Poštnina plačana., v gotovini. Leto VI. - Štev. 18 Trst - Gorica 2. maja 1952 Spediz. in abb. post. I. gr, it fEiUredijIkvo: Trsl^til.lfec Irfj 5upraii: Trst, ^pllpa' k | ;GorišJSt> urednktvo: Gori' kfefl .CENA: posar»zpa števil hiavelli 22-IE tasio l-c š Gorica| Riva Piaj zna številka L 25. - tel. 6: ■tel. 2-3 mtta št. 18. Naročnina: I posa Č-i mesečno L 1®, letno L i.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 — Izhaja vsak petek Onemogočen razgovor? Demokrščansko generalštabno glasilo VITA NVOVA je objavile^ v 'iijoji številki z dne 26. aprila nr| ■ prvi strani uvodni članek Guida Balterija pod naslovom vSiamo soli adifendere mons. Stepinac« (»Samo mi branimo nadškofa Stepin-caS)r Članek je oster napad na Slovensko demokratsko zvezo, kateri zameri, ker je na teh volitvah o-mogočila sestavo enotnih list v slovenskih okoliških občinah, in ji tičita, da hodi po poti liberalnega nacionalizma (najbrž zato, ker se zaveda dolžnosti do naroda in ker ne mara prepustiti okoliške občine ko-, m.infcrmistom in Italijanom!), da se je povezala s komunisti (s čimer hoče pisec vplivati na katoliško u-smerjene posameznike in jih prevarati za njihove glasove prav tako kakor jih je pri prejšnjih volitvah) in da je preprečila sporam zum med slovenskimi in italijanskimi katoličani, ki jih druži istq vera in ki si obojestransko ta sporazum tudi žele. Ze te glavne misli kažejo, kan/ »pes taco moli«. Toda v članku izveš še mnogo drugih zanimivih stvari. Pisec priznava Slovenski demokratski zvezi ne samo, da ni protiverska, temveč trdi, da je sv o jo katoliško usmerjenost še preveč poudarjala, in jo primerja z južno-lirolsko Ljudsko stranke, ki prejema svoja navodila baje naravnost iz nadškofijske palače. Da niso hoteli s tem napraviti usluge komin-formistom, ki trde, da daje »lipar-jem« navodila sam tržaški škof? Ce bi to bilo res, zakaj jih potem njegovo glasilo napada? Nadalje iz-veš v članku, da so na čelu Slovenske demokratske zveze sami, »bivši zemljiški posestniki, nekateri celo latifondisti«. Tudi ta je debela, saj nismo na Siciliji ali Južn i Italiji, katerih se šele sedaj nežne' dotikajo prve agrarne reforme in kjer so orožniki v dnevnih konfliktih s kmeti, lačnimi zemlje! Podobnih neslanosti je v članki', še nekaj, toda najzanimivejša in najvažnejša je vsekakor trditev, da nosijo ti tako očrnjeni, reakcionarni itd. voditelji Slovenske demokratske zveze krivdo, da ni prišlo do »razgovora« s katoliškimi Italijani. Seveda bi se tudi ta razgovor moral vršiti s »contadini e o-perai sloveni«, kajti kljub vsej svoji širokogrudnosti izgleda, da pisec nikakor ne more priznati, da bi tmeli Slovenci tudi nekaj izobra-ženstva in meščanstva. Vsaj v njegovem članku so to kvečjemu »latifondisti« ali pa »esuli«. Tudi to-je zapostavljanje, ki kaže, da gotovi predsodki še vedno niso izpuhteli iz glav, ki bi nam rade solile pamet. Zato so pač tudi prepovedali lastnikom tržaških dvoran, da bi jih dajali v najem Slovencem. Toda tudi če bi tega ne bilo, gospod Botteri, kdo pa je vendar doslej sploh pokazal, da je tak razgovor zaželen? Slovenska demo kretska zveza in vse njeno članstvo ter somišljeniki bi radi videli, da izgine nezdrava narodnostna napetost, ki je v zadnjih letih zavladala v našem mestu, toda ne po naši, temveč po vaši, italijanski krivdi! In če hočemo biti točni, ne, samo po krivdi zanesenjakov, temveč tudi po krivdi vladajoče stranke, torej demokrščanske stranke ki nosi veliko odgovornost za javr no politiko na našem ozemlju. Niti Slovenska demokratska zveza, niti naši sonarodnjaki teh predelov niso nikdar podžigali medsebojne mr.žnje, saj niso mogli imeti od nje nobene koristi. Pač pa je pri vas veliko takih, ki se, čeprav neopra vičeno, strahovito boje za svoje pozicije.... Naj bo to znak, da se zavedajo nezakonite posesti in zapostavljanja našega življa, ki so ga dejansko raztegnili delj in globlje kakor pa sam fašizem? Verjetno boste rekli, da to ni res Toda samo en primer. Pod fašizmom je bilo zapostavljanje odkrito, o tem so govorili zakoni. Sedaj pa ni zakonskih določil, je prikri to in gre do zadnic koreninice/ Pred to vojno ni nihče odrekel ne komu zaposlitve zato, ker je Slovenec. Sedaj so taki primeri na dnevnem redu!.Če ima nekdo »-tč« pri svojem imenu, naleti na ana-grafskem uradu na vse mogoče te žave. Tudi tu ste prekosili rajnke ga Benita! Dokler se te izhodiščne točke in gledanja ne izpremene, si je težko predstavljati, kako naj bi izgledal tak »razgovor« med tukajšnjima narodnostimn, pa čeprav bi nedvomno bil v obojestransko korist Končno pa še kar se tiče nad ZA STO ALI PROTI UJEMI! Strnimo se proti osem odkritim in prikritim nasprotnikom STO*ja/ Odkar je bilo leta 1947 ustanovljeno STO, ni borba proti našemu Svobodnemu ozemlju nikoli zavzela take napetosti kakor prav po zadnjih marčnih demonstracijah. Te demonstracije -je znala Italija spretno''napihniti in z njihovo pomočjo tako prepričati dve zapadni velesili o »strašnem rižburjenju« italijanskega prebivalstva zaradi Trsta, da so sklicale »zaradi pomir- . jenja duhov« londonsko konferenco treh, na kateri se razpravlja o soudeležbi Italije pri upravi cone A, Tržaško prebivalstvo italijanske in slovanske narodnosti, ki hoče gospodarski napredek Trsta ter lastno blagostanje, svobodo in prostost, ne pa hiranja in trpljenja pod Italijo, je bila-na d. londonsko konferenco, sklicano v navzkrižju z mirovno pogodbo in na pritisk Italije, do skrajnosti razburjene. Zato so italijanske in ^slovenske stranke, ki so -za^spoši^šanje mir rov.ne pogodbe in za dokončno trajno ostvaritev STO-ja, poslale v London delegacijo, da prikaže an = gleškim in ameriškim vladnim krogom na londonski . konlerenei ter mednarodni javnosti pravi položaj Trsta in STO-ja z zgodovinskega; političnega, narodnostnega, gospo darskega, delavskega ..in upravnega stališča: obenem .pa da predoči vse one razloge, ki govore za brezpogojno ohranitev STO-ja in proti vsakršnemu sodelovanju, pod katero koli obliko, italijanske vlade pri upravi STO-ja. Tržaška delegacija je našla v Londonu velik del javnega mnenja in političnih osebnosti o Trstu krivo informiranega pod vplivom italijanske propagande. Toda z izvrstno uspelo konferenco londonskega ir, svetovnega tiska, z mnogovrstnimi stiki z vplivnimi politiki in parlamentarci vodečih političnih napadi nanjo s strani italijanskega časopisja so dovolj jasen dokaz, da ni tržaška delegacija v Londonu prodajala Trsta in STO-ja niti Italiji niti Jugoslaviji, kakor pišejo krjninformistični' listi, ki v napadih na tržaško delegacijo ne zaostajajo niti za las za italijanskimi iredentističnimi glasili, ampak da je ona storila vse, kar je le bilo mogoče, da informira vladne kro-; ge, politike in javno mnenje o pravem, resničnem položaju Trsta ir, o stremljenju tržaškega prebival? stva. Kako potreben in važen je b;l za STO in za Trst prihod tržaške delegacije v London, nam priča do7 volj interpelacija poslanca Ernesta Davisa na seji angleškega poslanskega doma 23. aprila in odgovor, ki .ga. je dal zunanji minister An--thony Eden o tržaški delegaciji in njenem poročilu. V tej obrambi STO-ja se j« znašla .Slovenska demokratska zveza z Slovensko krščansko socialno zve- zo in s Skupino neodvisnih Slovencev ramo ob rami z italijansko stianko Blocco Triestino, čije predsednik je bil tudi načelnik tržaške delegacije v Londonu, ter s Fronte delllndipendenza in v zadnjem času tudi z Italijansko - slovansko ljudsko fronto, ki se je..postavila na stališče ohranitve vsega STO-ja v smislu in obsegu mirovne pogodbe. Nismo se pa mogli znajti na skupni obrambni črti s stranko( ki sicer pravi, da -je za STO, toda s svojimi dejanji dokazuje nasproti no. Pozivi njenih voditeljev na iredentiste, naj hitro delajo, »če noče-, jo spremeniti skozi in skozi itali-j janskega Trsta v pokopališče Italijanov«; skupen marčni štrajk z ita-s lijanskimi iredentisti, ki ga je ves svet smatral za štrajk v prilog vrnitve Trsta pod Italijo; g'asovanja v tržaškem mestnem svetu, ko jc šlo za vprašanje STČ>-ja, so dovolj zgovorni dokazi o razkrinkani dvolični igri vidaiijevcev glede Trsta'/ Ali je s takimi strankami, ki 'so končno načelno odklonile vsako sodelovanje pri sedanjih volitvah s strankami, ki so za brezpogojno o-hranitev STO-ja, mogoče misliti na res plodonosno skupno delovanje v obrambi življenjskih interesov tržaškega, zlasti pa slovenskega prebivalstya? Ce so se Slovenci, ki se- bore zares za STO, v podeželskih občinah strnili v skupne liste, so .to storili, ker zahteva danes od njih življenjski interes, da skupno nastopijo proti vsem, ki so odkrito ali prikrito proti STO-ju! Zato naj se slovensko ljudstvo, želi res ohranitev in ostvaritev STO-ja, ne da begati od onih, ki hočejo po ovinkih spraviti Trst. in STO pod Italijo in ki ne morejo preboleti udarca, ki ga je prizadela tržaška delegacija s svojim potov e-, njem v London vsem sovražni!-om STO-ja. Dr. JOS. AGNELETTO povod za strahovalne in sovraštvo strank, z, izčrpnimi dokumenti, raz-- proglašajoče govore;, prvi maj naj nimi poročili za angleško*in ameri- bi bil praznik miru, v Sovjetski ško delegacijo na londonski konferenci, je tržaška delegacija osvetlila in podčrtala vse argumente, ki govore za ohranitev STO-ja in proti pripustitvi Italije k upravi an-gloameriške cone. Poročila o naši delegaciji in njenem delu v angleških, ameriških in francoskih listih, zlasti pa tudi l.ma), praznih svobode delaoceo ali proslava njihovega suženjstva ^Delavci vseh vrst in slojev pozdravljamo naš skupni praznik: PRVI MAJ/ V duhu demokratične svobode vseh delavcev izražamo željo, da se povsod v svetu odpravijo ovire, ki preprečujejo zbližanje narodov in ljubezen med njimi/ Čudna stvar, te proslave 1. maja. Prvi maj naj bi bil proslava zmage delovnega sveta v dolgi dobi njegove emancipacije; dejansko pa je mnogih deželah samo dobrodošel zvezi pa je — kot dokazu jejo to številne časopisne kronike s foto-grafičnimi posnetki zadnjih let — samo prilika za parade vojaških legij in najmodernejših vojnih strojev na Rdečem trgu v Moskvi. Ali je torej prvi maj vojni praznik? Za vsakega delavca dobre volje pač ta dan ne more biti druge- ga kot praznik miru in upanja dan, ko se govori o novih zmagah in pridobitvah, vendar le o tistih pridobitvah, ki jih je miroljubni delovni svet dosegel s svobodnim tekmovanjem v demokratskih deželah, in to predvsem s svobodnim, sindikalizmom, pač najvažnejšim sredstvom za uveljavljanje pravic delovnega razreda. S svobodnim sindikalizmom so delavci dosegli svoje glavne pridobitve, med katerimi naj naštejemo le znižanje tedenskega delovnega urnika na 40 in v nekaterih vejah industrije celo na 35 ur in ustanovo kolektivnih pogodb, ki jamčijo GENERAL MATHEW RIDGWAY Eisenhowerjev naslednik v Evropi delavcu primerno mezdo, dopuste socialno skrbstvo, zavarovanje itd. Glavno sredstvo za dosego vseh teh uspehov je bila stavka. Proti cvetočemu sindikalizmu v zahodnem svetu pa stoji tista čudna oolika sindikalizma, ki je značilna za vse totalitarne režime, zlasti pa še za komunistične. Ti sindikati niso nič drugega kot državni organi, ki kontrolirajo politične in vse druge pojave med svojim članstvom in ki zatrejo vsak odklon od smernic, ki jih določa edina obstoječa stranka, ki je istovetna z državo. „ Stavka je prepovedana, češ da je proti koristim »podržavljene produkcije«. Zato je izostanek od dela zločin, zamuda težak disciplinski prestopek, nemogoče je svobodno menjanje dela in delovnega kraja Posledica vsega tega je, da je velika masa delavcev v Sovjetski zvezi prisiljena delati za tako bedno mezdo, da je njihova življenjska raven daleko nižja kot v kateri koli drugi evropski državi. Da ne govorimo o tragičnem življenju tistih nesrečnih delavcev, ki so se znašH v proslulih sovjetskih ali drugih V zvezi z ugibanjem o nasledniku generala Eise,nhowerja kot vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi je stopalo vedno bolj v a-spredje tudi ime generala Mathewa Ridgwaya, enega od najodličnejših voditeljev v boju svobodnega sveta proti napadu, moža. ki je prav tako spreten v vojaških kot v mednarodnih vprašanjih. Ridgwiay, vojak z dušo in telesom, poveljnik sil Združenih narodov na Koreji, ki ima zdaj 51 let, je prejel nešteto odlikovanj na bojišču. Med drugo svetovno vojno se je kot poveljnik ameriške 82. letalske divizije spustil s padalom skupaj s svojimi vojaki v Normandiji in igral važno vlogo v bojih za osvoboditev Francije. Kasneje je prevzel poveljstvo 18. letalskega zbora in se odlikoval v sprednjih črtah bojev v Belgiji in Nemčiji. V drugi svetovni vojni si je tudi pridobil prva izkustva v sodelovanju s četami drugih narodov. Pod njegovim poveljstvom so bile ob raznih prilikah čete škotske garde in angleški komandosi, ki so se borili z ramo ob rami z ameriški-; mi elitnimi četami. Po vojni je zavzemal Ridgway več visokih mesi, med drugim je bil tudi ameriški zastopnik v vojaškem odboru Združenih narodov. Dogodki v decembru 1950 so ga pa naenkrat potisnili v žarišče svetovne pozornosti. ‘Na korejski fronti je doletela smrt generala Waltona Walkerjg in tako so ostale čete Združeni!} narodov v svoji takratni stiski brez poveljnika kopnih sil. Treba je bilo hitro dobiti naslednika in vrhovno vodstvo ameriške vojske je določilo generala Ridgwaya za Wal-kerjevega naslednika. V nekaj u- Jubilejna Številka ZARADI DVEH PRAZNIKOV (V PRETEKLEM IN TEM TEDNU), IZIDE JUBILEJNA ŠTEVILKA DEMOKRACIJE V POVEČANEM OBSEGU PRIHOD, NVJI TEDEN! škofa Stepinca in verske načelnosti. Mislimo, da smo jo Slovenci dovolj jasno pokazali takrat, ko je bilo to zvezano s krvavimi žrtvami. takrat, ko je italijanska vojsk'j brez strela izročila vse svoje orožje ter je s tem odločilno pripomogla komunizmu, da je prevladal ?| naših krajih. Najmanj nam pa morajo te očitke delati tržaški de mo-krščanski politiki, ki glasujejo in paktirajo v tržaškem občinskem svetu s kominformisti. ki jih pozivajo na zavezništvo, če le pristanejo na njihov italijanski iredentij zem. Se mar ravnate po tisti farizejski: »Ne glej me, kaj delam, temveč poslušaj me, kaj govorim«? * * * rah ie »Matt« Ridgway pripravil svoje kovčke in odpotoval z letalom iz Washingtona na Daljni vzhod. Na Koreji je reorganiziral sile Združenih narodov, ki so se umikale pred napadom nadmočnih prostovoljnih kitajskih komunističnih sil. V nekaj tednih so Ridgwayevi možje zapodili nazaj komunistična napadalce. Ko ie v aprilu 1951 bil general Douglas. Mac Arthur razrešen raznih svojih poveljstev na Daljnem vzhodu, je predsednik Truman imenoval za njegovega naslednika generala , Ridgwaya. Sledeči dogodki sc kmalu potrdili sloves novega vrhovnega poveljnika, in to ne samo kot vojaškega stratega, ampak tudi kot diplomata , in upravnika. Na Koreji je pokazal general svojo veliko razgledanost in hitro spoznal važnost soglasja med zavezniškimi silami, saj prebije med silami 20 držav, ki so zaveznice v boju, mnogo svojega časa. Poti ebo zavezništva je ponovno poudaril v svojih pohvalah za junaštvo raznih edinic svojega poliglot-nega poveljstva. »Storili so vse, kar lahko zahteva poveljnik od svojih vojakov«, je izjavil. Ridgway, ki je leta 1917 končal vojaško akademijo, je v prvi svetovni vojni imel začasno čin stotnika. V povojnih letih so vojne trudne Združene države zmanjšale svojo vojaško silo na najmanjšo mero in tako ni bilo prilike za kake izredno napredovanje takega izrednega vojaškega talenta, kot je Ridgway. V trenutkih odpoklica na Korejo je bil namestnik načelnika štaba uprave ameriške vojske. General je prevzel svoje sedanje mesto vrhovnega zavezniškega poveljnika na Japonskem v težavni j:rehodni dobi, ko je Japonska kot še tehnično zasedena država začela postajati spet suverena. Naglo je pokazal svojo skrb za blaginjo japonskega naroda, obiskal je japonska mesta in vasi. Japonci so gene-rala- z -njegovo ženo in triletnim sinčkom kmalu vzljubili. Čeprav ima svoj glavni stan še v Tokiu, prihaja vrhovni poveljnik često na Korejo, kjer se na fronti posvetuje s svojimi poveljniki. Značilna za njegovo pojavo na bojnem področju je ročna granata, ki visi z njegove desne rame General je trdno prepričan c pravilnosti in pravičnosti stvari Združenih narodov na Koreji. »Komunistične namene, ki hočejo zavojevati ves svet, mora zdaj spregledali tudi slepec«, izjavlja. »Ce bi se mi z našo močjo ne uprli vsakemu bodočemu napadu, bi s tem priznali, da so bile vse žrtve, ki jih je dala Amerika, odkar je neodvisna, brez haska.« »poboljševalnih« ,ta- komunističnih boriščih. Glede na vse te splošno znane stvari je pač brez koristi, da skuša propaganda v komunističnih deželah prikriti ali popačiti ta dejstva s hrupnimi vojaškimi paradami. Da se zaduši taka težka resnica, pač ne zadošča zvok fanfar, težak korak vojaških množic in brnenje letal, ki preletavajo vojaške formacije, ki jih zberejo vsakega prvega maja na Rdečem trgu v Moskvi in na trgih prestolnic dru gih komunističnih držav. Ifolilni znak Slovenske narodne liste To je bit znak naših očetov To je naš znak Tega bomo Dolili/ Zahvala predsedniku qDZ dr. Josipu Agnelettu Po povratku dr. Josipa Agnelet-ta iz Londona, -kjer je v tržaški in-dipendentistični delegaciji zastopal SDZ, SKSZ in SNS, so se dne 24. aprila zbrali številni člani in somišljeniki v društveni dvorani m utici- Maehiavelli 22, da prt-jmPjb* iz neposrednega vira poročilo o delu delegacije v Londonu. Burno pozdravljen je nastopil dr. J. Agneletto in obširno poročal o svojem delu v Londonu v obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. S) posebnim poudarkom se je zaustavil pri uspeli časnikarski konferenci, o kateri je Demokracija že par-krat poročala. Toplo odobravanje poslušalcev je dokazalo hvaležnost našega demokratičnega življa za predsednikovo neumorno delo v zelo važnem začetnem delu londonske konference. Tajnik SDZ, prof. Ivan Rudolf se je v imenu vsega članstva zahvalil predsedniku dr. J. Agnelettu za njegov trud v obrambi življenjskih koristi tržaških Slovencev v skrajno delikatnem trenutku njihove -borbe. Z glasovanjem za Slovensko narodno listo se bomo demokratični tržaški Slovenci najbolje oddolžili; tudi njenemu nositelju, dr. Josipu Agnelettu! Komunistično oboroževanje Avstrijski list Suedost Tagespost poroča, da oboroževanje v podlož-•niških državah, Poljski, Romuniji, Bolgariji, Madžarski in Češkoslovaški s skupnim prebivalstvom 66 milijonov ljudi stalno narašča. Vse te države imajo sedaj pod orožjem 1.350.000 ljudi. Od tega ima Poljska 300.000, Romunija 320.000, Češkoslovaška in Bolgarija vsaka po 240.000 in Madžarska 150.000 oboroženih mož. Konec leta 1951 je imela Romunija 12 pehotnih divizij, tri topniške divizije, dve tankov-ski in eno motorizirano divizijo, dve letalski skupini, -tri radijske in tri protiletalske zbore ter pet pionirskih polkov. Bolgarija ima že opremljeni dve topniški skupini in eno leta1-sko skupino ter dopolnjuje 16 pehotnih divizij. Bolgarska in romunska vojska sta močno motorizirani. Albanska vojska je sestavljena iz dveh motoriziranih in ene padobranske divizije. slavijo. V januarju letošnjega let: je Velika Britanija uvozila iz Ju goslavije blaga v vrednosti 2,834.83 funtov šterlingov proti 1,117.243 -januarju 1951. Britanski izvoz v Ju goslavijo pa se je dvignil od 99.56 funtov šterlingov v januarju 185 na 1,893.072 funtov šterlingov v ja nuarju letošnjega leta. Povečanje britanske trrovine z Jugoslavijo Iz. zadnjih statističnih podatkov o britanski zunanji trgovini, katere je objavilo britansko trgovinsko ministrstvo, je razvidno znatno povečanje britanske trgovine z Jugo- i mgrišbi petrolejski strohovnjuh v Jugoslaviji Na prošnjo jugoslovanske vlade bo prispel v Jugoslavijo petrolejski izvedenec ameriškega urada za rudnike, D. B. Tagliaferro, ki bo preučeval načine, kako bi bilo mogoče povečati jugoslovansko petrolejsko proizvodnjo. V Jugoslavijo bo prispel po programu uprave tehnične pomoči Združenih narodov. Volilna propaganda po radiu Javljamo, da bo Slovenska narodna lista začela s svojo volilno radijsko propagando z govorom njenega nositelja dr. Josipa Agne-, letta na Radiu Trst I. v nedeljo 4. maja ob 13.10. Naslednji govor na Radiu Trst I. bo v sredo 7. maja ob 20.10. Ostali razpored, tudi za Radio Trst II., javimo prihodnjič. rr* Stran 2. DEMOKRACIJA , ,11,,„, .-r- Leto VI. - Stev. Potrebe našega Voda v Mirnik in Skriljevo Pokrajinski svetnik g. Rudi Bratuž je 24. aprila vložil na predsednika pokrajinskega sveta v Gorici dve vlogi važnega in nujnega značaja. S prvo je predlagal, naj vpelje pitna voda za ljudstvo in za živino v Mirnik, Skriljevo in oko-j liška naselja v občini Dolenje. V Skriljevo so pred kratkim napeljali električno luč, kar sicer odgovarja potrebi ljudstva, zato je prav, da so to storili. Vendar ne, smemo pozabiti, da je voda š;e nujnejša potreba. Zlasti v SkriTjevemi in sploh po gričih zelo občutij'!! pomanjkanje vode za napajanje živine in jo iporajo poleti voziti več kilometrov od daleč iz Idrijce. PokopaliSče, cerkvico in lug Jazbinam Z drugo vlogo je g. Bratuž pred-; lagal zgraditev malega pokopališča v Jazbinah v občini Steverjan, ker nimajo kam pokopavati svojih mrličev in jih morajo zato nositi več kilometrov daleč v Steverjan po nepriklaidni poti in ob slabih vremenskih pogojih. Potreba po pokopališču je nastala 15. septembra 1947, ko je bilo Cerovo, kamor so Jazbine pripadale, z ondotno cerkvijo priključene k Jugoslaviji, Jazbine so ostale pa v Italiji. V tej svoji vlogi je g. Bratuž o-menil, da sicer Jazbine potrebujejo tudi malo cerkvico, ker imajo stalnega duhovnika, in pa napeljavo električne luči; zato je priporo* čal, naj izvršni odbor pokrajinske-) ga sveta vzame v poštev in poskrbi tudi za to, ker je števerjanska občina pač v takem finančnem položaju, da ne zmore vseh teh stroškov hkrati. Sicer naj pokrajinska uprava priskoči občini na pomoč s primernim prispevkom. Napajališče za živino v Vižintinih pri Doberdobu V soboto 26. aprila je g. Bratuž vložil še tretjo vlogo, in sicer s predlogom, naj se v kraju Vižin, itim v doberdobski občini zgradi primerna pokrita jama za vodo ?a .napajanje živine. V tem kraju obstoja že od zdavnaj neka luža, ki sprejema dežev nico, in kjer domačini napajajo svojo živino v številu kaJcih petdeset glav. Ze za časa Zavezniške vojaške uprave, leta 1947, so hoteli to lužo zasuti, toda vojaški guverner g. major Larson je uvidel veliko potrebo po njenem obstoju ker bi sicer živina ostala brez vode, in je zato odredil, da ostane lu ža odprta. Pred nedavnim smo pisali, da je, doberdobski občinski svet sklenil da se pri luži napravijo nekatera dela, ki so bila tudi res dovršena. iSedaj pa je prefektura, sklicujoč se na poročilo zdravstvenega uran da, ukazala lužo zasuti, ne da bi prej poskrbela za drugo vodo, kjer naj bi domačini napajali svojo živino. Zaradi tega so se domačini pritožili na prefekturi in tudi županstvo iz Doberdoba je storilo potrebne korake, da se luža ohrani do nadaljnj-ih ukrepov. G. Bratuž pa, uvidevši nujno po7 trebo po čisti in zdravi vodi za ži-) vino, kar odgovarja tudi splošnj javni koristi poleg posebnim koristim našega kmeta živinorejca, je, stavil gori navedeni predlog, kateremu je dal tudi značaj nujnosti. | V vseh treh primerih je g. Bra;. tuž zahteval, naj se zadeve predloj žijo v obravnavanje pokrajinskem^ svetu za primer da bi izvršni od-( bor predlogom ne ugodil. Proti zapostavljanju slovenskega delavca Slednjič je v soboto 26. aprila g. Bratuž kot občinski svetovalec vložil na goriškega župana pritožbo zaradi zapostavljanja slovenskega prebivalstva. Dogaja se namreč prepogosto in pravzaprav sistematično zanikanje listin za dosego delavske knjižice, zdaj z enim zdaj z drugim izgovorom, vedno pa zato, ker so zahtevajoče stranke slovenskega porekla. 2e samo zanikanje listin za de- lavsko knjižico slovenskim optantom predstavlja grobo kršitev pravice človeka do dela in kruha, kajti neizpodbitno gotovo je, da obstoja dogovor med Italijo in Jugoslavijo, po katerem je ta poslednja ugodno rešila vse opcijske izjave. Zato je ravnanje s slovenskim prebivalstvom goriške občine nečloveško in se mu mora napraviti konec. Povsem licemersko pa je poudarjanje po časopisih, da se Slovencem v Italiji godi dobro, ko se jim po drugi strani jemlje možnost, da živijo v Italiji, ki jo,danes vladajo demokrščam!.... Upravičeno torej zahteva g. Bratuž v svoji vlogi, naj se smatrajo slovenski prebivalci Gorice kot e7 nakopravni državljani, katerim je treba nuditi vse potrebne listine za delo in vsakdanji kruh! Kaj mislijo? Zadnje čase se vedno bolj pogo-stoma dogaja, da se elementi italijanskega porekla zaganjajo proti, Slovencem zaradi slovenskega jezika, ki ga ti med seboj uporabljajo. Tako so Slovence žalili in. motili nekateri vojaki finančne straže v Sentmavru pri Gorici, neki drugi Italijan je pa nastopil proti dvema Slovencema, ki sta se v pivnici ŠPORT v ul. Garibaldi raztovarjala v svojem materinem jeziku. Menimo, da je tako ravnanj^ proti Slovencem kaznivo, ker ima namen ne samo sramotiti -njihov-materin jezik, ampak tudi kratiti splošno državljansko pravico, saj pravi člen 2. ustave, da italijanska, republika priznava vsakomur nedotakljive pravice človeka. Z žalitvijo jezika se žali narod, žalitev naroda pa je kazniva. i Ali pa se goriški prefekt in kvestor zavedata, da imata dolžnost, nastopiti v takih primerih tudi v zaščito in obrambo Slovencev, italijanskih državljanov?! NOVA KRIVICA Objavljamo naslednji dopis, ki nam, ga. je poslal čitatelj, kot dokaz velikega zanimanja, ki vlada med vsem našim ljudstvom za potek londonske konference. Dopis je hkratu tudi izraz pravilnega vrednotenja našega narodnega boja. Zakaj zahtevajo od nas Slovencev novih žrtev, ko smo strnjeno naseljeni na celotnem narodnostnem prostoru? Zakaj bi z našim življem »balansirali« izgubo dela italijanskega življa, ki je brez vsake ozemeljske kontinuitete z matičnim narodom, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je ti manjšina razseljena po otokih med hrvaškim življem? Ce bo Italija soudeležena pri u-pravi oone A Svobodnega tržaške-) ga ozemlja, bo prišlo okrog 80.00C) Slovencev iz Trsta Sn okolice pod neposreden italijanski vpliv in bodo vnovič izpostavljeni italijanskemu nasilju, ki ga že tako dobro poznajo. Tako se bo nadaljnjih 80 tisoč Slovencev pridružilo onim 80.000, ki so že od prej v mejah Italije, kjer jih je pustila ali kamor jih je vrnila mirovna pogodba, deležni nove italijanske »demokracije«, ki tako rada zdrkne fašizem. Po uradnem jugoslovanskem ljudskem štetju, sestavljenim takoj po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo, pa je ostalo tedaj v Jugoslaviji 79.573 Italijanov. A od vseh Italijanov v Jugoslaviji jih je po istem uradnem ljudskem štetju v LR Sloveniji samo 1.457. Skoro vsi ostali žive na teritoriju LR Hrvatske. U-poštevati pa moramo, da so se medtem zelo številni Italijani prostovoljno izselili iz Jugoslavije in se nastanili v Trstu in Italiji. Q tem, po kakem načelu se je izvršila razmejitev med Jugoslavi-; jo in Italijo, je dejal jugoslovanski zunanji minister Kardelj v svojem govoru v Ljudski’ skupščini FLRJ dne 29. septembra 1951 naslednje: » . . . Medtem pa je (mirovna) konferenca sklenila, da ni potrebno izvršiti 'razmejitve na podlagi et-, ničnega načela v. omenjenem (teritorialnem) smislu, temveč na podlagi tako imenovanega »etničnega balansa« (ravnotežja), t. j. tako, da mora toliko Jugoslovanov ostati v Italiji, kolikor bo ostalo Italijanov Jugoslaviji. Pri tem se je mislilo na Italijane, ki živijo v mestih glo-, boko v notranjosti jugoslovanskega etničnega ozemlja. Rezultat je bil ta, da so zaradi oddeljenih italijanskih kolonij v nekaterih mestih znatni deli kompatnega jugoslovanskega etničnega ozemlja pripadli Italiji in da je mnogo več Jugoslovanov ostalo v Italiji, kot je ostalo Italijanov v Jugoslaviji. Tako se je reševalo v Parizu... Sedaj, ko se rešuje vprašanje STO-ja, naenkrat isti ljudje postavljajo vprašanje obratno. Oni pravijo: Tržaško vprašanje je potrebno rešiti na podlagi etničnega načela, t. j. tako. da mora obalni pas z mesti, v ka-; ‘terih je večina Italijanov, pripasti, Italiji. O teoriji »etničnega ravno-; težja«, ki je igrala na pariški kon-, ferenci odločilno vlogo, pa tukaj ni niti sledu. « Takrat si jugoslovanska vlada ni upala povedati tega slovenskemu ljudstvu. To je namreč preprosto in odkrito priznanje, da smo morali Slovenci s svojim etničnim o-zemljem in s slovenskim prebivalstvom na njem plačati za italijansko manjšino, ki je ostala v LR Hr-vatski. Zakaj ni jugoslovanska vlada pri mirovnih pogajanjih nastopila s tezo, da ne 'morejo plačati Slovenci z 30.000 slovenskega prebivalstva in tisoč kv. kilometri slovenskega etničnega teritorija za 1.457 Italijanov, * ki so ostali raz treseni v LR Sloveniji, kjer ni niti enega kvadratnega kilometra i-talijanskega etničnega teritorija? In zakaj ne postavi te teze danes ko se spet vrši barantanje, pri katerem bi morali plačati vse račune mi? hodno plačati pri občinski blagajna županstvi* znesek 500 lir. S-to pobotnico pelje psa k živino-j zdravniku, in sicer na vrvici in ; nagobčnikom. Cepljene pse ne bodo več zapi rali v občinski pasji hlev, za pri-) mer da koga ugriznejo, ampak jih bodo le opazovali na domu pri gospodarju. Prijavite honje in mezge Goriško županstvo paziva vse lastnike konj in mezg, naj jih ne-mudolma prijavijo pristojnemu ob-) činskemu uradu v ulici Garibaldi št. 20-1. Vsaka lastninska spremem-j ba glede tega mora biti javljena temu uradu v roku 10 dni! Svetujemo vsem prizadetim, na} se zaradi natančnejših pojasnil zglasijo v navedenem uradu. SOŽALJE V spomin na znane dogodke u aprila leta 1945 je goriška MSI dne 23. in 28. aprila izobesila žalne za stave.... Cepljenje psov proti steklini Vsako soboto od 11. do 12. ure bodo v Gorici v ul. Nazsrio Sauro št. 5 cepili pse proti steklini. Kdor hoče svojega psa cepiti, mora pred- Psaka prilika je dobra V nedeljo dopoldne je bila v go- brezsrčno odpirala ob vsaki priliki, riškem parku svečana izročitev iz- Naj vendar pridejo vsi krivci pred kaznic Vojaške zveze pripadnikom 114. regimenta, ki je nastanjen v Gorici, in so dosegli odpust iz službe. Ob tej priliki je imel podpredsednik goriške sekcije (omenjene zveze) pomemben nagovor, v katerem je v glavnem razlil svoj bes, in sovraštvo na »barbare«, ki so podrli spomenik padlim italijanskim vojakom na Sv. gori in zasedli z italijansko krvjo napojeno ozemlje (ki je Slovensko, op. ur.). Ta svečanosti pri kateri se je slučajno ustavilo nekaj ljudi, ki so , n______, .. , , se sprehajali po korzu, je bila po \P°rokd Tla Vrhu SO. I flflčeld besedah glavnega govornik,a opo-, V soboto 26. aprila sta se tu po-min in opozorilo vsem, predvsem, ročila g. Virgilij Cernic in gdč. pa še sovražnikom italijanskega Marija Lavrenčič. Priljubljenemu naroda* kateri naj ved6, da stoji paru želijo vaščani obilo sreče na na straži preko 600 tisoč mrtvih Jnovi življenjski poti! (379.000, op. ur.), ki čuvajo gore |zlata poroka o Verneljanu 25. aprila sta v krogu svojih si- sodišče in naj se vrnejo tisti, katere že toliko let čakajo svojci zaman! Gori omenjenega govornika vabimo, naj v Demokraciji prečita dokumente o zadržanju italijanske vojske v Sloveniji! Zamenjava zavezniških bankovcev Rimski ministrski svet je sprejel odlok, s katerim je rok za zamenjavo zavezniških bankovcev po7 daljšan do 30. junija t. 1. največjih žr-tev, kamor se bo italijanski vojak vrnil. Tako in podobno je ta slavnostni, govornik dajal duška svojemu srd-J in skušal s praznim besedičenjem dokazati, da žrtve prve svetovne, vojne ne morejo biti zaman. Obžaloval je tudi, da je junaška italijanska vojska rešila svoje tak-} imenovane današrllje zaveznike (Angleže, op. ur.) gotove smrti v prvi svetovni vojni. Tako besedičenje nam ni novo> Tudi, kar se .»barbarstva« tiče, smo si edini le z izjemo, da so »barbari«, ki so porušili spomenik v nov in njihovih nevest praznovala zlato poroko g. Franc Devetak in ;ospa Elizabeta Devetak. Narodno zavednemu paru želijo vaščani še mnogo srečnih let! Čestitkam se pridružuje tudi Demokracija. GOSPODARSTVO DELO V VINOGRADU riškem parku precej bolj kulturni kot tisti, ki so pred njimi sami podirali vse slovenske spomenike v naših krajih in še zapirali in mučili naše ljudi. Ti barbari niso pomišljali niti pred živimi bitji, ko so jih na svojih civiliziranih polio-dih po Abesiniji masovno uničevali s plini ali pa sadistično mučili in Trta nam bujno poganja in bliža, S°i | se čas, ko bomo morali žveplati in škropiti. Sedaj, ko požene trta 3-5 listov, bomo v prvič in na splošno žveplali, pozneje pa po potrebi, gotovo pa pred, med in po cvetenju! Ko pa trtni poganjki poženejo 10 cm približno in so dani pogoji za razvoj peronospore, bomo škropili z brozgo modre galice in apna. Kakšni so pogoji za razvoj pero- počasi mrtvičili v taboriščih smr‘'J nospore, je v splošnem že bolj ali kot na Rabu, Gonarsu itd. Kar se pa deportirancev tiče, bi bil skrajni čas, da bi se oblastva uradno potegnila za te reveže in ne dopuščala več, da bi se ta rana Splošna enourna stavka v znak solidarnosti z delavci V torek 29. aprila predpoldne od 11. do 12. ure je bila v vsej goriški pokrajini splošna stavka vseh delavcev, obrtnikov in trgovcev v znak solidarnosti z nekaterimi vrstami delavcev, katerim njihova podjetja trmoglavo nočejo ugoditi glede njihovih upravičenih zahtev. -Gospodarji so namreč zavrnili zahtevo po plačilu nagrade za pro izvodnjo delavcem Jadianskšh združenih ladjedelnic (CRDA); zahtevo po plačilu nagrade »una tan-tum« delavcem tekstilne, oblačilne in električne industrije ter industrije za pohištvo; zahtevo po sprejemu znatnega števila vajencev v Jadranske združene ladjedelnice (»Gantieri Riuniti deli’Adriatico««-CRDA) in v delavnice SOLWAY ter zahtevo po zopetni vzpostavitvi, normalnega delovnega urnika v Jadranskih združenih ladjedelnicah (CRDA), pri livarni v Gorici (SA-FOG) ter predilnicah bombaža v Ronkih in v Gorici (Podgori), kjei; so delovni umik skrčili in s tem plačo delavcem znižali. Gibanje delavcev in prizadeva- Dokumenti pričajo II. PREGANJALI SO ZAVESTNO NASE NEDOLŽNE BRATE COMANDO XI CORPO DVARMATA - UFFICIO OPERAZIONI Verbale della -riunione tenuta il giorno 20/6 I942-XX A proposito dei prossimi rastrellamenti in Lubiana viene osservato, che daranrjo per risultato dl mettere le mani su: pochi colpevoli, mo Iti innocenti, molti parzialmente indiziati. m. S POMOČJO JUDEŽEV SO »CIVILIZATORJU TRPINČILI SLO-VENCE COMANDO 20941 SEZIONE M1STA CARABINIERI REALI N. 5/15 di prot. Div. Segreto. P. M. (4«) 4 luglio 1942-XX Oggetto: Relazione quindicinale sullo splrlto e sul morale delle truppe e delle popolazioni. AL COMANDO DEI CARABINIERI REALI DELL’Xl C. A. SEDE I confidenti picchiano contro i vetri della finestra quando rico-noscono elementi a noi contrari. L. S. IL TENENTE COMA1NDATE DELLA SEZIONE Giovanni De Filippis m. p. IV. PRI ITALIJANSKEM GENERALU TADDEU ORLANDU NAJ GORIŠKI ITALIJANI ISCEJO ODGOVORNOST ZA PAR ODPELJANIH (DEPORTIRANIH) F ASIST OV ALi KOLABORACIONISTOV COMANDO DELLA DIVISIONE Dl FTR. »GRA1NATIERI Dl SARDEGNA« (21) Ufficio del Capo di S. M - Sezione »i* N. 4866/i/F 'A di prot. P. M. 81, 4 luglio 1942-XX Oggetto: Rastrellamento di Lubiana (27 glugno - 1. luglio) nje njihovih sindikalnih organizacij za dosego gori navedenih zahtev traja že nekaj tednov. Ne glede na politično barvo raznih de ■avskih sindikalnih združenj so v navedenih primerih vse edine v, tem, da so vse postavljene zahteve upravičene ter da nimajo drugega kot samo gospodarski in socialni značaj. Od svoje strani pa je Združenje goriških industrialcev v zvezi s to stavko objavilo svoj zagovor, v katerem pravi, da ima ta stavka, namen, ki presega obrambo delavčevih zahtev in pravic, ker stremi za tem, da širi nezadovoljstvo in ne-; red. »Nesmiselno je — trdijo industrialci — proglasiti stavko za dosego čudnih zahtev delavnic, ki jih stvarnost ne dopušča, in to v časui ko konfederacije razpravljajo o vprašanjih, ki se lahko imenujejo življenjske glede državnega gospo-, darstva.« Industrialci zaključujejo s trditvijo, da do znižanja delovne-, ga urnika ni prišlo po njihovi samovolji. V resnici pa gre za upravičene I krompir ter ugotavljali in uničeva zahteve delavcev v vseh štirih gori U* prve pojave koloradskega hrošča navedenih primerih. Zato ima objava in pojasnilo industrialcev značaj navadnega izgovora, ki ne zaleže več kot toliko. O velikih zaslužkih, ki jim jih delavci očitajo, industrialci raje previdno molčijo Vsak zaveden Slovenec, ki razu-j me delavca, se s temi njegovimi zahtevami popolnoma strinja. La cittfc di Lubiana con circa 80.000 abitanti; di quelli la metži »ono donne. Dei 40.000 maschi sono state preše in considerazione le classi dai 16 at 50 anni, cioe 34 classi. Passando al vaglio oltre 20.000 maschi si pu6 affermere che si sono esaminati uno per uno, nello spazio dl pochi giorni, quasi tutti gli uo-mini che possono avere una importanza sotto 1'aspetto politico o mi-litare. Con l’arresto di 2858 individui e con quello avvenuto nel periodo precedente di altri 3000 individui, si 6 tolto dalla circolazione oltre il quarto degli uomini validi di Lubiana. — — — — — Sono, infatti, conosciuti i sistemi che vengono a do tt ati per discer-nere gli elementi internandi dai liberandi; nel gran cortlle della Ca-serma Vittorio 'Emanuele, lUfficiale dei Granatieri controlla i docu-menti e nello stesso tempo sottopone II fermato al riconoscimento del confidenti, nascosti in una stanza prospiciente sul oortile. _ — — _ — in effetti sono quasi 2000 gli študenti tolti dalla circolazione. Per 11 riconoscimento dei colpevoli questo Comando si £ servito, di oltre 20 confidenti. IL GENERALE DI DIVISIONE COMANDANTE L. S. T a d d e o Orlando m. p. manj vsem znano. Naj jih povzamemo. Predvsem napade peronospore šele tedaj, ko so poganjki dosegli . najmanj 10 stopinj toplote in končno napade bolezen liste, ki so bili dalj časa mokri — vsaj eno uro zaradi dežja ali rose. Le kadar so dani vsi ti pogoji, se bo bolezen razvila. • Zato je nujno, da vsak kmetovalec od sedaj naprej dnevno ugotavlja toploto in mokroto trtnih listov. Te dneve n. pr. imamo že toploto približno 15 stopinj in tudi listi trt so bili mokri že nad eno uro: to je bilo v nedeljo 27. a-prila. Kjer so bili trtni poganjki ob tem času vsaj 10 cm dolgi, bo iste napadla bolezen predvidoma 10. maja. Zato bomo 8. ali 9. maji take trte škropili, da uničimo bolezen še pred njenim razvojem. Ko bomo trte prvič škropili, tedaj bomo tudi znova ugotavljali pojav pogojev za razvoj bolezni itd. Tedaj ne škropiti tiavendan in si s tem delati nepotrebne škode! Da prihranimo trud, lahko obenem s škropljenjem proti perono-spori škropimo tudi proti plesni »oidium«. V -ta namen primešamo brozgi modre galice in apna še 1 odst. (1 kg na 100 1 vode) tako i-menovanega močljivega žvepla (»zolfo bagnabiie«), NA NJIVA« SEJEMO KORUZO. Za to je skrajni čas. Lahko tudi še sejemo krmsko peso, ki nam bo v zimskih mesecih dragoceno krmilo, ziasti za mlečne krave in prašiče. Kmalu bomo pleli in osipali Prijavite dohodke Letos bo ta požrešnež prav gotovo okužil vso deželo! Zato nujno priporočamo vsem, ki so posadili krompir, da se bodo strogo držali navodil, ki jih bo v ta namen izdalo deželno Kmetijsko nadzorni-šlvo. Vemo, da je bilo od nekaterih, kmetovalcev samih nasvetovano, naj Kmetijsko nadzorništvo izda stroga navodila za splošno in istočasno borbo proti hrošču! Le" na ta način uspemo zatreti tega hudega škodljivca. 'NAMAKANJE v obliki dežje se zelo hitro širi po vseh naprednih državah in tudi pri nas. Ziasti naprednejši kmetovalci goriške oko- Goriško županstvo poziva vse | Občinarje, ki so y letu 1951 imeli dohodke, ki so dosegli višino za odmero družinskega davka, naj jih do 15. maja t. i. prijavijo na posebj | lice -bi- se lahko pozanimali za to niti -tiskovinah, ki jih oddaja ob- koristno napravo. Koliko 'prihra-činski davčni urad v ul. Crispi 3. njenega truda bo pri namakanju Poglavar družine mora navesti tu- povrtnine! di dohodke ostalih članov družine | V. S. - Josip Perin Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'1INJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRiDKA. Tovarna pohifttva Tel. 32 Cormona prov. Gorica Leto VI. - fitev. 18 'Dl MOHR ACiJ« tran 3. S D Z > IN Slovenska demokratska zveza- s! [se mora- zlasti boriti za šlovenske-je zastavila nalogo, zastopati in ga kmeta, za njegovo svobodo in braniti narodne, politične, fcospo- njegove pravice. Mora. si* z vsemi darske, socialne in kultOrne pravi- silami prizadevati, da. mu bo za-ce slovenskega naroda na Svobod- varoval zemljo, olajšal življenje in nem tržaškem ozemlju in na Gori- J mu dal vse pripomočke, s katerimi bo laže kljuboval navalu časa in .škem. Slovenci .dajo po Znaten del pa je tudi kmetov na tem ozemlju pripa- vztrajal na mestu katero mu je ti-večini delavskemu sloju. 130(33 v narodu določila, sam nepretrgan boj za narodni >n s tem socialni in človeški obstanek' Slovencev. V tem boju neprenehoma izgub-[ljamo prve straže, ki jih premaguje zagrizeni politični in gospodar- Prav posebno je to delo za Slovenskega kmeta važno na Trža,-A četudi bi bil odstotek kmečke- Ukem in Goriškem, kjer je vse sloga ljudstva med Slovenci tukaj do- | vensko življenje pravzaprav en sij. manjši, bi morala našemu kmetu' posvečati prav posebno pozornost vsaka stranka, ki temelji na Dragem narodnem in slovenskem včfotramu. - Slovenska demokratska zveza se tt> svoje dolžnosti in svojih obvez-Iški naval tujstva. A dokler bomo nosti do slovenskega kmeta docela imeli v zaledju prvih črt trdnega, zaveda. Tej zavesti je dala jasnega zavednega in požrtvovalnega slo-zreza v. svojem programu, v kate- venskega kmeta, bomo Vsako izgu-rem je eno glavnih načel tisto, k! bo lahko nadomestili in vsako popravi, da mora biti kmet na svoji I^Ojamko ohranili, zemlji svoj gospod; da mora biti To pa bo le tedaj, če bomo na-gospodar nad sadovi svojih žuljev šega kmeta obdržali na -zemlji in iii' svojega znoja; da je zdrava, go- storili zanj vse, kar nam zapove s pod a rs ko trdna in svobodna kmeč- duje naša narodna dolžnost in na-ka družina osnovna socialna edi- ša odgovornost za bodočnost slonica slovenskega ljudstva. To o-1 ve-rastva na tem prostoru. S tem bo-•snovo je treba z vsemi silami o-hranjati ter varovati pred razbija-•njem, propadanjem in pred tistimi, ki bi jo radi iz razredno-političnih razlogov sproletarizirali ter iz kmeta naredili najprej berača, za tem pa brezimnega sužnja totalitarnega reda. Po izkušnjah, ki smo jih doživeli) dobro vemo, da je prav do dosegli, da bo slovenski kmet na tej zemlji še naprej ostal steber svobode,' narodne zavesti in demokracije, kakor je to vsa huda stoletja bil. JSlovenska demokratska zveza se, kakor . smo že zapisali, te svoje dolžnosti povsem zaveda. Najprej zaradi tega, ker je slovenska, to je, gibanje, ki ga vodi in usmerja narodna misel in skrb za obstanek slovenskega ljudstva, čigar jedro j>? in bo slovenski kmet. Razen tega pa ii skrb za slovenskega kmeta in boj za njegove pravice narekuje dejstvo, da ni in ne mara biti razredna stranka, marveč gibanje za socialni mir in socialno pravičnost. To dvoje pa je mogoče doseči samo v slogi in soglasju med vsemi delovnimi sloji, ki sestavljajo slovensko narodno skupnost. Slovenski kmet pa, ki se je že v začetku s prepričanjem in zaupanjem oklenil našega, edino res demokratičnega gibanja med Slovenci, bo svojo zvestobo tistim, ki Se za njegovo pravico bore, gotovo rad v dejanju izpričal, ko bo prišel čas za to! Namen Jeodnisae liste" v Dolini 2e zadnjič smo omenili nečedne namene tajniške občinske skupine v Dolini na račun najbistvenejših narodnih in gospodarskih koristi vseh prebivalcev našega Brega. Danes pa moramo javiti, da se je nas sum uresničil: kakor pri zadnjih volitvah leta 1949, tako je ta skupina vložila tudi za sedanje občinske volitve Neodvisno listo, r kateri nihče ne ve, kaj pravzaprav hoče, odnosno o kateri prav vsakd^ ve, da ne izraža nobene dejanske potrebe slovenskih volivcev na Bregu! Neodvisna lista nikakor nj izraz političnega hotenja Skupine, neodvisnih Slovencev; kot bi to hoteli nekateri prikazati! Neodvisna lista v Dolini ima samo namen, da razbija slovensko skupnost v korist neslovenskim stremljenjem na našem podeželju. Zato Neodvisno listo v Dolini obsojamo 1 in smo prepričani, da bo njena- obsodba med Brežani splošna. i Lahko javimo, da je že par kan didatov Neodvisne liste v Dolini že prijavilo svoj odstop, čemur bo sledil odstop še drugih kandidatov, ki so se pravočasno zavedli, da so jih nektrteri brezvestneži skušali speljati na Judeževo pot izdajanja narodnih in gospodarskih koristi zavednega slovenskega Brega. Vpliv tejt?vad|e r>a organizem in zdravje Slaba vest jih peče Staro izkustvo nas uči, da je človek najbolj glasen, kadar ga peče> sloven-j I vest. Z vpitjem skuša preglasiti noski kmet bil in je temelj slovenske tranji glas, ki ga opominja, da ho-narodne samobitnosti ih s tem po- di po zgrešeni poti. roštvo za bodočnost našega naroda. Naraivnost vsiljuje se nam ta Prav tako ven>o, da je kmet vedno vtis, kadar opazujemo besnost m in povsod hrbtenica vsega odpora kričavost slovenskih kominfoimi- stičnih aktivistov na sestankih in Človek bi jih lahko samo še ČI071 vence ne smejo ovirati pri zasledo-veško obžaloval, če nam še vedno | vanju tega cilja italijanski vodite- proti narodnemu in socialnemu za-sužnjevanju; da je on najzanesljivejša obramba v boju proti tujemu pohlepu in proti pogubni tuji učenosti. Slovenski kmečki dom je zlasti na tem področju tisti neizčrpljivi studenec, iz katerega že stoletja te če zdrava slovenska kri v mesto, ki nam je s svojo izkoreninjenostjo povzročilo toliko izgub. Ta kri je tista, .ki nas je ohranila, da smo v vseh viharjih in preganjanjih o-stali povsod tam, kjer imamo pravico biti in od koder bi nas oni, k nam ne privoščijo življenja, tako radi iztrebili. Vsi tisti, ki jim je slovenski narod na poti in ki bi radi posedli njegovo zemljo in njegovo pravico so se vedno z na j več jo silo vrgli na slovenskega kmeta. Videli smo, kaj je z njim delal fašizem, in do življamo strahote, s katerimi ga hoče uničiti danes komunizem. Niti eden, niti drugi mu do zdaj ni je z drugačnimi koreninami privezan na svojo zemljo in na rodni dom, kakor pa kdo drugi v svojem brezimnem stanovanju in še boli, brezimnem delu. Kdor se torej bori za obstanek in bodočnost slovenskega naroda, v njihovem časopisu. iNe dvomimo, da se že zdavnaj zavedajo, kakšno žalostno vlogo i-grajo med tržaškimi Slovenci. Popolnoma so podrejeni svojim italijanskim partijskim voditeljem. Vedno znova prihaja do izraza, da smejo zastopati slovenske narod-, nostne težnje samo zaradi tega in-samo v toliki meri, da zakrivajo dejanske raznarodovalne cilje svojih italijanskih gospodarjev, k' preko navideznega internacionaliz-ma skušajo ubijati v slovenskem človeku vsako sled zdravega slovenskega narodnega čuta. Seveda jim tudi ni ostalo prikrito, da so tržaški kominformisti samo privesek italijanske komunistične partije v Rimu, ki ne zaostaja v svojem nacionalnem šovinizmu, posebno v tržaškem vprašanju, niti za neofa-šisti! Vse to jim obremenjuje vest; zato vpijejo. ■Navsezadnje je • tudi njih rodila slovenska mati in marsikaterega od njih so v mladosti vzgajali v po-mogel do živega. Slovenski kmet I štenem slovenskem duhu. In dogaja se to, kar pogosto lahko opazuješ; Manjvredni in slabotni ljudje skušajo svojo krivico prevaliti na drugega. Isto delajo tudi slovenski kominformisti. Ne smemo se torej preveč čuditi, če proglašajo vsakega zavednega Slovenca za narodnega izdajalca. ne bi kužili ozračja, tako pa ne moremo odnehati, odkrivati nasi javnosti njihovo žalostno početje, dokler jih ne bo sleherni naš človek spoznal za to, kar so; kot poslušne agente njihovih italijanskih gospodarjev! iZa tržaške Slovence je pot začrtana. Cilji in naloge so jasni. Da^ nes gre samo za določeno vpraša-) nje: Ali si bomo končno priborili Svobodno tržaško ozemlje, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, ali pa bo v Trstu zopet zagospodarila Italija, kar bi za tržaške Slovence pomenilo narodnostno, kulturno in gospodarsko smrt. Ce so to končno spoznali tudi titovci v Trstu i.n v Jugoslaviji, nas to lahko samo veseli. Demokratičnim tržaškim Slovencem sta bili ti dve edini možnosti jasni že od samega početka. Jasno je pa hkrati, da Slo- lji, pa naj se kličejo demokristjani ali pa kominformisti! Izkustvo nas je naučilo, da italijanski kominformisti govorijo en DELO IN RESNICA Kominformištična nprizadeoanjau za kulturni doig slovenskega ljudstoa Slovenska prosvetna matica je •kozi leta z razumljivo pažnjo spremljala prizadevanja Slovenske demokratske zveze na kulturnem področju, posebno njeno borbo za izpopolnitev slovenskega šolstva, za dosego slovenskega kulturnega doma itd. Kot kulturno-prosvetna organizacija pa ni izpustila z vida piizadevanj ostalih slovenskih, četudi npsprotnih političnih organizacij, ki so merila za istimi ali podobnimi smotri. SPM je zato začela razmišljati o načinu, kako bi se dalo predstavnike vseh idejnih skupin pridobit} za misel skupnega nastopa glede osnovnih kulturnih potreb Slovencev na STO-ju vsaj za točno odrejen smoter. Pobuda je našla odmeva in lako je že pred leti prišlo do skupne akcije za Osrednji slovenski kulturni dom. Seveda smo naleteli na razne težave, ker je vedno obstojala nevarnost, da bi se ta ali ona organizacija odtegnila skupni akciji. Naš poudarek je pa ležal vedno na skupni akciji, ki naj jo izvajajo vse kulturne organizacije brez ozira na njihovo idejno usmerjenost. Vztrajnost in potrpljenje s'ta končno rodila sad: skupno spomenico zrt Osrednji kulturni dom, o kateri so nedavno javljali vsi slovenski listi ma Tržaškem. Zato je SPM ohrabrena po dosegi prvega skupnega nastopa, da’a pobudo in pozvala 18. decembra m. 3 kulturne in strokovne organizacije na skupni sestanek, katerega namen je bil, da bi se sestavil na širši osnovi odbor, katerega naloga bi bila skrb za slovensko šolstvo na Tržaškem od otroških vrtcev pa do univerze ali vsaj njenih zametkov. Tako je prišlo do prvega sestanka zastopnikov 18. decembra m. 1. n do izvolitve lajnika, ki naj bi bil Stalen, in določitve predsednika, k} naj bi se menjal vsaka dva me. seca. Na sestanku so se javili zastopniki vseh organizacij z raznimi koristnimi pobudami. Med drugim je bilo izraženo tudi mišljenje, da bi se dalo poudarka vsemu onemu: kar nas druži, izogibalo pa vsemut kar nas loči. Zdelo se je tedaj, da se vsi udeleženci sestanka tega zavedajo in da jim bo ta misel služila kot pravec za bodoče ravnanje in sodelovanje. Ce ni že v določenem roku, t. j. 15, januarja letos, prišlo do druge* ga sestanka in do nadaljevanja začetega dela, ne leži krivda na zastopnikih SPM. Prišlo je slednjič do sporazuma, da se sklicanjq Novega sestanka odloži do 1. aprila. Pri tem sporazumu, sklenjenem ne seji Odbora za osrednji slovenski kulturni dom v Trstu, je sodeloval tudi g. Stane Bidovec. Zgolj propagandistična je torej trditev Dela, da so »liparji« zavlačevali z delom Odbora za slovensko šolstvo, dokler ni nastopila ugodna volilna propagandna doba! Tajništvo je med drugim stavilo na dnevni red aprilskega sestanka sprejem skupne resolucije, katere 9snutek je samo sestavilo. Resoly-cija naj bi se odpremila Varnostnemu svetu OZN in poslala na znanje UNESCU ter angleški in ameriški delegaciji na konferenci v Londonu kakor tudi -tamošnjemu jugoslovanskemu poslaništvu. Zastopnik SHPZ g. Bidovec je bil tedaj mišljenja, da o redakciji resolucije ne kaže razpravljati pred tako širokim forumom, ker bi to ne vedlo do cilja, in je predlagat, naj bi se v ta namen imenovala ožja komisija štirih članov, ki naj bi se sestala in dokončno oblikovala resolucijo. Njegov predlog je bil sprejet. Določili so se člani te komisije, ki so se sestali takoj naslednjega dne. Ni važno, da-li je na tem sestanku neko organizacijo zastopal pray prej imenovani delegat ali pa ga je v njegovi odsotnosti zamenjal drugi delegat iste organizacije; važna se nam je zdela le stvar sama in delo, ki ga je morala komisija opraviti. Zastopnik SHPZ, g. Bidovec, je na seji izjavil, da predloženega o-snutka resolucije ne sprejema niti kot osnovo za nadaljnjo razprav-ljamje in da predlaga zato svoj o-snutek. Zastopnik SPM je bil seveda pripravljen, seznaniti se z njegovim osnutkom in je zaprosil g. Bidovca, naj ga prečita, nakar bi mogli soditi in zavzeti stališče. G. Bidovec, ki še je zavedal razlike med obema osnutkoma, je pričel nervozno čitati, toda ko je prispel do prve poante, ki je bila naperjena proti zastopniku SHPZ, g. prof. Rauberju, je prišlo med njima do prerekanja, dokler ni končno g. prof. Rauber izjavil, da spričo takega insultiranja z Bidovcem <_• njegovem osnutku ne more razpravljati. Zastopnik društva Pravnik, dr. Ferluga, je tedaj Bidovca vprašal, kaj je v prvi predlagani resoluciji zanj nesprejemljivega. Bidovec je omenil nekaj mest, ki bi se mogta gladko prestilizirati, toda on o tem ni hotel niti slišati in je vztrajal na svojem osnutku, ki bi ga moral odbor spiejeti v celoti! Zastopnik SPM je tedaj izjavil, da bi kot osnovo za razpravo sprejel tudi Bidovčev osnutek, vendar bi pa iz ozira do ostalih delegatov iz njega morali izločiti vse tisto, kar druge člane moti, če hočemo doseči resolucijo, na katero bi pristale vse organizacije. Bidovec je tedaj izjavil, da dopusti kvečjemu kak stilistični popravek, ne dopusti pa nobene vsebinske spremembe, ker bodo organizacije njegove skupine spomenico tako, kakršna je. odpremile in objavile. Delo je 12. aprila objavilo Bi-dovčevo resolucijo in jo opremilo z obširnim člankom na prvi strani pod naslovom, ki je dokaj značilen za komunistična pojmovanja skupnih kulturnih prizadevanj. Značilno je poleg tega tudi dejstvo, da so kominformistične organizacije spomenico objavile in odposlale v i-menu Odbora za slovensko šolstvo, iz katerega so po izrecni Bidovče-vi izjavi izstopile, da ne bi sodelovale »s titovci in liparji« pri pro-vokatorskem prosvetnem delova- nju! Značilno je tudi to, da so ko-minformisti izpustili iz svoje spomenice vse namige, ki bi mogli žaliti ne »titovcev ali liparjev«, ampak italijanske šoviniste in iredentiste! S svojim nastopom je Bidovec, v imenu organizacij, ki jih je zastopal, dokazal samo, da mu ni do skupnega prizadevanja vseh slovenskih kulturnih organizacij v cilju zaščite osnovnih kulturnih koristi Slovencev STO-ja. ampak da bi pod krinko in pretvezo sodelovanja le vse Slovence hotel vpreči v svoj strankarsko-politični volilni voz. To je Delo najjasneje dok.i-zalo s ponovnim izpadom dne 19. aprila, ko je podrlo še zadnje upanje, da bi se moglo s pričakovanim preklicem razbijaških Bidovčevih izjav vzpostaviti skupnost, ustvarjeno 18. decembra m. 1. na ustanovnem sestanku Odbora za slovensko j objave bodo šolstvo. Volilna propaganda po radiu ZVU ie sporočila koordinacijskemu odboru vloženih volilnih list. da bo da.a na razpolago listam, hi nastopajo pri volitvah na področju, uporabo ladijskih postaj Trst I. :n Trst II. Od 2. do 22. maja se bo lahko vsaka lista v tržaški občini posiužila petkrat vsake postaje, Te oddaje, ki bodo trajale po deset minut, bodo na radijski postaji Ti st I. ob 13.10 in 20.10 in na radijski postaji Trst II. ob 13.00 in 20.00. Vsaki listi, ki nastopa pri volitvah v drugih občinah, bo na razpolago na vsaki postaji desetminutna oddaja. Dne 24. maja bodo vse liste lahko na obeh postajah naslovile na volivce zadnji poziv: tozadevne oddaje bodo trajale pet minut. Dan in uro radijskih govorov posameznih list bodo določili,'po žrebu pod nadzorstvom koordinacijskega odbora. Od 1. do 22. maja bosta obe postaji oddajali naznanila, ki zadevajo bodoča politična zborovanja. Te v italijanskem jeziku lob 12.50 in v slovenskem ob 14.40. Kominformištična ofenziva tudi v Zgoniku zastonj! V predzadnji Demokraciji smo i-meli priliko čitati, kakšen je bil odnos slovenskih kominformistov do veličasinega vseslovenskega tabora v Bazovici, ne da bi se spustili v razmišljanje o globljih vzrokih, Ki tiiajo slovenske privržence KPI v ta obupen, tvegan in brezizhoden položaj odkritih odpadnikov. V naši občini je vse prebivalstvo — razen ledkih »častnih« izjem v Saležu, kljub komunističnemu ljubimkanju z našimi sovražniki, proti kakršnemu koli povratku Italije, ki jo predobro pozna in se je nq želi nikoli več. Ker morajo vodilni vidalijevski krogi v Trstu to stanje do neke mere le -upoštevati, se dogaja, da se tukajšnji »voditelji« valijo iz zadrege v zadrego in več ne vedo, kako naj bi svoje v bistvu protislovensko zadržanje pred vo-; livci opravičili. N^šim somišljenikom predbacivajo ponižanje, ki .so ga zaradi povojnega komunistične- Kandidati Slovenske narodne liste Dr. JOSIP FERFOLJA KRISTIJAN TENCE Dr. FRAN VESEL Stik med Solo in domom Objavljamo dopis, ki smo ski učitelj prišel v narodnih čital-ga prejeli: To je dokaz, kako nicah in pevskih društvih v stik z Zanimiv glas o Trstu San Fiancisco Chronicle je objavil zanimiv uvodnik, v katerem ugotavlja, da je tržaško vprašanje zopet izbruhnilo. Toda tokrat, pravi, ne moremo za to kriviti komunistov. Italijanska vlada nosi sama nemajhno odgovornost za nemire poulične druhali v Trstu in po Italiji. Nato opisuje člankar potek dogodkov in ugotavlja, da sta bila županov nastop na nedovoljeni de-j monstraciji kakor tudi prekinitev sodelovanja z Zavezniško vojaško upravo neumestna in neprimerna. Pisec pravilno ugotavlja protibri-tanski, protiameriški in neofašistični značaj demonstracij ter zaklju-i čuje: »Svojevoljno povezovanje popolnoma samostojnega tržaškega vprašanja z Atlantsko zvezo bo A-meričane prej odbilo kot pridobilo. Nedvomno prisostvujemo čustve-, nim izbruhom, h katerim vodi Italijane njihov iredentizem, star či-nitelj italijanske politike, kateremu zapadajo odgovorni voditelji kakor tudi skoro neodgovorne razplamtele množice.« je slovensko šolstvo blizu vsakemu našemu čitatelju. Do* pisnik se dotika nekaterih, važnih vprašanj našega šolstva: izvenšolskega dela učiteljev in vpisovanja otrok nekaterih nezavednih staršev v italijanske šole. Glede izvenšolskega delovanja učiteljev na deželi je treba ugotoviti, da tega ne bo mogoče doseči, dokler ne bodo naši učitelji dobili primernih stanovanj na deželi, po možnosti v samem šolskem poslopju. Kjer je pa stanovanjsko vprašanje učiteljstva že urejeno, zlasti v mestu, je treba nujno poskrbeti, da se bo učiteljeva dolžnost izven-šolskega delovanja primerno pospeševala. Naš nepozabni pesnik Martin Slomšek je ugotovil, da »Sola in cerkev sestrici ste dve, nobena vsaksebi hoditi ne sme!« Poleg tega zlatega izreka je krvava potreba, da bi se danes udejstvoval in izvajal še izrek neprecenljive vrednosti: »Sola in dom sta sestra in brat, ki morata skupno obratovat!* Za dobro vzgojo mladine, za pravo korist naroda in za prepotrebno prebuditev in širjenje narodne zavesti med našim narodom je nujno potrebno, da ljudskošolsko učiteljstvo stopi med ljudstvo in se med njim vsestransko udejstvuje. V nekdanjih časih je ljudskošo!- mladino in starši ter je često nape-jeval pogovor na vzgojo otrok, mladino uvajal v lepo dftlžbeno ve-] denje in jo navduševal za narodno stvar. Tedaj se ni nikoli zgodilo, da bi slovenski oče Vpisal svojega otioica v italijansko šolo! Učitelj je po potrebi posečal starte svojih učencev tudi na domu. Sedaj pa se žalibog dogaja, da nekateri nezavedni slovenski starši vpisujejo in pošiljajo svoje otroke v italijansko raznarodovalno šolo z izgovorom, da je to potrebno v korist otrok, da bodo. ko dorastejo, z znanjem laščine laže dobili službo ir> delo. Ti izgovori so neopravičljivi in, ničevi, ker dobro vemo, da naš’j narodni voditelji niso nikoli pose-čali italijanskih šol in vendar brezhibno govore in pišejo italijanske^ ter izvrstno obvladajo italijanski jezik. Poznam učitelja, ki n: nikoTi obiskoval italijanskega tečaja, a je vendar prav dobro obvladal italijanski jezik, ki se ga je naučil s čitanjem italijanskih knjig. Ko je bil imenovan in premeščen na u-trakvistično, t. j. jezikovno mešano šo!o, in poučeval tudi na italijanskem oddelku — seveda otroke italijanskih staršev — je bil od italijanskega nadzornika pohvaljen za prav dober uspeh, ki ga je dosegel v šoli. Napravil je tudi z lahkoto usposobljenostni izpit za poučevanje na italijanski šoli. •Pripomniti je, da se na vseh na- Kandidati Liste slovenske skupnosti za občino Zgonik šfh. šolah sedaj poučuje tudi italijanščina. Vse to bi edino le učitelj, ki bi prišel v stik z nezavednimi starši, lahko predočii in jih uveril, da bi bilo njihovim otrokom bolj koristno, če bi pohajali v slovensko šolo, Učitelji! Zavedajte se svoje na-j rodne dolžnosti za odpravo sramote, da se naše slovensko ljudstvo s tako^ lahkoto in nepremišljenostjo izneverja svojemu rojstvu! Si Žalostjo dejstvo je, da nekateri učitelji niti ne stanujejo' v kraju, kjer poučujejo, ampak v mestu, od koder prihajajo vsak dan zjutraj v šolo in takoj po končanem pouku zbrze na dvokolesu ali v avtobusu spet v m>:što. iNaloga naših šftlskih predstavnikov bi bila, da se o zadevi natančno pouče in potrebno ukrenejo, da se te prežalostne razmere urede in i*toljšajo v korist našega naroda. Prav bi bilo tudi, da bi vsak zaveden Slovenec in Slovenka sodelovala pri tqj akciji, zlasti duhovšči na bi s svojo vplivno in prepričevalno besedo veliko pripomogla k Izboljšanju in odpravi teh zares žalostnih razmer, . B. B. ga divjanja (pri katerem so vidali-jevci sami vneto sodelovali!) pre-. st$li„ medtem ko v isti sapi resn> svarijo pristaše OF, naj se — zi* tožjo voljo — ne družijo s člani piotikomunističnih političnih sljuv pin, ki da so sami četniki, belogar-f dlsti in domobranci. Ofenziva, kateri se zavedni Slo* venci s ponosom krohotajo, gre torej v dve smeri in ne štedi -z energijo. čeprav ni najmanjšega, izgleda, da bi žela zaželeni uspeh, to je, da, bi lazbila enoten nastop vseh Slovencev pri bližajočih se volitvah. Vzrok za to gonjo je upravičen strah pred volitvami, ki raznim Pircem, Hermanom, Miličem in. drugim ne da spati, kajti predc>i}£& vedo, da bi njihov poraz pomenil ne samo konec udobnega in neoviranega vladanja, ampak tudi konec* »ugleda« in moči partije, ki izgubi s tem vsak smisel nadaljnjega ob-stojanja, kakor tudi oni znameniti praktični polet v varanju in zapeljevanju slovenskih bratov v narodno izdajstvo! Naši ljudje — naj si zapomnijo Pirc, Herman, Milič in drugi! — ne poznajo razlike med Mussolinijem in De Gasperijem, kakor tudi ne . med Vidalijem in Togliattijem! Za nas so ti bratci vsi enaki, zlasti ko se jim nudi možnost, da lahko stegnejo svoje kremplje po naši zemlji in v imenu neke »kulture« lahko zatirajo slovenske ljudi! Da jim to podlo igro preprečimo, bomo njihovim zaveznikom slovenske krvi v Zgoniku dali ob volitvah primerno klofuto' — po stari slovenske navadi! Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 4. maja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 13.00 Glasba po željah,. 16.20 Jugoslovanski motivi. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.00 Slovenski motivi. — 21.00 Književnost ia umetnost. — 22.00 Verdi: FALSTAiFF, 1. dejanje. PONEDELJEK, 5. maja: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Koncert violinista Ljudevita Dobronj-ja. 22.00 Verdi: FALSTAFF, 2. dej. 22.45 Večerni ples. TOREK, 6. maja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje,. 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest, Jurčič: CVETJE V JESENI, 3. nadalj. — 22.00 Verdi: FALSTAFF, 3. dejanje. SREDA, 7. maja: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Slovenski motivi. — 22.30 Lahka glasba. ČETRTEK, 8. maja: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Henrik Ibsen: MALI EYOLF, drama v treh dej., nato Priljubljene melodije. PETEK, 9. maja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Osebnosti in usode naših dni. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 22.00 Simfonična glasba. ,.. SOBOTA, 10. maja: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.30 Plesna glasba. Veljavnost zasebnih pogodb Ukaz ZVU št. 6J. omejuje veljavnost zasebnih pogodb, ki niso bile registrirane skladno z določili kraljevega zakonskega odloka z dne 27. septembra 1941 št. 1015, ki je bil izpremenjen v zakon z dne 29. decembra 1941 št. .1470. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu MLADENIČ (uradnik), ZMOZEN VEG JEZIKOV, išče kakšno koli zaposlitev. — Naslov v upravi Demokracije. DAROVI: V počastitev spomina pok. Vekoslava Plesničarja darujeta za SDD v Trstu Andrej Sirca 1000 in Ivan Tomažič 1000 lir. MIRO ŽIGON JOŽEF MILIC JANKO GRILANC STANKO BRISCIK ZOBOZDRAVNIK BrrSTANISLAV PAVLICA ■ j sprejema od 9-12 in od 17-19 :TRST, VIA COMMEIiCI AtE -»s ^tO-U.j