatnarjeva tiskarna, kjer je mojster Anton Slatnar tiskal številna temeljna dela slovenskih modernistov, med njimi tudi Cankarjeva. Pisatelj je namreč sodeloval z Lavoslavom Schwentner-jem, ki je kar petnajst od triindvajsetih Cankarjevih del,
Anton Slatnar / Vir: Digitalna knjižnica Slovenije
ki jih je založil ljubljanski založnik in knjigarnar, dal tiskati Slatnarju. »Zagotovo ni naključje, da si je Schwentner, ta spodbujevalec mlade slovenske generacije literarnih umetnikov ter mecen in osebni prijatelj Ivana Cankarja, izbral za svojega sodelavca prav tiskarja Antona Slatnarja iz
Druga izdaja Cankarjeve Erotike, ki jo je natisnil kamniški
tiskar Anton Slatnar. / Vir: Digitalna knjižnica Slovenije
Kamnika, ki je reševal predvsem tehnične in oblikovne probleme nastajajočih 'inku-nabul' slovenske moderne. Res, da je bila tiskarna, sprva še na ročni pogon, skromno opremljena, toda imela je lastnika, ki je brezpogojno obvladal vse tiskarske postopke, poznal zmogljivost svojih strojev in imel izostren čut za estetsko oblikovano knjigo,« je leta 1979 o razlogih, zakaj je Schwentner tako zaupal Slatnarju, v jubilejnem zborniku razprav s simpozija ob 750-letnici Kamnika zapisal takratni kustos kamniškega muzeja, umetnostni zgodovinar Borut Rovšnik.
Črke naj ne bodo prevelike, kitice naj stoje bolj narazen
Prvo Cankarjevo delo, ki ga je natisnil Anton Slatnar, je bila pesniška zbirka Erotika, ki skupaj z Župančičevo Čašo opojnosti predstavlja začetek slovenske moderne. Prva izdaja zbirke je izšla leta 1899 pri založniku Bambergu v nakladi sedemsto izvodov, a je vse pokupil takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič in jih dal zažgati, zaradi, menda, neprimerne vsebine. Ko se je Cankar v znak protesta čez tri leta ponovno namenil izdati nekoliko preoblikovano zbirko pesmi, se je Schwentner, po tem, ko je kar nekaj časa iskal primerno tiskarno, za tisk pogodil s Slatnarjem. Znano je, da je
bil Cankar natančen, ko je šlo za tisk njegovih del, in tudi pri Erotiki je dal podrobna navodila: »Črke naj ne bodo prevelike (kakor na primer pri Aškercu), temveč kitice naj stoje bolj narazen - ob začetku vsake pesmi morda celo samo tri na eni strani.«
Anton Slatnar tiskar slovenske moderne
Erotiki so sledila še druga Cankarjeva dela, med njimi tudi satirična drama Hlapci, polemični spis Bela krizan-tema, knjiga povesti Volja in moč ter druge. Pri Slatnarju pa so tiskali tudi dela Antona Aškerca, Josipa Murna, Dragotina Ketteja, Izidorja Cankarja in drugih pomembnih slovenskih književnikov. Tiskal in izdajal je tudi periodiko, med pomembnejšimi velja omeniti predvsem štirinajstdnevnik Mladoslove-nec in znameniti mesečnik Preporod. Kot piše Marko Kumer v članku Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik, je bil Slat-nar tudi sicer pravi preporo-dovec, liberalnih stališč, zaradi česar je policija večkrat obiskala njegovo tiskarno in
»Zagotovo ni naključje, da si je Schwentner, ta spodbujevalec mlade slovenske generacije literarnih umetnikov ter mecen in osebni prijatelj Ivana Cankarja, izbral za svojega sodelavca prav tiskarja Antona Slatnarja iz Kamnika, ki je reševal predvsem tehnične in oblikovne probleme nastajajočih 'inkunabul' slovenske moderne. Res, da je bila tiskarna, sprva še na ročni pogon, skromno opremljena, toda imela je lastnika, ki je brezpogojno obvladal vse tiskarske postopke, poznal zmogljivost svojih strojev in imel izostren čut za estetsko oblikovano knjigo.«
stikala za rokopisi, ki jih je imel shranjene doma. Za Kamničane pa je poleg razglednic, ki jih je izdajal, še posebej pomemben časopis Kamničan, ki je poročal o politiki, športu in kulturi v tistem času in je še danes pomemben dokument kamniške zgodovine. Časopis je približno tri leta redno izhajal vsako soboto, sprva na dveh, kasneje pa na štirih ali več straneh.
Tiskar in založnik Anton Slatnar se je rodil 3. januarja 1867 v Nožicah. Tiskarske obrti se je priučil v Blazniko-vi tiskarni v Ljubljani, dokler ni leta 1900 skupaj s Hin-kom Saxom odprl tiskarne v
pritličju nekdanjega Kamniškega doma v Kamniku ter jo šest let kasneje preselil na Šutno. S Saxom sta se po desetih letih sodelovanja razšla, tako da je Slatnar svoj posel nadaljeval sam, ves čas pa je imel zaposlene tri ali štiri sodelavce. Ko je leta 1912 v Kamnik prišla elektrika, je stroje elektrificiral, leta 1922 pa je obrt preselil v Samčevo hišo na današnji Samostanski ulici, kjer je ostala še dolgo po Slatnarjevi smrti leta 1926, vse do leta 1949. Na »črno obrt« hiša opominja z Guttenbergovim oprsjem, ki je še danes, čeprav precej poškodovano, umeščeno v njen vogal.
CLùXttfiir _I
QJMKAXIJ4 IN Mf| »NP* itn h Kl. IH H \1MMK\
VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN
9. In 10. februarja 2018
GIMNAZIJA - PREDŠOLSKA VZGOJA
WWW.GSSRM.SI/VPIS
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Polovični uspeh kegljačev
V soboto, 13. januarja, se je začel drugi del državnega prvenstva v vseh ligah.
Šport
Matjaž Pungertar končal skakalno kariero
V svetovnem pokalu je bil trikrat v deseterici.
Matjaž Pungertar je skakalne smuči postavil v kot.
Prva ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik: stojijo Franci Grubar, Peter Jantol, Damjan Hafnar, Jakob Jančar in trener Franci Spruk, čepijo Miha Uršič, Janže Lužan, Gašper Burkeljca in Jure Starman
Maja Bertoncelj
Kamnik - Smučarski skakalec Matjaž Pungertar je končal svojo skakalno kariero. Sedemindvajsetletnik z Vrhpolj pri Kamniku je nazadnje tekmoval konec lanskega leta na državnem prvenstvu v Planici. Za članom SSK Mengeš je uspešna športna pot. Njegovi najboljši rezultati v posamični konkurenci na tekmah svetovnega pokala so iz leta 2014, ko se je trikrat uvrstil v deseterico, sezono 2014/2015 pa končal na 25. mestu skupnega seštevka. Najvišje, na šestem mestu, je bil v Nižjem Tagilu v Rusiji 14. decembra 2014. Isti mesec je bil še dvakrat sed-
mi, enkrat v Nižjem Tagilu in enkrat v Engelbergu. Leta 2013 je zmagal tekmo poletnega Grand Prixa v Alma-tyju v Kazahstanu, tretji je bil v Hinterzartnu, enkrat drugi in enkrat tretji pa istega leta še na ekipni tekmi tega tekmovanja. Nastopil je tudi na dveh svetovnih prvenstvih, in sicer leta 2013 in 2015.
V zadnjih letih ni več našel prave forme, pestile so ga težave s poškodbami in odločil se je končati to poglavje v življenju. Posvetil se bo drugim stvarem. Njegovo dekle Neža Reisner je foto-grafinja in sedaj ji bo lahko pri tem še več pomagal, pričakujeta pa tudi prvega otroka.
226 strani, 212 x 267 mm, trda vezava
Leon Pirman
Kamnik - Obe prvi ekipi Kegljaškega kluba Calcit Kamnik sta v 10. kolu državnega prvenstva gostovali.
Fantje drugi na prvenstveni lestvici
Igralci prve ekipe Calcita so gostovali na Jesenicah in zabeležil drugi poraz v prvenstvu. Po zelo razburljivi končnici tudi 3636 podrtih kegljev ni bilo dovolj za zmago. Moramo omeniti, da je Gašper Burkeljca dosegel svoj osebni rekord s 656 podrtimi keglji, vendar smo bili vseeno poraženi z rezultatom 5:3.
Dekleta so gostovala v Mariboru in bila poražena s strani ekipe Miklavža, in sicer s 6:2. Najboljša med našimi igralkami je bila tokrat Majda Lužar s 552 podrtimi keglji.
V drugem kolu prvenstva minulo soboto sta obe zmagi, tako pri fantih kot pri dekletih, ostali doma. V goste sta v Kamnik prišli obe ekipi iz Cerknice. Fantje so kar malce podcenjevali goste, ki trenutno zasedajo zadnje mesto na prvenstveni lestvici, a kljub temu zmagali z rezultatom 5:3. Tokrat je bil
Jure Ugovšek
Kamnik - V prvih treh krogih državnih li g j e naj bolj odmevalo drugo mesto Franca Pinterja v prvi slovenski ligi streljanja z zračno puško. Na drugem krogu se je v rednem delu s šestim rezultatom kvalificiral v finale najboljših osem, v zaključni fazi tekmovanja pa je imetnik štirih medalj s paraolimpij-skih iger na krilih izkušenj napredovalna drugo mesto. V skupni razvrstitvi Pinter z 61 zbranimi točkami zaseda četrto mesto in je le točko za tretjim Janom Kolencem, nadarjenim strelcem iz Grosuplja. Ekipno z Boštjanom Fabjanom in Juretom Ugovškom zasedajo šesto mesto med dvanajstimi nastopajočimi Razveseljiv je rastoči trend uvrstitev. Po
med našimi najboljši Janže Lužan s 619 podrtimi keglji in bil tako tudi najbolj zaslužen za zelo prigarano zmag°.
Dekleta so z zelo lepo predstavo opravila z ekipo Bresta z rezultatom 6:2 in zasedla 4. mesto na prvenstveni lestvici, to pa je mesto, ki vodi na evropske nastope. Najboljša med našimi je bila Noemi Živkovič s 580 podrtimi keglji, sledili sta ji Tadeja Kokalj s 552 in Irena Koprivc s 542 podrtimi keglji.
V drugem kolu so prvi poraz doživeli tudi naši največji ri-vali iz Maribora, poraženi so bili v Gorici, in tako zopet zaostajamo samo dve točki za vodilno ekipo iz Maribora.
Tekmujeta tudi druga in tretja ekipa kluba
Naša druga ekipa je gostovala v Ljubljani in premagala domačo ekipo, Iskro, z rezultatom 8:0. V naši ekipi so bili najboljši Štefan Fle-rin s 579, Igor Zamljen s 577 in Rudi Vidic s 564 podrtimi keglji. Druga ekipa Calcita trenutno zaseda 4. mesto s samo dvema točkama zaostanka za vodilno ekipo Taborska jama iz Lju-
tem, ko so na prvem kolu zasedli deveto mesto, so bili na drugem šestouvrščeni, na decembrskem tretjem pa četrti. Skupno je šest kol. Pri strelcih s pištolo pa je podobno kot v preteklih letih tudi letos najuspešnejši Rožle Repič. V skupni razvrstitvi prve lige je na visokem sedmem mestu. Ekipno so Kamničani trenutno uvrščeni na osmo mesto od dvanajstih nastopajočih ekip. Uspešen preboj med strelce s standardnim zračnim orožjem - puške so težje, a hkrati natančnejše od serijskih -uspeva nadarjenemu kamniškemu strelcu Nejcu Kuharju. V kategoriji kadetov se uvršča v prvo tretjino, četudi je polovica tekmovalcev starejših od njega in imajo daljšo kilometrino s to puško. Na tekmovanjih se uspešno
bljane.
Tudi tretja ekipa je začela spomladanski del polovično, z zmago v gosteh v Novem mestu in s porazom doma z vodilno ekipo Izole.
Nadaljuje se tudi občinska liga
Januarja se je z 9. in 10. kolom nadaljevala tudi občinska liga v kegljanju. V 9. kolu so bili doseženi
kalijo tudi najmlajši strelci. V kategoriji dečki vidne rezultate dosega Žiga Klarič. Med sedemdesetimi tekmovalci, mlajšimi od 15 let, po
naslednji rezultati: DU Kamnik - Mladinci 5:3, Kegelj Team - Calcit 5:3, ŠD Soteska - Ambrož Team 6:2, v 10. kolu pa: ŠD Soteska -ŠD Policist 2:6, Ambrož Team - Kegelj Team 5:3 ter Calcit - DU Kamnik 2:6. Na prvem mestu v občinski ligi je trenutno ekipa Ambrož Team in ima dve točki prednosti pred Kegelj Tea-mom.
treh kolih zaseda 14. mesto, Denis Vrevic pa je na 33. mestu. Med deklicami je Neža Dobrovoljc uvrščena na 23. mesto.
Zaključna prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik za leto 2017
Zgornje Stranje - V avli Osnovne šole Stranje bodo v pone-deljek,29.januarja, ob 18. uri gostili zaključno prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik za lansko leto, ki jo pripravljajo člani Kluba gorskih tekačev Papež. Priznanja bodo prejeli najboljši trije tekači po posameznih kategorijah in organizatorji šestih tekem, ki štejejo za občinski tekaški pokal, pa tuditisti, ki so se udeležili vseh tekov. J. P.
PRiNCiPI
KUHANJA
KAKO SE NAUČIŠ KUHAT1?
V PRINCIPU - KOT ZA ŠAL0'
Ni veselja do kuhanja? Morda ta hip res še ne - vendar ti ta knjiga lahko spremeni življenje! Kako gratinirati krompir, kako spražiti cesarski praženec, skuhati zelenjavni kari... prebereš in začneš - in končno kuhaš samostojno!
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju,
jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Kamniški strelci natančni v prvem delu sezone
Strelska sezona z zračnim orožjem je v polnem teku, tekmovalci Strelske družine Kamnik pa nizajo vse boje rezultate.
Franc Pinter je v finalnem nastopu drugega kola prve slovenske strelske lige ohranil zbranost in mirne živce ter
zasedel končno drugo mesto. / Foto: Strelska družina Kamnik
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Šport
Na kolajno so čakali pet let
Mladinci Calcita Vollevja so se na državnem prvenstvu veselili srebrne kolajne.
i 1. stran
Vsekakor je za kamniškimi mladinci odlična sezona, v kateri so si trije igralci -Rok Forštnarič, Bor Jese Rotar in Teo Podobnik -priborili tudi dres slovenske mladinske reprezentance. »Res je, da imamo zdaj tri mladinske repre-zentante, kar je dobro, toda pred njimi je še veliko trdega treninga, če bodo želeli tudi v članski konkurenci pustiti večji pečat. Seveda to velja tudi za druge igralce,« je ob koncu sezone v mladinski konkurenci še dejal Aleš Hribar, ki mu je pri delu pomagal Gregor Hribar, sicer predsednik kamniškega kluba. Srebrno kolajno so Calcit Volleyju priborili: Nik Štebe, Krstijan Krt (L), Teo Podob-
nik, Aljaž Hrovat, Miha Gra-hek, Bor Jese Rotar, Rok Forštnarič, Aljoša Škorjanc, Urban Blaževič, Ambrož Po-ljanšek, Matija Lakner.
Kamniške mladinke pete v Sloveniji
Zelo blizu boja za kolajne so bile tudi kamniške mladinke, ki so na polfinalnem turnirju v odločilni tekmi po hudem boju izgubile z ekipo ATK Grosuplje, kar jim je nato prineslo turnir za končno peto mesto. Na njem so v dvorani Osnovne šole Toma Brejca v prvi tekmi premagale Braslovče z 2:1 (22, -22, 7), še boljšo igro pa so varovanke Francija Obolnarja prikazale na drugi tekmi, v kateri so z 2:0 (16, 16) premagale še Preva-lje. S tem so ponovile uvrsti-
Vsekakor je za kamniškimi mladinci odlična sezona, v kateri so si trije igralci - Rok Forštnarič, Bor Jese Rotar in Teo Podobnik - priborili tudi dres slovenske mladinske reprezentance.
tev iz leta 2014, na kolajno pa čakamo vse od leta 2011, ko so bile tretje. »Zaradi minimalnega poraza na odločilni tekmi za uvrstitev na finalni turnir, ko smo proti ATK Grosuplje na razliko izgubili v tie-breaku, ostaja malce grenkega priokusa, ampak glede na to, kako se je odvijala sezona, moramo biti zadovoljni tudi s petim mestom. Prav vse igralke bodo v mladinski konkurenci igrale tudi v prihodnji sezoni, Eva Zatkovic in Manja Jerala, ki sicer igrata za našo prvo člansko ekipo, pa sta v tej sezoni igrali za Vital, tako da je končno
peto mesto še toliko večji uspeh. Če bi mi kdo pred začetkom sezone ponudil to mesto, bi ga vzel z obema rokama,« je bil z razpletom v mladinski konkurenci zadovoljen Franci Obolnar, trener kamniške ekipe, ki je v sezoni 2009/10 v Kamnik pripeljal prvi članski naslov v ženski konkurenci. Za mladinke Calcit Volleyja so igrale: Meta Ahačič, Lara Bošeska, Alisa Ferlin, Atena Gojak, Živa Javornik, Nives Juhant, Lejla Kočan, Eva Po-gačar, Žana Poljanšek, Sara Sitar, Zala Špoljarič, Nina Salkič, Neža Grošelj in Lana
Žužek. Trener: Franci Obol-nar, pomočnica: Tjaša Gadža.
Po dvajsetih mesecih premagale Novo KBM Branik
V članski konkurenci so prve v letu 2018 nastopile odbojkarice, ki so na turnirju srednjeevropske lige v Mariboru premagale madžarsko ekipo Fatum Nyire-gyhaza, nato pa še Novo KBM Branik. To je bila prva zmaga Kamničank nad aktualnimi državnimi in pokalnimi zmagovalkami po dvajsetih mesecih, zmaga
pa je bila še toliko bolj pomembna, ker je štela tudi za državno prvenstvo. Z dvema zmagama so kamniške odbojkarice tudi ostale v igri za zaključni turnir v tem tekmovanju. Zato pa so se poslovile od nadaljnjega tekmovanja v pokalu CEV, kjer so jih izločile Mariborčanke.
S porazom so v leto 2018 sicer krenili kamniški odboj-karji, saj jih je v zaostali tekmi 11. kroga doma premagal Salonit Anhovo z 2:3, zato pa so se varovanci Gašperja Ribiča s polnim izkupičkom vrnili z gostovanja v Kranju.
Srebrno kolajno so Calcitu Volleyju priborili: Nik Štebe, Krstijan Krt (L), Teo Podobnik, Aljaž Hrovat, Miha Grahek, Bor Jese Rotar, Rok Forštnarič, Aljoša Škorjanc, Urban Blaževič, Ambrož Poljanšek, Matija Lakner.
Odlični mladi judoisti
V soboto, 13. januarja, so se judoisti Judo kluba Komenda udeležili prvega tekmovanja v letošnjem letu za naše tekmovalce v kategorijah U12 in U14, Pokala KBV Lendave, ki šteje tudi za uradni slovenski judo pokal.
Agata in Jure odlična tudi pozimi
Katarina Kumer
Komenda - Na tekmovanju, kjer je bila letos rekordna udeležba, tekmovalo je namreč več kot 400 tekmovalcev iz devetih držav, so naši tekmovalci v kategorijah mlajših dečkov in deklic in starejših dečkov dosegli odlične rezultate.
Prepričljiva zmaga za Hayo
Najboljšo uvrstitev je dosegla Haya Veinhandl Obaid, ki je prvič v svoji karieri nastopila med starejšimi tekmovalkami v kategoriji U12 in se takoj brez ene same izgubljene borbe povzpela na 1. mesto. V prvi zelo kratki borbi je premagala nasprotnico iz Hrvaške, v polfinalu domačinko iz Lendave in v finalu po napeti borbi še češko judoistko.
Medalji tudi za Marka in Luko
Mark Jelnikar, ki letos ostaja U12, je po treh osvojenih borbah prišel do samega finala, kjer se je spopadel z madžarskim judoistom, no-
silcem zelenega pasu, in izgubil. Osvojil je še vedno vrhunsko 2. mesto na močnem pokalu KBV Lendava. Tarik Latic, ki je komaj letos prestopil vrata kategorije U12 in se hkrati vrnil na tatami po dveh letih premora, se je med dvajsetimi tekmovalci odlično odrezal. Vsekakor Tarik kaže velik potencial in ogromno borbenost. Ti dve leti premora bo v letošnji sezoni poizkušal nadoknaditi, da se bo naslednje leto, ko bo v svoji kategoriji med starejšimi, le izkazala njegova bojevitost. Nik Cankar, novopečeni judoist, ki trenira komaj prvo leto, je med mlajšimi judois-ti U12 dosegel 7. mesto. Prvo borbo je moral premoč priznati hrvaškemu tekmovalcu, druga borba pa je bila izenačena z dvema wazarije-ma vse do konca. V borbi za zlato točko, kjer šteje prvi met, pa se je izkazala Niko-va neizkušenost, saj je storil napačen umik, za kar je sodnik dosodil napako (shido) in je posledično izgubil. Ne glede na to je bil zelo konkurenčen sotekmovalcu in bi se vse skupaj lahko končalo z medaljo.
V	kategoriji U14 starejši dečki sta tekmovala dva tekmovalca Judo kluba Komenda. Luka Lukšič je osvojil odlično 3. mesto. V prvem krogu je zaradi svojih osvojenih točk lansko leto avtomatsko prišel naprej in se v drugem krogu pomeril z madžarskim judoistom, ki je imel najmanj dve leti več izkušenj, posledično je tudi izgubil borbo. Nato je v re-pasažu dobil še tri borbe in se tako povzpel na stopničke.
Med mladinci velika konkurenca
V	isti kategoriji, kjer je bilo kar petnajst izkušenih tekmovalcev, se je boril tudi Lukov klubski kolega Mark Jel-nikar, ki je osvojil 5. mesto. Dobil je tri borbe, v četrtini finala je padel na met Žana Kostanjška, ki je že lani kraljeval v kategoriji U14. Marku se je za las izmuznila kolajna, ko so mu v borbi za 3. mesto že nekoliko popustile moči in je izgubil. Vsekakor so mladi judoisti dosegli vrhunske rezultate na svoji prvi tekmi v letu 2018.
Lovro Planko z normo za mladinsko svetovno prvenstvo
Kamnik - Kamniški biato-nec Lovro Planko, član Smučarskega kluba Ihan, ki trenira pod okriljem Janeza Mariča, si je z dobrimi nastopi na decembrskih tekmah v tujini prislužil normo za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo februarja v Estoniji. Lovro, ki nastopa med mlajšimi mladinci, je konec lanskega leta na Pokljuki v svoji kategoriji postal tudi dvakratni državni prvak. J. P.
§ I
Jasna Paladin
Kamnik - Agata Zupin in Jure Grkman, člana Atletskega društva Kamnik, ki trenirata pod vodstvom Damjana Zlatnarja in sta odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih dosegala že v lanski sezoni, sta tudi zimsko atletsko sezono na tekmah v tujini začela na vrhunski ravni.
Agata je na tradicionalnem novoletnem dvoranskem atletskem mitingu Crvene zvezde v Beogradu zmagala v teku na 60 m s 7,50 sekunde in tekmice ugnala za 19 stotink. Prepričljivo je bila prva tudi na 400 m (55,53). Prav tako je med mladinci tako na 60 metrov (6,98) kot na 400 metrov (49,85) slavil tudi Jure Grkman.
Zanimivosti
Mojster poklica, ki izumira
Robert Flerin z Duplice je eden redkih puškarjev kopitarjev pri nas. Puškina kopita v domači delavnici izdeluje že več kot trideset let, med mladimi pa zanimanja za ta zanimiv poklic danes praktično ni več.
10	petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Robert Flerin z Duplice je eden redkih puškarjev, specializiranih za kopita pri nas. / foto: Tina Dokl
Njegova puškina kopita krasijo tudi umetelne rezbarije.
Jasna Paladin
Duplica - Vsi, ki poznajo Roberta Flerina - bodisi iz časov, ko je tekmoval z zračnim orožjem, s sten, ki so ga privabljale kot plezalca, kot naročnik njegovih puškinih kopit ali pa kar tako - ve, da je človek, ki na svet gleda s posebnim humorjem in ob katerem smeha ne manjka, in čeprav tudi o svojem poklicu govori na pol v šali, vendarle prizna, da gre za resno delo, ki zahteva celega človeka. Sam to uspešno dokazuje že več kot trideset let. Njegovo veselje do orožja sega v rano mladost, danes pa sodi med redke izučene puškarje pri nas. Res je, nekdaj so puškarji imeli svoj izobraževalni program, ki ga danes ni več. V začetku osemdesetih let se je šolal v
Kranju v puškarni in v srednji kovinarski šoli, kjer je bilo v generaciji osem fantov, in čeprav se je naučil izdelati orožje v celoti, se je že kmalu specializiral zgolj za puškina kopita. »Orožje me je zanimalo že od malega, kakor verjetno vse fante. Bolj kot z lovom sem ga povezoval z vojsko in nekaj časa sem tudi treniral v streljanju z zračno puško. Za ta poklic sem izvedel bolj kot ne po naključju, ko sem spoznal puškarja iz Domžal, in takrat sem videl, da je to dejansko poklic, za katerega se da tudi izučiti. In tako sem se s tem namenom vpisal na šolo za puškarje,« se spominja svojih začetkov. Od takrat pa do danes je v domači delavnici, v kateri ima vse od skladišča lesa, do končnih izdelkov, izdelal že več sto puškinih kopit.
Čeprav nam v nadaljevanju pove, da gre za drag »šport«, saj ročno izdelane puške z umetelno izrezljanimi kopiti v tujini dosegajo tudi vrednosti po sto tisoč evrov, poudari, da s tem delom oboga-teti ni mogoče, preživeti pa, saj je dela dovolj, a predvsem zato, ker je za vsak izdelek potrebnih nič koliko ur ročnega dela, ki se raztegne tudi v več tednov. Naročil za rezljana kopita je v zadnjih letih nekoliko manj, saj je manj tudi lovcev, mladih pa unikatno in ročno izdelano orožje ne zanima več tako zelo, prav tako manj dajo na tradicijo. Ima pa v zadnjem času vedno več naročil iz tujine, kamor sega dober glas o njegovem znanju in sposobnostih. Njegovo delo se začne, ko mu puškar ali pa lovec v de-
lavnico prinese kovinski del orožja. Obliki in velikosti kopita primerno - slednje je odvisno od tega, ali je strelec levičar ali desničar, kako velik je in kako dolge so njegove roke - izbere kos lesa, ga sprva grobo odreže, nato pa natančno zapasa s kovinskim mehanizmom in z dleti in drugim orodjem ročno izrezlja do želene oblike in okrašene podobe. Kopita izdeluje iz orehovega lesa, delo pa je natančno in zamudno. »Pogosto je za mano že teden dni rezljanja pa sem še daleč od dokončanega.«
Pravi, da gre za zelo lep poklic, ki pa nezadržno izumira. Mladih, ki bi jih to delo zanimalo, ni. »Moj sin bi bil v tem sicer zelo dober, saj ima občutek za rezljanje lesa, a kaj, ko ga ne veseli,
siliti pa ga nočem,« pravi, čeprav grenkobe v njegovem glasu ni čutiti. Verjetno tudi
zato, ker namerava to delo, ki ga ima zelo rad, opravljati še nekaj časa.
/vfr
KRANJ
PODPRIMO SLOVENSKO RENAULT CLIO »I FEEL SLOVENIA«
1
IJMÄ
Odprti kulturni hrami / Moda in kulinarika 19. stoletja Prešernovi recitali Festival lajnarjev / Kranjski Parnas in Prešenovi nagrajenci / Sejem obrti / Vlado Kreslin
Kdaj ste se nazadnje počutili tako kot Renault Clio - neskončno zapeljivo?
Z njim, ob njem in v njem boste doživeli namreč točno to! Poleg tega imate sedaj izvrstno
priložnost, da vsi skupaj dokažemo, da nam je SLOVENSKO pomembno. Omejena serija modela
Renault Clio '1 FEEL SLOVENIA' se namreč izdeluje izključno v Sloveniji, v tovarni Revoz v Novem
mestu. Ne more in ne sme nam biti vseeno za naše gospodarstvo in naše zaposlene.
Poleg tega smo v mesecu januarju za vas pripravili odlične pogoje nakupa omenjenega modela,
Clia '1 FEEL SLOVENIA'. Ob nakupu namreč prejmete še:
5 let podaljšanega jamstva,
5 let brezplačnega rednega servisiranja vozila,
1 leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja,
4 zimske pnevmatike,
medtem ko ima vozilo že v osnovni opremi vse, kar potrebujejo 'veliki': avtomatsko klimatsko napravo, senzor za dež, volan in prestavno ročico v usnju, električni pomik stekel in zunanjih ogledal (ta so tudi ogrevana), LED stropne luči, multimedijski sistem Media Nav z zaslonom na dotik (funkcije MP3, AUX, Bluetooth, USB, DAB), navigacijski sistem Navteq in kartografijo Adriatic, potovalni računalnik, tempomat, parkirne senzorje spredaj in zadaj s kamero ter še in še.
Vabljeni na testno vožnjo, kjer boste vse prednosti lahko preizkusili še v praksi. Pokličite nas in si rezervirajte svoj termin še danes!
041 308 956 (Andrej) ali 041 740 878 (Boštjan)
SOBC^ ¥|C\ Dan
veselih tf&^t^i ust
11.00 Otroško pustovanje / Glavni trg 14.00 Mednarodna in otroška pustna povorka Maistrov trg - Prešernovo gledališče
PRIJAVITE SE! Pustne skupine z najmanj 5 člani in otroci posamezniki v spremstvu staršev ali kot skupine najkasneje do 8.2.2018.
21.00 Večerno pustovanje v Klubarju
www.visitkranj.com		Generalni pokrovitelj prireditve
^ ZTKK Gorenjski Glas ndomptan umo(]^ ||gOunc|	11	Energija za življenje
Vaš trgovec v Kranju
AVTOHIŠA REAL, d. o. o., PE Remont Kranj
Ljubljanska cesta 22, Kranj, 04 2015 223
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018
9
Zanimivosti
Rešitev je spreobrnitev
Naše življenje je odvisno predvsem od nas samih. Uporabimo lastno pamet, izkoristimo neizmerno moč misli in jih usmerimo v dobro, pravi Kamničanka Dragica Friedl, ki številna spoznanja o pomenu dviga zavesti in t. i. zakonu privlačnosti želi deliti s čim več ljudmi.
Jasna Paladin
Kamnik - Dragica Friedl je 82-letna gospa, za svoja leta zelo vitalna in živahna, ki je svoja poklicna leta posvetila poučevanju. Skoraj trideset let je bila zaposlena v takratnem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, današnjem Ciriusu. »Dokler je bil moj mož živ, sem se ukvarjala le z družino, vrtom, delom in službo, potem pa se je moje življenje z njegovo smrtjo pred petindvajsetimi leti obrnilo na glavo. Počutila sem se krivo, začela sem iskati odgovore in rešitev našla v dvigu zavesti. Prebrala sem ogromno knjig, se udeležila številnih delavnic in izobraževanj, spremenila prehrano in celoten pogled na svet,« povzame svoja spoznanja, ki jih je zbrala v obsežnem zapisu.
V nadaljevanju povzemamo nekaj dognanj, ki jih želi razširiti med bralce.
Vse je odvisno od naših misli
»Kamorkoli usmerimo svoje misli, tja gremo, in tega se premalo zavedamo. Če si nekaj močno želimo in 'pravilno' prosimo, se nam bo to
uresničilo. Če si na primer želimo bolje počutiti, usmerimo misli v dobro počutje, začnemo globoko dihati in se bomo takoj bolje počutili. Z mislimi smo povezani z vesoljem. Vsaka misel ima svojo frekvenco. Vse misli poletijo v vesolje in se tam 'ojačajo'. Z magnetno močjo pritegnejo k sebi vse, kar je na isti frekvenci, in se nato vrnejo k nam. Temu rečemo zakon privlačnosti. Če denimo mislimo na bolezen, se ta misel ojača in postali bomo le še bolj bolni. Vse se vrti okoli bolezni. Vsakemu, ki pride v našo bližino, razlagamo, kaj, kje in kako nas boli, kaj smo prestajali v bolnišnici, na operaciji, po operaciji in še in še - ni konca. Začnemo se 'utapljati' v bolezni. V tem prednjačimo ženske, zlasti starejše, saj želimo pritegniti pozornost, vzbuditi sočutje. Kje je rešitev? Misli je treba usmeriti v zdravje! Če jemljemo zdravila, sami sebe prepričajmo, da so to za nas najboljša zdravila, ki nam bodo zagotovo pomagala. Zdravljenje poleg zdravil lahko pospešimo tudi sami. Takoj začnimo z globokim dihanjem! Bodimo zunaj, na soncu in svežem zraku, gibajmo se in pijmo veliko vode. Ker je
zdravje glavna osnova dobrega počutja, si lahko že samo s tem, da poskrbimo za svoje zdravje, v veliki meri polepšamo življenje.«
Želimo si lahko karkoli
»Z zakonom privlačnosti si lahko pomagamo tudi na vseh drugih področjih. A paziti moramo, da pravilno prosimo. Narobe je, če prosimo: da ne bi bila bolna, da ne bi bila debela, da ne bi padla po stopnicah, da mi ne bi padel krožnik, ne želim biti revna, ne želim izgubiti službe, nočem zamuditi avtobusa ipd. V naših mislih ne sme biti bolečine, strahu, bolezni in drugih negativnih besed. Zato prosimo, da bi varno prečkali cesto, da bi pravočasno prišli na avtobus, da bi dobili službo ipd. Želimo si lahko karkoli in bolj močno si nekaj želimo, prej dobimo.«
Pomembno je globoko dihanje
»Globoko dihanje je že mnogim pomagalo do zdravja. Dihajte skozi nos -umirjeno, globoko, počasi in temeljito, med vdihom in izdihom naj ne bo presledka, saj je zadrževanje sape
škodljivo. Kadar dihate plitvo, dobite vase premalo kisika in bioenergije in organi začnejo slabše delovati. Plitvo dihamo, ko smo napeti, ko intenzivno razmišljamo, ko nas je strah, smo utrujeni ..., vsi sklonjeni nad računalnikom, poglobljeni, napeti - ure in ure, dneve in dneve, v slabem zraku - grozota! Čedalje bolj plitvo dihamo tudi s staranjem, zato je še posebej pomembno, da bi starejši čim več časa dihali globoko.«
Hrana je osnova našega bivanja
»Mati naj, kolikor dolgo zmore, doji svojega otroka. To bo temelj njegovega zdravja. Materino mleko je sladko, zato otroku nagonsko prija vse, kar je sladko. Problem nastane, ko začne mati otroku sladkati jedi in pijače, še posebej uničevalen je beli sladkor, ki ga običajno prečiščujejo s pomočjo žveplove kisline. Otroka sladkor hitro zasvoji, organizem pa za presnovo belega sladkorja potrebuje veliko kalcija. Ker so pri predelavi sladkorju pobrali večino elementov in tudi kalcij, ga nima, zato ga jemlje telesu - iz zob in kosti. Kalcij je
Dragica Friedl / Foto: Jasna Paladin
v našem organizmu eden najpomembnejših mineralov - odločilno vlogo ima pri delovanju živčevja in mišičnih vlaken. Sladke jedi nas vodijo tudi v požrešnost in debelost, ta pa v bolezen.«
Rešimo se obsedenosti od »imeti veliko«
»V teh kriznih časih so ljudje nezadovoljni, kar se tiče denarja. Najbolj nezadovoljni so tisti, ki ga imajo malo ali premalo za preživetje - to
je razumljivo. Ampak zakaj so nezadovoljni tisti, ki imajo dovolj denarja za solidno življenje? Ker želijo imeti več. Požrešnost! Tisti pa, ki so ga nakradli veliko, pa bodo imeli posledice, ker se po karmičnem zakonu vse slabo vrne k njim. Ljudje naj bi se rešili od odvisnosti 'imeti veliko' - česarkoli. To nas lahko privede do blagostanja in zadovoljstva. Predvsem pa začnimo življenje spreminjati pri sebi,« pravi Dragica Friedl.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
7			1		8	6		
6	5		9	4				8
					7	5	9	
3	8			1		2		
5		4				1		6
		6		2			7	4
	4	9	8					
8				3	2		1	7
		3	5		6			2
9				2	4			
1							4	3
2			9				1	
					3	5	2	
3		7				2		9
	8	7	3					
	1				5			4
6	4							5
			4	3				
Navodilo zareševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Predstavitev knjige dr. Dušana Rutarja
Kamnik - V gostilni Korobač bodo danes, 26. januarja, ob 18. uri pripravili predavanje dr. Dušana Rutarja s predstavitvijo njegove knjige Inkluzija otrok s posebnimi potrebami - za družbeno pravičnost. Knjiga prinaša najnaprednejše filozofske in sociološke ideje o družbenih okoliščinah, v katerih živijo in delujejo t. i. ranljive družbene skupine. Obvezne prijave na kamniski.oroginal@gmail.com. J. P.
Glasba z okusom: Zimzelene popevke
Kamnik - Bliža se tretji v nizu uspešnih glasbeno-kulinaričnih večerov pod krovnim naslovom Glasba z okusom. V torek, 30. januarja, v Dom kulture Kamnik prihajata Jasna Žitnik in Andrej Marinčič, ki bosta klubski večer popestrila z zimzelenimi popevkami. Za brbončice obiskovalcev pa bo tudi tokrat poskrbela kulinarika Gostilne Repnik. Cena vstopnice znaša 12 evrov (v ceno je vključen koncert z večerjo). J. P.
V
Četrt leta zastonj - 25 %
Dragi naročniki, v letu 2018 bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra.
Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra!
To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko tudi popili kavico ter izbrali eno od petih daril (na fotografiji).
Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo!
Izberite svoje letošnje darilo
v kg F 'i i J W i!V	SI
	h£5 Fab. Uli ISKT
Erika Jesenko: Recepti za vse letne čase
Marijan Peternelj: Me I an da
r\>
avtomatski	^¡^
majica
dežnik
Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena.
Rešitev
Rešitev
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Prireditve
Prireditve v januarju in februarju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko am v januarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
KAMNIK
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 6. februarja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Marte Zabret MaRtematične prigode
Profesorica matematike na kamniški gimnaziji in srednji šoli Marta Zabret bo skupaj z nekdanjimi in sedanjimi dijaki predstavila svojo knjigo zgodb in razmišljanj iz šolskega življenja.
Sreda, 7. februarja, ob 19. uri, dvorana knjižnice Potopisno predavanje Indija - Ladakh in Radjasthan
Matjaž Corel bo predaval o pettedenskem potovanju s sedemletni-kom po Indiji.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 31. januarja, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Predavanje dr. Aste Vrečko: Četrta generacija in organiziranje umetnikov v času med obema vojnama
Galerijski večer
Četrtek, 8. februarja, od 10. do 18. ure, vse enote MMK Slovenski kulturni praznik
Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav v muzeju - grad Zaprice, v Galeriji Miha Maleš in v Rojstni hiši Rudolfa Maistra
Četrtek, 8. februarja, ob 11. uri, muzej - grad Zaprice Slovenski kulturni praznik
Javno vodstvo po novi razstavi Na sodu smodnika Vodil bo avtor razstave Marko Kumer.
DOM KULTURE KAMNIK
Od petka, 26. januarja, do nedelje, 28. januarja, Dom
kulture Kamnik
Royal Academy of Dance, London
Osnovni baletni seminarji Obvezne predhodne prijave
Torek, 30. januarja, ob 19.30, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom
Zimzelene popevke
Koncert Jasne Žitnik in Andreja Marinčiča
Cena vstopnice: 12 evrov (v ceno je vključen koncert z večerjo)
Sreda, 7. februarja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku: Ne združenja, ločitve zdaj so časi
Organizator: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v sodelovanju z GSŠRM. Vstop prost!
Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK KUD Oksimoron: Za narodov blagor
Komedija s poletom Dobrodelna predstava Cena vstopnice: 10 evrov
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Sobota, 27. januarja, predvidoma ob 15. uri, MC Kotlovnica
Festival Svobodne Video Produkcije 2018
Projekcija izbora prijavljenih del, debate o video produkciji in podelitev nagrad
Petek, 2. februarja, ob 20. uri, MC Kotlovnica Improigre
Večer še ne videnih improviziranih zgodb
Sreda, 7. februarja, ob 20. uri, MC Kotlovnica Pest besed: Spet doma
Večer slam poezije
TERME SNOVIK
Sobota, 3. februarja, od 11. do 13. ure, Terme Snovik Ustvarjalna delavnica in vodne vragolije s Palčkom Snovičkom
Četrtek, 8. februarja, od 18. ure do 19.30, Terme Snovik
Literarni večer v Termah Snovik, prebiranje pesmi in razglasitev rezultatov literarnega natečaja
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Od ponedeljka, 1. januarja, do četrtka, 15. marca, od 8.
ure do 16.3, stebri pristave
Razstava Souvani in njihov park v Volčjem Potoku
Evropsko leto kulturne dediščine začenjamo z razstavo o družini So-uvan in njeni vlogi pri oblikovanju sedanjega parka.
ZASEBNI VRTEC ZARJA
Torek, 30. januarja, ob 17.30, Zasebni vrtec Zarja Pogovor z Noahom Charneyjem
Življenje v Sloveniji skozi oči Američana
KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ
Ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri, avla Osnovne šole Stranje
Zaključna prireditev Tekaškega pokala Občine Kamnik 2017
Slovesna podelitev priznanj tekačem in organizatorjem tekov
DRUŠTVO SV. JAKOBA
Petek, 9. februarja, ob 19. uri, dvorana Frančiškanskega samostana v Kamniku V dvoje ob Pšati - srečanje s pesnikom, časnikarjem in publicistom Jožefom Pavličem ob izidu njegove pesniške zbirke Vodoravnice in navpičnice in slovenskem kulturnem prazniku
Z Jožefom Pavličem se bo pogovarjala dr. Marjeta Humar, pesmi bo interpretirala Barbara Božič.
KUD HIŠA KERAMIKE
Sobota, 3. februarja, ob 10. uri Oblikovanje gline za otroke
Delavnica poteka vsako soboto.
Ponedeljek, 5. februarja, ob 10. uri Izdelaj si svojo »šalco«
Delavnica za odrasle, ki bo potekala štiri zaporedne ponedeljke dopoldne.
Torek, 6. februarja, ob 18. uri Izdelaj si svojo »šalco«
Delavnica za odrasle, ki bo potekala štiri zaporedne torke popoldne.
Sreda, 7. februarja, ob 17. uri
Tečaj risanja za bodoče arhitekte in oblikovalce
Tečaj bo potekal ob sredah popoldne. Sprejemamo prijave. Več informacij na naši Facebook strani, po e-pošti: kud.hisakeramike@gmail. com in telefonu 031 645 645
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Petek, 9. februarja, in sobota, 10. februarja, Gimnazija
in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Informativni dan
Ogled šole in dela z izčrpnim posredovanjem informacij za lažjo izbiro srednje šole
Razpis Javnega sklada za kulturne dejavnosti
Ljubljana - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v okviru izbora operacij pridobivanje dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti objavil dva javna razpisa, in sicer za dopolnilna izobraževanja in za subvencioniranje zaposlitev mladih do 29 let na področju kulture. JSKD nudi brezplačno izobraževanje v okviru 120-ur-nih temeljnih in dopolnilnih področnih modulov: vodenje gledališke skupine, lutkovna šola, filmska šola, instrumentalna šola in menedžment, šola za likovne mentorje, kulturni organizator, komunikacijske kompetence in sodobne umetniške prakse ter pravo, ekonomija in upravljanje v kulturi. Rok za prijavo je 2. marec. J. P.
Delimo znanje: izdelava pustnih kostumov
Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik bodo v ponedeljek, 29. januarja, ob 17. uri v sklopu cikla Delimo znanje pripravili delavnico izdelave pustnih kostumov, ki jo bo vodila Majda Repnik. Udeleženci bodo izdelovali preproste in frfotave pustne kostume, primerne za posamezne in tudi za skupinske maske. Predznanje ni potrebno, delavnica pa je primerna tako za otroke kot tudi odrasle. Udeležba je brezplačna, s prostovoljnimi prispevki se pokrijejo zgolj stroški materiala. Število mest je omejeno, prijave so zato obvezne - zbirajo jih v čitalnici knjižnice ali po telefonu 01 320 55 83. J. P.
Literarni natečaj Zgodbe mojega kraja
Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: o njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini.
Jasna Paladin
Kamnik - Natečaj, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila in na katerega opozarjajo tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, je namenjen starejšim od 65 let iz osrednjeslovenske regije. Udeleženci lahko sodelujejo z le eno zgodbo, ki mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme presegati 1600 besed. Zgodbe zbirajo na poštnem naslovu Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova
2, 1000 Ljubljana, ter elektronskem naslovu mojkraj@ mklj.si. Rok za oddajo zgodb je 15. april 2018. Izdelke bo v aprilu in maju ocenjevala žirija in izbrala deset najboljših, ki bodo objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu Kamra (www.ka-mra.si) ter nagrajeni s knjižnimi nagradami. Prva tri najboljša dela bodo posebej nagrajena, nagrade pa prispevajo tudi Terme Snovik in Arboretum Volčji Potok.
Terme Snovik praznujejo šestnajst let
Jasna Paladin
Snovik - Terme Snovik vabijo na druženje ob 16. obletnici delovanja, ki bo jutri, 27. januarja, ob 11. uri v Restavraciji Potočka v termah. Vsebino tokratnega druženja bodo posvetili 4. stebru Kneippove življenjske filozofije, ki jo v zadnjem obdobju uvajajo tudi v delovanje term - to je prehrana.
»Produkt knajpanja razvijamo v okviru projekta Kne-ippanje v Termah Snovik, katerega osnova je pet stebrov za ohranjanje zdravega telesa in duha: hidroterapi-ja, gibanje, zelišča, prehrana in zdrav življenjski slog. Prehrana po Kneippu je enostavna, polnega okusa, raznolika, polnovredna in sveža,« pravijo v Termah Snovik.
Ustvarjalnikov Startup na GSŠRM
Kamnik - Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) bodo ta konec tedna, od 26. do 28. januarja, gostili tridnevni podjetniški dogodek za mlade Ustvarjalnikov Sturtup, kjer bodo mladi pod vodstvom izkušenih mentorjev razvijali svoje poslovne ideje in jih na zaključnem dogodku predstavili pred komisijo. Prišli bodo mladi iz cele Slovenije. Dogodek se bo začel danes, 26. januarja, ob 16. uri, zaključil pa v nedeljo, prav tako ob 16. uri. J. P.
S pomočjo skrbno izbranih receptov v tokratni izdaji, boste dosegli nove užitke in znano čarovnijo okusa na najslajši možni način. Izbirate lahko med recepti za krhka peciva, kekse brez peke in razne ostale slaščice. Naj vam bo kuharica vir navdiha in najboljši pomočnik pri načrtovanju in preživljanju najlepših trenutkov z družino in prijatelji.
^Pecivo

218 strani, 150 x 200 mm, spiralna vezava Cena knjige je
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
1250
I^EUR
'"Poštnin»
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Kamničan Jfl petek, 26. januarja 2018	9
Zahvale
DEŽURNE SLUŽBE:
JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
ZAHVALA
Dominik Grkman Milan
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvala tudi dr. Dolenčevi in sestri Jani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
S smrtjo ni še vse končano, preveč bi žalostno bilo, duša še živi, saj je odpotovala v srečne, večne dni...
Tretji dan po novem letu je po bolniškem maziljenju mirno zaspal
v
Ivan Surk
1939-2018
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih njegovega odhajanja.
Vsi njegovi Januar 2018
r >
< _
ZAHVALA
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko ni je več, onstran obzorja nekdo jo pričakuje.
V 88. letu nas je zapustila
Valentina Spruk
roj. Šmit, iz Vrhpolja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala župniku, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni Januar 2018
ZAHVALA
Čeprav neizmerno boli, v srcih ohranjamo upanje, da je duša mirna. V našem srcu bo gorel večen plamen spomina.
Majda Kerec
rojena Cvirn iz Kamnika 25. 10. 1954-15. 1. 2018
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala gre gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Zapel je zvon tebi v slovo. Poln bolečine ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ...
V 81. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in teta
Ljudmila Hribar
Mecetova Milka iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ETI Steatita in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše in za druge namene. Še posebej se zahvaljujemo dr. B. Logarju in patronažni službi za dolgoletno oskrbo, urgentni službi ZD Kamnik, gospodu župniku Simonu Lorberju za pogrebni obred in obiske na domu v času njene bolezni, gasilcem in šmarskim pevcem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni Januar 2018
ZAHVALA
Težko je in boli, ko te nekdo zapusti, a v srcu zapisan spomin nikoli ne zbledi.
V 71. letu starosti nas je po boju s hudo boleznijo zapustil naš dragi mož, ati, dedek in tast
Alojz Vodlan
iz Godiča 16a
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem HM Kamnik in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik, Dializnemu centru Nefrodial Črnuče, podjetju Meri in cvetličarni Markuš. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, nosačem in trobentaču. Hvala tudi vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, da smo našega atija pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša, globoko nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira na naše gorje.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša ljubeča mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
Terezija Bodlaj
iz Županjih Njiv
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje in sv. maše. Hvala patronažni sestri ge. Cvetki in zdravnici ge. Pfeiferjevi za pomoč v času njene bolezni. Zahvala g. župniku Antonu Prijatelju in dr. Janezu Juhantu za lepo opravljen obred, nosačem, pogrebnikom, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
www.pogrebnik.si
^KPK
Komunalno podjetje Kamnik, d.d.
Cantarína cesta 111241 Kmink
24 UR NA DAN
Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK
ZAHVALA
Kdor v mislih svojih dragih živi, ni umrl.
Umrl je samo, kdor je pozabljen. (S. Kosovel)
V 82. letu se je od nas poslovila naša draga
Gabrijela Purgar
rojena Rebec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma, še posebno sestrama Jani Sušnik in Maji Sušnik ter dr. Dolenčevi.
Žalujoči vsi njeni Januar 2018
S
ZAHVALA
Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas. Spomini ne morejo oditi, večno zdaj so živi v nas.
V 68. letu se je poslovila ljuba žena, mama in babica
Zdenka Dolinšek
roj. Spruk (1950-2017), iz Kališa pri Kamniku
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočutja, podarjeno cvetje in sveče. Prav tako posebna hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lep pogrebni obred, dr. Mateji Lopuh za vso skrb in pomoč ter nečakinji Vesni Golob, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani.
Žalujoči: mož Miro, sin Primož in hčerka Polona z družinama

ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
Franc Galin
p. d. Lešarjev iz Kališa
Ob boleči izgubi našega Franca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred. Hvala izvajalcu Tišine in pevcem za ganljivo odpete pesmi. Še posebej pa se zahvaljujemo njegovi zdravnici dr. Dolenčevi in sestri Jani Sušnik za vso pomoč pri zdravljenju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Kališe, januar 2018
10
petek, 12. januarja 2018 Kamničan %
Kamničan
Priznanja za pohodnike
Drugo januarsko soboto je bilo na Sv. Primožu ponovno slovesno ob podelitvi priznanj zvestim in vztrajnim pohodnikom v minulem letu.
Ljubiteljev Sv. Primoža je iz leta v leto
Bojana Klemenc
Stahovica - Pohodi Go, kot rečejo vsi ljubitelji Sv. Primoža nad Kamnikom, so še vedno, in to ne le med domačini, izredno priljubljeni. Že vrsto let lahko pohodniki vsak svoj obisk vpišejo v vpisno knjigo ali se čipirajo, v začetku januarja pa že tradicionalno v organizaciji Petra Uršiča, oskrbnika okrepčevalnice v mežnariji zadnjih šestnajst let, podeljujejo priznanja vsem tistim, ki se na vrh podajo več kot stokrat in seveda to tudi zabeležijo. Vsakodnevni pohodi in druženje na vrhu je ustvarilo pravo pohodniško skupnost, ki se iskreno veseli vsakega dosežka, drug drugega spodbujajo in podpirajo. Za končno pravilno število obiskov v celotnem letu velja le en vpis na dan, dodatni obiski pa se lahko prištejejo k številu pohodov ob prireditvi 24 ur pohoda na Sv. Primoža.
Na Primoža vsak dan
Med ženskami je v letu 2017 največ vzponov osvojila Marta Mrgole - kar 368. 365 sta jih zabelžili tudi
Zalka Koritnik in Marija Kovic, več kot tristo pa še Mira Gradišek (335) in Mira Strmole (325). Med moškimi se je največkrat vpisal Franc Griljc s 340 pohodi, sledijo mu Dare Hribar
(335), Metod Vodlan (323), Mitja Ogrinec (321), Marjan Strmole (310), Tone Gradišek (305) in Franc Kosirnik (302). Srebrno medaljo za do tristo pohodov so prejeli: Slavka Vodlan (270), Anica Grilj (268), Nataša Jagodic (230), Manca Jagodic (229), Klavdija Jurjevič (201), Než-ka Tavčar (200), Boštjan Jagodic (283), Vinko Žibert (266), Brane Potočnik (254), Janez Rode (252), Dušan Česen (240), Lojze Peterlin (230), Mirko Zajc (223), Janez Tušek, Vinko Lužar in Ivan Sivec (220), Andrej Resnik (212), Sande Jankovski in Janez Tonin (210), Janez Osolnik (206),
Peter Golob (205), Janez Gradišek (202) in Irfan Be-gic (200).
Do dvesto pohodov so zabeležili: Tanja Vrhovnik (180), Nina Eržen in Mojca Koželj (160), Anica Leban (155), Mira Šunkar (154), Mojca Dajčar in Helena Bogataj (150), Alenka Repanšek Ur-šič (149), Darja Žibert (145), Helena Mejač (136), Slavi Gantar (131), Nataša Žabkar (128), Milena Kepic (124), Alenka Petrič in Joži Tonin (120), Mateja Medved (116), Erika Benkovič in Minka Mavrin (115), Mojca Vrankar (114), Tina Sitar (113), Damjana Cvirn (112), Anka Hribar in Andreja Čarman
(111), Mateja Hribar, Mihela Jeglič in Brigita Zore (110), Andreja Berlec (105), Martina Hlastec Vodlan (104), Jožica Vider, Vesna Iglic in Urška Narobe (103), Joži Vide (102), Sabina Mlakar, Mateja Berlec, Lidija Jeras, Marija Rojs in Darja Stele (101), Anita Ulčar (100), Darko Medved in Mirko Kern (165), Matjaž Kolenc (163), Janko Uršič (159), Peter Bezjak (157), Janez Narobe (155), Lojze Petek, Jože Šunkar in Bojan Maučec (150), Stane Zajc (148), Janez Marolt (140), Janko Ži-bert (130), Martin Vodlan in Andrej Jeglič (127), Sašo Gantar (126), Zoran Maselj
(125), Rajmund Kepic (123), David Dolinšek-Jvuda (122), Andrej Marčun in Domen Šetrajčič (116), Pavel Mavrin (115), Franc Vrankar (114), Pavel Cvirn (113), Boštjan Kos (110), Miran Škrtič (108), Gregor Eberl in Jože Janežič (107), Emin Behrič in Janez Sušnik (106), Milan Galin in Peter Koprivni-kar (105), Matjaž Iglic, Darko Škofic, Ilija Kaplara in Vlatko Vezenkov (103), Srečo Burja (102), Janez Stele (101), Maks Berlec in Rok Iglic (100).
Poseben pokal za najmlajša pohodnika sta dobila šestletni Matevž Zore in osemletni Domen Iglic.
Med ženskami je v letu 2017 največ vzponov osvojila Marta Mrgole - kar 368, 365 sta jih zabeležili Zalka Koritnik in Marija Kovič, več kot tristo pa še Mira Gradišek (335) in Mira Strmole (325). Med moškimi se je največkrat vpisal Franc Griljc s 340 pohodi, sledijo mu Dare Hribar (335), Metod Vodlan (323), Mitja Ogrinec (321), Marjan Strmole (310), Tone Gradišek (305) in Franc Kosirnik (302).
Če na vaše rolete in okenske police sedajo različni ptički, ki iščejo zavetje pred mrazom, boste s tem priročnikom lahko natančno določili, za katerega ptička gre. Pernati obiskovalci so prikazani v naravni velikosti, zato pri prepoznavanju skoraj ne more priti do pomot.
Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
4lM
ti
REZ
SADNIH
rastlin

v peti, dopolnjeni izdaji praktičnega priročnika najdete nasvete o izbiri
sadne vrste glede
na lego in tla, na kakšno podlago in razdaljo jo posaditi, kako oblikovati krošnjo. Rez je natančno predstavljen pri jablani, hruški, breskvi, češnji, višnji, slivi, malini, orehu in številnih
drugih vrstah.
Redna cena priročnika je 13 EUR. Če priročnik kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le
* Poštni
Priročnik lah ko kupite na Gorenjskem glasu, kleiweisovs cesta4v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po cenilcu Pošte Slovenije.
Gorenjski Glas
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Predavanje o kamniškem jezeru
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Društva sv. Jakoba vabijo na predavanje dr. Marije Klobčar z naslovom Neznani Kamnik in njegovo jezero, ki bo nocoj, 26. januarja, ob 19. uri v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Marija Klobčar, ki že dolgo raziskuje kamniško zgodovino na podlagi ljudskega izročila, materialnih najdb in krajev-
nih imen, bo svoja dognanja tokrat predstavila z besedo in sliko. Izročilo o kamniškem jezeru je v zadnjih dvesto letih zelo zaznamovalo poglede na preteklost kamniškega območja in še danes velja za eno bolj zanimivih tem našega mesta. Mnenja o jezeru pa ostajajo različna: med popolnim zanikanjem in med samoumevnostjo, ki obstoj jezera odločno zagovarja.
Zimska liga v znamenju kulture in pusta
Stahovica - Zimska liga k Sv. Primožu, ki poteka od 25. novembra do 3. marca, je tudi letos popestrena s tematskimi vsebinami in tako so organizatorji, člani Kluba gorskih tekačev Papež, poskrbeli, da bo tako tudi okoli slovenskega kulturnega praznika in pusta. V soboto, 3. februarja, bo zimska liga v znamenju kulturnega programa, ki ga bodo pripravili pod vodstvom Mire Papež, na pustno soboto, 10. februarja, pa se bodo pohodniki prelevili v maškare. J. P.