Posamezna šievilKa 60 vinärjev. 4. štev. V CELJU, četrtek, due 8. prosinca 1920. , ____ LETO II. Izhnja «aak torek, öetrtek in ¦oboto. - Cenai Za celu leto 36 K, ia pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, za 1 mesec 3 krone. Poiamezna 4tevilka stane 40 winarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se n« nioremo ozirati. Naročuiki naj pošiljajo naročnino pu poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- fraukirani dopisi se ne sprejemajo. \:;i dupise brez podpisa se ne ozira. NOVA DOBA Urednlstvo In upravnifttvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, •trossmajerjeva ulica 4*. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- «nanila občnih zborov, naznanila o irarti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, z« reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrstej 4 K. Pri večkratnih objavah popust, Rokopisl se ne vračajo. Telefon št. 65. IZBA JA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G1GJE3 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Hristos se roü! Naši liiili sorojaki srbske.ua imeim siavijo svoj pravoslavni božič chic 7. in S. t. ID., ker cerkveui pravoslavni koledar še tii izenaeen s katoliškim. S čisto bratsko ljiibeznijo želiino svoiim pravoslavnim bratom-sorojakoin najveselejši božič in jim kličcmo njihov Marodavni božični pozdrav: Hristos se rödi! Ob eiiem izražamo želio: Da bi mogli lope božične praznike s svojimi pravoslavnimi sorojaki skoro proslav- l.iati zajedno. istojjasno. .Ako jo bilo nn>- uoče izenačili državni kolodar, bo pri dobri volji mogoee izenaeiti tudi cerkve- uega_Mi snio jedno in hoeenio jedno bi- '.i v vsaki stvari! Hristos se rödi! Va istinu so rödi! DW. AV(j. REISMAN: Geste. (Ra-zinišljanje prod oheinskimi volit- vanii.) Veasih so cenili visokost kujturc ka- kega naroda tndi po torn, koliko jo pora- bil mila. Danes pa bi bilo skoraj bolj u- mestno in pravilno. Co bi sodili knltnro naroda in države po stanju cost. Zc poprej so bilo ceste poleg žele» nie žile vsegn javne.ua življenja in zlastl. gospodarstva. Zadnji eas prod vojno sn-.o ze mislili, da cost nc boino voo tako rabi- li, kor bomo že lahko v vsako dolinieo /uradili železnico,-pa tndi zraeMii promos -.¦ iiaiii^ .if. žo obetal j»i morda so tu in tain žo zaradi toga zanemarjali gradnjo novili cost. Prisla jo pa vojna, ki jo ustavila vsa- ko novo napravo, uničevala pa nam Jo tndi vso stare, in to propadanje in razkr.i. janjo so• ravno zadnji cas tako hitro raz- viia, da nas jo lahko strah in groza pred posledieanii. Zclezni.ški promot zastaja, kor ni premoga, ni vagonov. lokomotive pa tako polomljene, da jifi "morajo od po- staje do |)ostajo »flikati«. Obeinstvo iim- r;\ na pot i/. kraja v kraj, dolge kilometre, kodor so jo poproj vozilo z želoznico. In ceste so zopet polno s težko naložonirm \ozovi in bodo vodno bolj, kor postajaio razmere na "železnici naravnost bre>-- Upile. Morali si homo toraj zacasno, dokler ne preniagamo železniške krizo. ponm- tfati, kakor si bomo vedeli in znali. Kraji. ki žo desetletja eakajo v svoji zapiišec- nosti od ostalo.ua svota na železnico, pa so tndi morajo sprijazniti z mislijo, da ^ bodo morali na to železnico so dolgo ca- kati in si radi toga |)o možnosti drugaee iirediti in olajšati promotiia sredstva. Ce se nialo zamislimo v to žalosuio propadanje. kaiero jo zakrivila vojna s svojim potlotnim nničevanjein, in inv.-le- danio zalostno stanjo oest i>o naši ožji domovini Spod. Štajerskj, se nioramo le enditi brezbrižnosti nasili okrainili za.--.to- pov in obein, ki skoraj vsi brez izjeme puščajo popolnoma v noinar ceste. ki so piavzaprav ujili najvocja skr!; in najvoC- ja potroba njiliovih občanov. Kakor bomo morali kljnb pravljiono visoki dra^inji v iiajkrajšom času začoti zidati lii.se. tako nioramo tudi žo sodaj mislitih in |)romoirivati .uradnjo novifi cost. Seveda bo to stalo o^roimio de- narja. vprašanje jo |)a, Oe ne iz.uiibljaiiio pri toll srednjeveških kolovozih, kjer so |)o,urezajo coli vozovi \' blato, več in si napravljamo šo Iniiše izdatko za uaj- bližnjo bodoenost!? Da so ravno \r našili kraiili tako liiido zanomarjene ceste in da jili miamo so tako nialo, ko nokod skoro par ur claleo nimamo zidauo. oz. trduo cesto, je pač najvoč kriv ustroj nprave nasili obeinskili in okrajnili cost. ObOinski od- bo'ri, žiipani. okrajni zastopi in njjli na- eelniki bi radi povsod ostali populann in priljubljeni in inislijo, da to najla-zjo dosežejo s torn. Co delu.iejo s oim manj- šimi izdatki —- zanomarjajo uospodar- stvo, a pri torn no pomislijo, da s taklm ozkosrčnim ^ospodarstvom obeariom ravno najvoo skodujejo. Ne upajo posi- pati ceste. kor nialo več stane, kot prod letom, no upajo mm-avili vs:iloeii usodi vseli pet let. V siedi prei .^'adkili cost so nastajale luknjo, iiilake, ini zida- nilrcestali so so [lokazali lemeljni kamnr, ki so jili morali kmalu odstraniii, da uiso ovirali vožonj in marsikatera cesia je da- nes v slabsem stanju. kot ')vci\ /uraditvi- jo. Kajti razni ti'oronti in od naso drzavc |K)sta\'ljcMii kouiisarji in z zaiipauiom po- /erjeiii župaiii tor zastopi se iz voiae 0- topelosti niso nio.uli vzdramiti, pa so iz- |)oliijovänjL svojih dolžuo.-iti z lalikoto o- tresli z raiiion. češ, vozniki so predra.u'i, delavci šo bolj in tako daljo, in cosio so po.U'rezajo v blato in luzo, ljndjo kolneio in trpinčijo živino. o.uromiio iireniožonjo pro|)ada . . . Kam to pelje? \'si ti u,u"o\'ori so uavidezno razimi- Ijivi, \r resuici pa noopravičljivi in raviuv nje od.u'ovornih Oinitoljov iieodpustljivo 'lam liudstvu, ki mora prenašati vslod \ ojno že itak toliko .uorja, ki .if neizo^il»- iio. Razkrajanje nasili cost zlasti zadu.il cas se pospešiije vlažno vVeme in čf bo- mo to se naproj samo od strain mirno uledali, homo rabili kmalu milijone in mi- li.'one, ce homo hoteli samo popraviti to, kar se je zakrivilo z zanemarjeiiost.io, mod torn ko bi to delo o pravem easii stalo samo tisocake. In kje homo poteni w.eli dollar za lisoče novili cost, ki so nam ia\no tako krva\o potrebno? To ua.i hi na.ši ljudje rosno proniislia- li ravno sedaj i)red občinskiini volitvanu in stokrat pretresli inieiia onili. katerim bodo zopet zaupali oskrbo javno^a Lo- spodarstva po občiuah in okrajnili zasto- pih. lJroč 7. Ijudmi, ki išcojo samo zado- ščenja svojo castihlepnosti. ki bi samn komandirali po občinskih zastopili, proč /. Ijudmi, ki hlepe samo za parado in išče- jo povsod svojo osebne koristi. ravno ta- ko pa tmli proč z mevžami, ki nimajo no- beno odločnosti, ki so ne. upajo nikomiir /amoriti in bi radi vsakeinu ustroifli, pa zato nič ne storijo. V obciuo spadajo ljud- je, ki bodo imeli prod oOtui koristi vsoJi občanov. ki bodo skrbeli prod vsem za. one, ki.so podporo najbolj potrobni. ne pa za one, ki so sliieajno z njimi morda v sorodu, .u'ospudarskih z\ozah, ali pa so najbolj nio.uočni. Marsikjo bo seveda težko izbratl ravno takšne odborniko in odbornice, to- da če liočemo dobro sobi. vsem. moranio uledati v bodoenost in Crez domaci plot in Co bomo imeli prod očmi to silno ža- lostuo u'ospodarstvo. v. kaiero so nas vc- ciiioma povsod zavtjzili ljudje. ki niso bi li vrodni ljudskc^a zaimauia. odločitev ne bo tožka! POLITICNE VESTI. Jadransko vprašanje, V london- skih merodajnih političnib krogih se zatrjujo, da je rešitev problemov, ka- terih še pariška konferenca ni re^ila, brez sodelovanja Amerike izkljiičepa. V tern smislu tudi Anglija in Francija nikakor ne moreta pristati na italijan- ske zahteve, da bi se jadransko vpra- šanje definitivno rešilo brez Zjedinjenih držav. Potemtakem se bo Italija vendar niorala prepričati, da je ta reivtev brez Amerike nemožna. Madžarski \pad v Frekmurje. \y. Beograda se poroča, da je medza- vezniSka komisija, ki jo imela proučiti vpad madžarskih čct v Prekmurje, do- gnala, da so edinole Madžari istega in njega posledice zakrivili Zahteve naše vlade pa MadŽarska dosedai še ni iz- polnila, vsled Cesar je tivoz zivil na • Ogrsko üe vedno prekinjen. Ob pril.iki poseta načelnika naSe misije pri pred- sedniku madžarske vlade Huszaru v Budimpešti je slednji izrazil svoje ob- žalovanje radi napada oddelka madžar- ske vojske na jugoslovanske čete. Vkljub temu pa madžarska vlada so vedno ni pristala na garancije, ki jih je naša vlada zahtev'ala svoj cas od nje, Madžarska Iredenta. Budimpe- štanski Madžari so osnovali ligo za varqvanje starih ogrskih mej na fugii lr\ sicer za Banat, Bačko, Baranijo in tudi Prekmurje. Posebno na zadnje in na Medjimurje pritiskajo z vsemi mo- gočimi sredstvi ter pozivljajo ljudstvo, da naj zahteva izpraznitev Prekmurja in Medjimurja, po srbski vojski in za- sedbo po honvedskih četah itd. Liga bo dobivala madžarsko državno pod- poro in bi naj delovala po svojih pri- pjdnikih, ki bodo po sklenjenem mini ostali izven mej sedanje Madžarske MILOS ŠTIBLER: Pri srbskih kmeto- valcih v Šumadiji. (Daljo.) Nobo so je zopet zjasnilo in napravl- li smo so na pol. Solnce po jjlohi, kako jo lepo, osobito tu v Orašcn, na toll svetih tloh, ki jih smemo imonovati rojstni kraj jugoslovansko narodno svobodo. Tožko mi je bilo, ko som so moral ločiti od to- Xii zgodovinskoKa kraja. Toda morals smo hitoti, kajti Potovar se jo so vedno bal. da homo žamudili vlak. Oziroma bi- lo jo žo proko 16. tiro in nas dobri PiIok jo bil uvorjen, da nm je vlak že odpihaT, pa jo postajaio njogovo ogrconjc tein vočje. Voznik je toroj gnal, kolikor so je dalo in nokako po 17. uri smo dospoll v MJadonovac, kjer so nam povedali, da so sploh ni znano, kodaj vlak pride Iz Niša. Znano jo lo, da pride za ono uro voiaski, s katerim pa civilni potniki nc smejo potovati. S tern je bi] tudi Petovar potolažon. Cez ono uro jo prišol vojaški vlak. O.ulodali smo si ga, V zadnjom vagonu so !)otovali nomški vjotniki. Nagovoril som jili. od kod potujejo. Iz Soluua. Kako jim gro? »Slabo!« «Pa vendar vsi izvrstno iz.Kledate!« sem dejal. »Da, kor je za nas skrbel ameriški rudcCt križ!« mi odßo- varja domišljavi Prus, na pol obrujeu oci mene in pravi, da jo v Srbiji slabo, cos polovica nomškili vjotnikov je turn po- mrla. Odgovorim nm: »Stotisoč srbskili vjotnikov je bilo v Avstriji, pa jih je po- mrlo od toga dovotdesettisoč!« Za to ml iz Nemeije nismo odgovorni!^ sc obres- no Prus v tonu, da bi ga bil najrajo potc- Knil za jozik. Zdi so mi, da niti ta vojska ni mogla uničiti svabsko domišljavosti. In ta nemška bolezon bo skusala povzro- čiti svotu so voo nosroo. Proti 20. uri jc vendaiio prilozol vlak, ki bi imol odpoljati že ob lo. uri. Precej so nam povedali. da se odpoljoiuo so lo, ko pridota iz nasprotne, torej beo- grajsko strani dva vlaka. Vendar som mislil, da so to zgodi kmalu, pa smo si takoj poiskali prostore. V vlakn jo bilo največ srbskili boguncov, osobito dija- kov, ki so so vračali proko Solima Iz Prancoske in Angleške. Seveda je bilo vso utrujeno. Toda krog 21. uro pripolje iz LioogradiT osebni vlak za Niš. V vlaku jo bila noka vojaška godba. Lo ta zacne svirati in vos narod iz obeh osebnih vla- kov izstppi tor zaplošo kolo in plošo cc- li dvo uri. Mono jo stvar zanimala, a IVtovar jo od jozo zaspai. (iledal som pl'osalcc in občiidoval njihovo potrpežljl- vost. Kjo si vldol modstotinami ten pot- nikov lc enega človoka, ki bi so bil liu- doval in jezil, ker vlak no od pelje na- prej. Nokaj turskofatalisticue.ua jo ostalo v torn svotu. Kako je, pa je, treba. da smo z vsem zadovoljni, doklor ni druga- če. Začelo je deževati, ali naši dobri so- potniki iz obeli vlako\- so mirno plosali naproj. .Krog 2.3. lire je prilozol tovorni vlak iz boograjske strani, na kar smo mi začeli pooasi lezti proti Heo.u'radu. Boograd in razinisliovanie. Res se nismo prenaglili. ^lo je po- casi navkrebor, kajti mod Mladeuovcom in hoogradom loži procej gričevja. No- koliko scm drernal, nekoliko se razgovar jal z dvoina dijakoma iz Čačka, nekoliko pa glodal v nočiio tomo. Dijaka iz Čačka sta me vsekakor so najbolj zanimala, ker sta prihajala iz nioni neznaiiega sveta. Pripovodovala sta, da ima Cačak -¦ me- sto lcži v smori južno od Valjova v za- Padni Moravski dolini --- gimnazijo z šc- stimi razredi. Dijakov jo bilo v posleCf- njom lotu 700. Težavo pri študiraujii so velike, ker ni knjig, a v počotku ni biTo niti klopi. Fantje so si sami prinesli v so- lo stole, profesorij so jim učno snov dik- tirali, pisali so dijaki kar na kolenih. S- |)rasoval sem nekoliko o predmetih. ki sta jih fauta obdolovala v soli, in sem vi- dol, da jo niladina tudi v Srbiji mocno za- ostala v pouku. Sicer so smemo ravno v Srbiji temu najmauj Ouditi. Saj se jo mno_ go dijakov šo lo povrnilo ali iz \'ojsko ali iz sovraznih zaporov. Tudi edon izme-.! obeli oaoanskih dijakov jo bil daljo Oasa inteniiran nekje na Madžarskom. Zadromam in ko so zhudim, ravno ciiiom. kako jo je popihal stroj na hrib, a zadnje vagouo, kjer sem so vozil tudi jaz. jo ostavil nokje na prostom. Procoj scm i'ganil, da jo celi vlak pretežek in da he ce stroj zvleči proko strmine uajprej pt Iovico in potom so ostanok vlaka. Tako se je tudi zgodilo. Cez kake pol uro so je stroj vrnil in odpoljafso nas. S takšnimi in podobnimi komplikaeijümi, ki so povz- ročeue vslod slabega železuiČMioga inatc- rijala, smo koncno proti 6. uri zjutraj \ endarle prišli v Beograd. ?o lo tu sem dobil priliko. da začneni natančnoje razmisTjati o vsom. kar sem tekom dvoh dni videl \' S"umadiji. Kdo bi se osmolil, da na podlagi tako kratkodolv noga opazovanja zakljiioi svojo sodbo? To bi bilo nesmi^olno in pogrešno. Toda neke gotovo osnovne pojmo jo vendarl- mogočo o kakem krajn in Ijndcli dobitt tudi v tako kratkin easu. Gotovo pa je mogoče sc provoriti, ali jo bila moja do- sodanja sodba prava. Saj smo imelio Sr- biji dosti sodbo. Svabi so nam vsak dan govorili o Srbiji in Srbih in mi smo jim v najvecji nieri verjeli. Nase mišlienie 1e Stran 2._____________________________________________________________»NOVA DOB A«______________ Nev 4 Istotako se tern madžarskim mogotcem cedijo sline po nektenh slpvaških žu- panijah. Upamo, da bo naša vlada po- stopala prav dosledno proti doseljenim madžaronom in renegatom v našein zasedenem ozemlju. • Nov volilni red za državni zbor. - »Pravda« poroča: Vlacla jc dokončala razpravo o /akonski predlogi glede volll- nega reda. V glavnem jc J)il sprcjet pred- log ministra za ustavodajno sknpscinn po srbskem volilncm zakonn za narodno skupščino. Ta odobreni naert se predloži glavne!iiiii odsckii Domokratske zajedni- ce. potem pa plenanii sejj khiba demo- kratskih poslancev. Nato bo vlada z na- redbo oktroirala volihii red, na cigar podlagi se bodo vršile volitve za novl Parlament. 0 ženski volilni pravici Sc razprava ni dovršena, kcr vlada dvoje mnenj. rina stranka mcni,da jc trcba •vprašanjc žcnskc volilnc pravice predlo- žiti v rešitev nstavodajni skupščini kot prvo načelno volilno re fog no', drnga sti anka pa trdi, da sc niora ženskani pri- znati pravica jjlasovanjji ter jiini s tern o- mogočiti sodclovanjc žc pri prvih volit- vah. Strinjatc se pa obc stranki v tern, da imajo ženskc v naeclu dobiti pravico do giasovanja. Vlada sc šc ni odločila, au naj iz tell volitcv izidc parlaincnt v pra- vem pomemi bescde. ali pa sanio velika narodna sktipščina. Vsckakor jc sprcjeto naeelo splošnc volilnc pravice in popo"- nega varstva nianjšin. Pravico do ndc- lcžbe pri volitvali narodnili poslanccv bo dobil vsak državljan kraljcstva SHS, ki ic dovršil 25. leto. V bivši kraljcvini Sr- biji sc bodo vršilc voiitve na podiagi po- pisa iz leta 1910. Na ta načiu bo imel Beograd pravico voliti pet poslanccv. - - Kvalifikacija poslancev sc odpravi. Me- -n- niadijo, jtorcj sanio |)rav majhen del Srbi- j(i izza dobc pred balkansko vojsko. Ven- dar jc izkljiičcno, da bi bila razlika med pokrajinami tako velika, da bi nc bilo 0- pravieeno sodbo o Snmadiji v nekojem polled 11 vzprcicti tndi za ostale dele pr- votne Srbije. Osobito one, ki jc obsto.iala do I. 1878. Berolinski kongres je prisodi! Srbiji Niš\ Leskovec in Vranje. Ta ju/na okrožja. ki so dosegla svobodo §e le prct* nekaterinii desetlctii, imajo pač nekoliko drufiačno, nižjo knltnro. Severnejši del pa sc v posamcznih svojih pokraiinali menda ne bo ziiatno razlikoval od Suma- dije. Posledicc dela. ki jih opažas na $11- madiji, bi v bolj ali manj izraziti obliki ccotovo naSüI tndi v ostalih dclih Srbije izza dobe pred I. 1878 oziroma pred lic- roiinskim kon^resoni. (Dalje slcdi.) Ajirarna reforjma. Ministrstvo za aji'i'. rcformo bo odrcdilo razpnst dosc- dajnih atfrarnih zastopstcv in volitev 110- vih občinskili. okrajnih in komitatnili od- sekov, ki bodo inicli |)osvetovalen zn;;- čaj in sodelovali na pripravah in izdelo- vanjii a^rarnc reiormc. Volitvc tch oi.!- sckov bodo koncein te.y;a meseea. Giav- 110 delo tell odsekov bo prončevanje sc- znamov interesentov in razdelitcv intc- resentov \r katc.U'orijc. S tern se bo poiz- kusalo i^opraviti napakc prvotnih ime'ii- kov za interescnlc. Arnavti napadaio italijanske čete. — Pri cerkvi v Maljisajn jc arnavtski nsta- ski (xklclck napadcl italijansko posadko in ncdavno zopet med Džnpo in Basa- kom ter nbil dvojc vojakov, druj^c pa razpršil. Ko so Italijani vdrli v ta scla. tia bi se inaščcvali, so prebivalci pobcu'iiill v tfore. Italijani so zaž^aii kocc in nbiTi enc.iCa bolno.^a starca in cno zaostalo starko. Deienzivna zveza med Jugoslavijo , in Francosko. Kakor javlja »Lavoratorc« iz /tencve, bo Jnffoslavija povabljena, t'a skienc s Francijo in An.cclijo defenzivno (olirambno) zvczo. Obscdno stanjjc v Zofiji. Dopisni nrad »Oacia« v Bnkarcšri prinaša vcsi. da jc v'Zofiji prokrlascno poostrcno ob- scdno stanje. Vodie komnnistov so arcti- rali in izročili vojnemii so'discu. In še HabsburRovci . . . Listi poro- Ca.io iz Dunaja. da so sc na Silvcstrov vecer po raznili javnih lokalili vršile iiut- nifestacije za Habsbnržane. Ponekod so Ijndjc zalitevali, da israjo godbe staroav- strijsko liinino, pri katcri so nd'jlezencl brcz kakoršne.^akoli iiRovora manifesti- nili zaKaria in Habsburtfovee. Cenjenim naročnikom vljudoji naznanjamo, da znaša naroč- nina »Nove Dobe«: celoletno 56 K polletno 28 K četrtletno 14 K mesečno 5 K IZ KOROTANA. »Zveza ženskih društev na Ko- roškem« je naprosila dijaštvo na Sta- jerskem, da ji pomaga pri nabiranju prispevkov za prireditev božičnice u- božni koroški šolski mladini. Naše za- vedno dijaštvo se je tej prošnji rado- voljno odzvalo. Poslali so nam: Kr. vojaška realka v Mariboru 2918'40 K in nekaj obleke; mestna trgovska sola v Celju 2103 K; državna gimnazija v Ptuju 1610 K, obleko in šolske potreb- žčine; učiteljiače šolskih sestet v Ma- riborw 1600 K in solske potrebščine; državno mo§ko učitelj sče v Mariboru 1569 80 K; vinorejska in sadjarska sola v Mariboru 1000 K; državna gimnazija v Celju 850 K; učiteljstvo v 'Cerknici 738 K; meščanska sola v Krškem 240 K; državna realka v Mariboru 225 K; drž, gimnazija v Mariboru 200 K. Nabiral- cem in darovalcem se v imenu koro- ške dece najuljudneje zahvaliuje odbor »Zveze ženskih društev na Koroškem«. Velikovec. Na Štefanovo ustano- vilo se je v Velikovcu »Žensko društvo za Velikovec in okolico«. Predaval je g. Ma^erl, na kar je pristopilo dru^tvu okrog 60 žen in deklet ter se izvolil odbor. MARIBORSKE NOVICE. Veliki simfonični koncert v Ma- riboru. Mariborska divizijska jiodba v Mariboru priredi dne 9. ian. 1920 ob 20. uri (8. uri zvečer) v slanostni. dvo- rani pivovarne Götz v Mariboru pod vodstvom g kapemika Herzoga in s sodelovanjem virtuoza na klavirju g Hermana Frisch »vehki simfonični kon- cert«. Sokoistvo. ObČni zbor celjskega Sokt^la je z ozirom na zborovanje »Samopomoči« preložen na četrtek, 15. ian. t. I. Vr^i se v inali dvorani Nar doma ob 2o. uri. Sokol v Vojnlku se zahvaliuie g. Josipu Juraku (pl. Cmok), tigovcu iz Zreč za darovanih 50 K. Polzela. Meseca novembra 1919 smo ustanovi'i teiovadno druStvo »So- kol«, ki že jako dobro naprednie. Ob priliki obletnice ujedinjenja SHS nam je podarila tukajšnja tovarna Kurka & Wildi 10.000 K za prvi kamen bodo- čega »Sokolskega doma«. Na Silvestrov večer smo priredili prvi zabavni večer, ki je sijajno uspel. Odbor sklieuje na 11. tm. redni občni zbor v svoji gleda- liški dvorani pri bratu Cimpermanu. Na sporedu volitve in slučajnosti. Mariborski Sokol ima svoj rcdni oh- čni zbor dnc 10. jan. t. l. ob 20. nri v maiL dvorani Narodncga doma. Iz jugoslov. dem. siranhe Javni shod JDS v Rogatcu jc minoli torck <). tm. nspcl ob vcliki udclcžbi tr- žanov in okoličanov., ki so napolnili vc- liko dvorano pri Spornn. Predscdoval jc prcdsednik kraj. or.uanizacije .«;. Ivan Ki- tak, poroeala stn o vscli važnih politic- nih in ^ospodarskili vprašanjili dr. Rcis- iiian in Spindler, ki sta tndi odgovarjaki na mno.u'a iz vrst zborovalcev stavljenn vprašanja. Sogiasno so sc s|irc,jclc slede- čc rezolucije: 1. Zborovalci na sliodn JDS v K'o- Katen 6. jan. toplo pozdravljajo vsc od- redbe in korakc, ki jih ic vlada dozdaj nkrenila proti verižništvii in odernštv« in odločno zahtevajo, da sc proti vsem, ki dra/.ijo lindskc potrebšcine. postopa z brezobzirno odločnostjo. 2. Zborovalci z obžalovnnjcni po- vdarjajo, da jc rogaški okraj liledc pre- skrbc z živili. zlasti z moko. soljo In pctrolcjcm, eden izmed n;ijbolj zapo- sUivljenili okrajev in pozivajo pristpjnc oblasti, naj nnjno nkrcnejo vsc potrebno. da sc nam ncnindoma pi'eskrbi vsaj 1110- ka. k'jr bomo sicer v eclem okrajn v par dnch brcz kniha. Dczclno vlado v Ljub- Ijani prosimo, da «lede preskrbe nasegr. okraja odločno vines poscžc. 3. Zalitcvamo z vso odločnostjo. da sc za varovanjc kmcčkili koristi v državi nstanovi posebna kmečka zlior- nica na isti načiii. kakor trtfovske in n- brtne zbornicc varujcjo koristi tr.irovskc- jia in obrtnetfa stanu. 4. Odločno prot'cstiramo proti toniti. da sc je zopet nvcdcl vinski davek po- poinoma neopraviceno na podla^i nepo- stavne naredbe svojcčiisnc.^a štaicrskc- ffa dežclncsa zbora. Šoštanj. Sestanek zaupnikov JDS za Šoštanj in okolico dne 6. prosinca se je vršil v Rajštarjevem hotelu ob lepi udeležbi pod vodstvom predsed- nika krajevne organizacije JDS gosp. Schwarza. Na sestanku je poročal kot delegat okrožne organizacije g. Založ- nik iz Celja o pripTavah za občinske volitve in dajal navodila za postopanje strankinih pristašev. Navzoči sc z ve- velikim zanimaniem sledili izvajanjem poročevalca. Značilno je, da so se'vri- vali pristaši klerikalne stranke na. za- upni sestanek, ki je bil namenjen iz- recno le za vabi-jene, in so se nekateri 5ele odstranili, ko jih je k temu pred- sednik imenoma pozvn!. Značilna kle- rikalna vsiljivost ! CEUSKE NOVICE. Solske vesti. Na tiikajšiiji dcški nic- šcanski soli imenovan jc x. Bcno Scra]- uik za ravnatelja, Fcrdo Šontjnrc za stro- kovnega nčitclja; prideljeni so šc Ivan Ccrncj, Franc Hribcrnik in Alojz Poljšak. - Na. dckliški mcščanski šoli so imeiio- \-ani Josip Brinar za ravnatelja, Mila Plolil in Ana Znpančič za strokovni uči- teljici; prideljeni so se Cividon Klier. Ol- jia Lorbcr, Marija Kern. F.sza Proft In Ana Snhae. Planinski pies v Celju. Ccljski odsck Sav. podružnice S. P. 1). priredi v sobo- to. dne 17. prosinca t. 1. ob 20. uri v pro- storili Narpdneffa doma planinski pics. — Svira vojaska godba iz Maribora. Demagoštvo je ostudna lastnost pri vsakem politiku. Demagoštvo pa je gotovo, če sedajni predsednik tukaj- šnje politične soc. dem. orjianizacije na javnem shodu toži, koliko nemSkih otrok je v Celju brez nemške sole, da in inozernske^a Q7I I7j%4|jwl Y7tt*«i^% Q3 ^a1i/% 00 Prešernova manufakturnega bla^a. Co 11,111111 wd.El.JLV»' *** ^^wJL|%? SQ ulica St. 15. UAHT17T D JC T OEf 7K T^T prlporoca pravkar doSla izborna vina. Dnevno JLjLvJ JL JEifJL* DflLJLjmErlbiH Koncert novodošle kapele. Začetek ob 6. uri. Slovaška. Kakor poroea »Ruskaja zemlja«. je na Slovaškcm 2,940.374 prefol- valcev. Od tcli je Slovakov 1,940.980, Mužarov 665.703. Rusov 134.761, Ncm- ccv 143.322. ditijjili narodnosti pa 55.60.8. Po vcri je 67 odstotkov r. katolikov. K odst. Kr. katolikov. 13 odst. evan^elikov, A odst. kalvinci, 4 odst. zidje. Po ti stati- stiki je ra.'ividno. da je Rusov 4 odstotkc, a tfr. katolikov etra cesta 8 \ nauprotl „Belega vola" 2 |M Previema via v »Iroko spadaloča MH ^M del a, Izvriilev ioLna In solldna, ^H CUllJe vseh vrst, ščetine, Kosll, konjske in živinske rope kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek Celje, Razlagova ulica. 30 2—2 Kupujem ohropel les za žago, na štoru ali na žago spravljen ali dru- gače po dogovoru. 147410-10 M. Vrecko, Polrela. luon Dciho, Gelje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1627 — 2b LUHION s katerim si lahko vsak napravi V4 / finega čistila (kreme) za čevlje. Dobi se v špecerijski trgovini ter dežel. prideiki na debelo in drobno Franc Kolenc Celie, Narodni dom. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvišji ceni. ?13 S2-4 Prodata se dva Sivalna kroiaška stroja Gaberje št. 24. 34 2-2 Kupi se v Celju ali bližnji okolici manjša hiša z vrtom ali posestvo v dobreni stanju. Ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod šifro 1313. 19 0 2 pRIPOROČAm SEURADOM,ŠOLAlVr INPISARNAM ZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA ¦ KRALJA PETBA CELJE CESTA ST. 31 V zalogi velika izbira vseh vrst šolskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablice, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. ~v^---------^ 10- 7 Izdelovanje vseh wrst čevljev od. priprostih do najfinejših po dnevitih cenah , 45 150— RulZontic Celje (blizu kolodvora) Kocenova ullca ste'v. 2. Vedno na novo dobiva veletrgovina Stef- mecki v Celju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevino za možke oblcke, volno cefir. modrovino in pisano tkanino za ženske obleke šifon, belo in in pisano platno zape- rilo in razno manufakturn ob|ago, ka- tero prodaja zaradi ogromneganakupa po najničjih cenah in ako šene verja- mete, poskusite takoj, samo z enirn nakupom, da se sami prepričate. \ Veletrgowina in razpošiljalna *kxxxxxxxxxxxxxkx>o