Jutri, v nedeljo 17. t.m. ob 10. bo v Kinu ob morju zborovanje, na katerem bosta SALVO TEINER, sekretar Tržaške fed. PSI in VITTORIO VIDALI, gen. sekretar KPSTO govorila o «m(uIÌm«*ii no«*ìiiIìw(oy in ItoinuniNtov ifloilo^lr fu 6'li p rii n a n j a » Vstop proti vabilu. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja leto II. štev 91. TRST SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1950. Cena 15 lir st «najslcga septembra 1947. je Pita v veljavo mirovna pogodba ***>j° in z njo je pravno začela (js‘aiati novoustanovljena neod-država — Svobodno tržaško klije. Prenehala je suverenost Jije z vsemi zakonitimi posledica. in namesto italijanske ustave so osnovni zakon na našem Ozem-j. sl°Pila v veljavo določila o za-JPi upravi, ki naj bi veljala, do-st0 nC bi bil uveden Stalni statut T* Je za pravni nastanek STO t>‘dvala ratifikacija mirovne ,oo. l,t °e s strani 21 podpisnic, pa je (jjr za njegovo dejansko delovanje l,.reQnu imenovanje guvernerja, ki i«°‘ Predstavnik Varnostnega sve-'tuie lVI deul obiast 1 vlado in par-bl°- L,° njegovega ime-anja pripada namreč pravita ‘Janja trem komandam zased-»ecet. vsaki v svojem zaseabe-POuročju. Zato so ameriški iin-i0aoai;sl1- kl J,m ni slo v račun, da »ostL— >n pomično tako vazne (eiT^nke, od vsega začetka na-S‘yse sne, da bi preprečili ime ti. "je guvernerja in s tem živije nove države. iiJ' iem so uporabili Titovo in Le-IK) ®r,jevo viado, ki imata pravico H„ azumno predlagali varnostne-t svetu Kandidata na mesto guli c,eria -sTO. Obe vladi se na ukaz ^shingtona nista «mogn» spose J®61! giede njegovega imena in i)v ° njuni krivdi že četno leto ([ acuJd imenovanje in s tem za-^ delovanja nove države, ulova zagrešila to podlo izdajstvo ‘fzaskim ljudstvom, ki ga naj-občutimo prav mi Slovenci, U, XXAill.Xi /\MIŽI HjA^KKOJA V T 1T O F A S ■ S T ■ £ XI H V1IHOV1H Aretacija Ijtreh hrvatskih ministrov in začetek množičnega odpuščanja delavcev Aretirali so podpredsenika hrvatske vlada Brkiča, ministra Žigiča in Opačiča ter 50 političnih in vojaških osebnosti - Po likvidaciji nacionalizacije so «delavski sveti» pristopili k odpuščanju delavcev - Kmetje se upirajo posojilu - Pod pokro-viteljstvom titofašistov je bila v Rimu konferenca trockističnih skupin, v Beogradu pa so se vodila pogajanja z laburisti ZAGREB — Prve dni t. m. so bile v Zagrebu, Beogradu in jugoslovanski vojski aretacije visokih političnih ter vojaških osebnosti, ki jih titofašistična vlada obtožuje «prevratniškega in zarotniškega delovanja proti režimu». DOB . ----— « pt 1U1 UIWVV.ll ed zgodovinsko resolucijo i. 1(tes V Se •i® zavedala, da je v m-losia m‘ru ter za koristi Trsta, Ju-tiivaviJe in Italije tudi najslabsi Cner boljši kot tuja vojaška l,*a Je vendar dosledno odit ,Jala od rimske vlade predlaga %landidate- Frav isto proimperia i|ldcn° igro je izvajala italijanska V*’ da bi tako preprečila izpolni, prejele mirovne pogodbe. i k av°J dogodkov je pokazal, čemu , lle Potrebne te ameriške spletke dopustljivost De Gasperija in tiJ v vprašanju guvernerja. že 20, •o J3 la48-> toreJ komaj pol leta Coljavi,vi mirovne pogodbe, so dne velesile predlagale vrnitev ' . 1 rzaškega ozemlja Italiji, čes .„ mogoče spraviti v življenje ita® ,drzavice- Leto kasneje pa so '"tei- 0 na ameriški namig titovci 1 akcij° za razdelitev STO, od t**» naj bi Jugoslavija dobila li a L, Italija pa cono A, kjer naj še naprej ostale ameriške sebbene čete. Samo odločnemu 1)lIsču Sovjetske zveze se imamo Va|tti, da do tega ni prišlo. ‘to teh ščetkah proti mirovni '^ ***** smo prizadeti v coni predili;1 Uli slovenci. Z izgovorom, da it ^začasna «zaupna uprava», ZVU 1(|iretje teto protipravno odreka ^Slovencem pravico do narodne CObravnosti, ki je zajamčena v Cv*»i pogodbi. Pravica rabe slo-lra Ulne v javnem življenju, enako-«ij "ost naših šol, vrnitev od fašiz-'^ihdvzete imovine *n priznanje ,e|tn kulturnih potreb so še vedno 'bJene želje slovenskega pre vaistVa cone A. Wa ta politika ameriških impeti*0'' in njihovih podrepnikov ‘tu,6 našega Ozemlja zas.eduje en ske .določen cilj: utrditev ameri-\6°aze i njena trajna zasedba po '%»-«'jskih četah. Trst naj b, bil 'l^ko ameriških «policijskih čet» 'tvj nekako kot v Koreji) proti ViiUC’onarnemu g'banju v Jugo-% ' >V'ii ali Italiji. Poleg tega pa je Si' 111 esto — posebno še po do-‘lra nem prehodu Titove klike na imperialističnega bloka — ST'btOfnejSe pristanišče za izkr-Ij vnJe čet in orožja za nameravajo, 0,*no proti socialističnim drža-1» v’ v kateri je Titovi kliki odreje-Sv':*a Singmana Rija kar je zelo V®*n° potrdil sam Titov name- K Kardelj. ^r.*r'Ska vojnohujskaška politika i j,1,0 zaostruje politični položaj Vhlro»'- Obnova nemške VVehr-V>iil 'n oboroževalne Sj bo oboroževanje industrije, atlantskih 'k » ’ Pripravljanje sredozemskega Nj vbsih vojnih paktov, v katere Sik?, vstopile Jugoslavija, Grčija je v Zagrebu aretirala podpredsednika hrvatske vlade in člana prezidijuma hrvatskega sabora Dušana Brkiča, ministra in predsednika sveta pridelovalne industrije ter člana prezidijuma hrvatskega sabora Rade Zl-giča, ministra za gozdarstvo Stanka-Canico Opačiča, člana glavnega odbora Srbov na Hrvatskem Bogoljuba Ra-pajiča. Prvi trije so bili tudi člani osrednjega odbora titofašistične stranke na Hrvatskem. Skupno z njimi so aretirali v Zagrebu, Beogradu in jugoslovanski vojski približno 50 ljudi. Dušana Brkiča, Rade Zigiča, Stanka-Canico Opačiča so ibktjučiii iz osrednjega odbora fašistične stranke, iz vlade in sabora. Na njihova mesta so imenovali svoje zveste ljudi. Te aretacije so med titojašisti pov-Canico Opačiča so izključili iz osred-razkroja v nujvišjih organih litojaši-stičnega samodrštva. Ljudstvo pa komentira te aretacije in nenadne spremembe z zavestjo, da je njegova borba začela žeti prve uspehe. Aretacije ministrov nam pač dopovedo, da so začeli celo višji tito/ašistični funkcionarji razmišljati o politiki Tita in njegovih ožjih sodelavcev ter o posledicah te politike, ki je že javno privedla Jugoslavijo v tabor imperializma in jo spremenila v vojaško kolonijo anglo-ameriških militarističnih krogov. Nekateri zagrebški ljudski krogi pravijo celo. de je ta nova «dezerlacija» znak bojazni pred prihodnjostjo, ki je zajela nekatere inteligentnejše vodilne kroge, morda pa znak golega oportunizma. Z druge strani pa se domneva, da so se aretirane osebnosti končno zavedle podlega izdajstva, ki so ga zagrešile skupno s Titom in njegovo tolpo napram jugoslovanskim narodom, demokratičnemu pokrclu in Sovjetski zvezi. Naj bo kakor koli, aretacije treh ministrov in ostalih osebnostih nam do- Slovenski starši, slovenske matere ! Vpišite svoje otroke v slovenske šole ! To je vaša narodna in demokratična dolžnost ! kazujejo le eno: borba jugoslovanskega ljudstva za osvoboditev izpod titojaši-stičnega jarma je že prešla v tako ja zo, da je začela celo stresati temelje titofašističnega samodržnega ustroja. Pričakovati je zato večje in množičnej-še akcije jugoslovanskih narodov. Avgusta meseca je titofašistična vlada začela konkretno izvajati zakon o likvidaciji industrijske nacionalizacije in uvajati takozvane delavske svete, ki niso nič drugega kot delegati tito-/ašistične vlade, ki je v Jugoslaviji uvedla kapitalistični državni monopolizem, o katerem so neposredno inte-resirane vse «glave» titovskega režima in pa anglo-ameriški kapitalisti. Tovarne so začele javno prehajati v privatne roke. Kot prva posledica likvidacije nacionalizacije so se začeli pojavljati posamični in množični odpusti z dela, ki IZJAVA I K KRI V Italiji dozoreva nova situacija RIM 12. in 13. sept. je zasedal Izvršilni komitet KPI. Ob zaključku svojega zasedanja je v partijskem glasilu «l'Unità» objavil izjavo, ki preučuje italijanski položaj, ugotavlja osamitev vladne voj-nohujskaške politike, utrditev KPI in demokratične fronte, uspeh protiatomske kampanje, izjava opozarja komuniste in demokrate, da v Italiji dozoreva nov položaj, ker se široki nekomunistični krogi zavedajo pogubonosne politike de. V petih točkah analizira italijansko situacijo v zvezi z vojno nevarnostjo in nalaga komunistom nalogo razširitve miroljubne fronte za rešitev dežele. Opozarja na sovražnikove provokacije in na poskus demokristjanov. da bi oživeli fašistični režim, proti kateremu je treba mobilizirati vse ljudstvo. V zaključka izjava pravi, da bo demokratična fronta podprla vsako skupino, ki bi imela namen spremeniti sedanji kurz vladne politike. LONDON — Pretekli petek je voda vdrla v nek škotski rudokop in zakopala liti rudarjev, ki so jih po dvodnevnem delu rešili. jih «urejujejo» takozvani delavski sveti. Delavce odpuščajo pod pretvezo «boja proti birokraciji». Predvsem pa odpuščajo mlajše ljudi, takozvane ne-disciplirance, nezanesljive elemente ter vsakega, ki je. kakor koti .izrazil svoje neodobravanje proti sedanjemu režimu. Pred jugoslovanskimi delavci je torej po likvidaciji nacionalizacije začel vstajati strah pred odpusti, kar ustreza načelom titofašističnega režima, ki poostruje nečloveško izkoriščanje delovne sile. Logično je, da bodo titojašisti skušali s strahom pred odpusti zaostriti izkoriščanje, znižati plače, prisiliti delavce na povišanje delovne zmogljivosti in na večjo «di- ni «Corriere» pravi: «ti razgovori bodo imeli velevažne posledice»; «ti razgovori bodo najbrž privedli do konkretnega rezultata ustanovitve neodvisnega organa, ki bo zajel vse levičarske stranke zahodne Evrope». Pred. sednik laburistične stranke Sam Watson je dejal, da si «jugoslovanski voditelji zelo želijo navezati tesne stike z laburisti in britansko vlado za obrambo pred napadom...» Razgovori so najbrž v zvezi s konferenco predstav nikov trockističnih skupin zahodne Evrope, ki je bila julija v Rimu. Konferenco je sklical jugoslovanski poslanik i> Rimu. Ukaz za konferenco Je izdala ameriška obveščevalna služba. sciplino». Ta ukrep je torej znak, da se je v Jugoslaviji začela pojavljati brezposelnost, kar nam najučinkovitejše dokazuje, da tam ni socializma. Z brezposelnostjo se pojavlja rezervna armada dela, s katero bodo titojašisti, kakor ostali kapitalisti pritiskali na ostale delavce in z njo manevrirali za znižanje življenjskih pogojev vsega delavstva ter za povišanje svojih dobičkov. Zaradi odpustov in prisilnih premeščanj v industrije, ki delajo za izvoz, vlada med delavstvom in predvsem v Sloveniji veliko ogorčenje. Zaradi tega skušajo titofašistični listi, predvsem pa «Ljudska Pravica» vplivati na «delavske svete», ki naj bi morali z večjo odločnostjo pristopiti k tej svoji nalogi. Odpusti so od 1. septembra vsakdanji pojav povsod: v Mariborski tekstilni tovarni, v mariborski tovarni avtomobilov, v železarni na Jesenicah, v obratu Marof pri Starem trgu, v LIP v Ljubljani, v podjetjih kemične industrije, v oljarni im Viru, v obratu v Prestranku (L/P), v litijski predilnici, in povsod drugje. Na to vprašanje se bomo še povrnili. Prav tako slabo gre posojilo. Posebno slabo gre na kmetih, kjer se mu revni in srednji kmetje odločno upirajo, tako da je «Borba» začele, pozivati krajevne odbore, strankine in sindikalne organizacije naj «odločno» pristopijo na delo za «prepričanje» kmetov. Po drugi strani pa podpisujejo visoke vsote kulaki (Trpin Ivan iz Rožnega na Krškem je podpisal 200.000 dinj, reakcionarna duhovščina in celo starokatoliški škoj Jošt iz Celja. Posebno «po gobah» gre posojilo v Makedoniji ter v primorskih krajih Slovenije. V Beogradu je že nefcaj dni delegacija laburistične stranke, ki so jo ti-tofaštsti povabili. Več dni so bili razgovori med to delegacijo in najvišjimi funkcionarji titojašistične stranke. Tržaški titofašistični lisi v italijanšči- Trst naj bo odprto mesto in naj se utrdijo odbori miru Sklepi zborovanja odborov miru - Resolucija glede Koreje ■ Do sedaj smo v Trstu nabrali 91.000 podpisov - Priprave za tržaški kongres miru, $ki bo oktobra Tudi ta dva dogodka nam dokazujeta, da titovska klika ne skriva več svoje pripadnosti imperialističnemu bloku in da pospešuje svoje stike z imperialisti za sprožitev vojnih provokacij proti Sovjetski zvezi. Te dni se je končal v Nišu proces proti sedmim obtožencem, ki so jih obsodili zaradi «prevratniškega delovanja» na visoke kazni. Kljub temu pa titofašisti ne morejo zaustaviti borbe jugoslovanskih narodov, ki dobo pomedli s to tzdajniško tolpo. General Clark v Trstu BERLIN — Gen. Clark, poveljnik ameriških mobiliziranih sil je bil v Berlinu, od koder je včeraj odpotoval na Dunaj in v Trst. V Trstu bo preučil možnosti za povišanje števila ameriških vojakov. Tako bo Trst prav kmalu imel več prebivalcev vojaškega stanu. Vse za «blagor» zahoda. Fašistični ukrepi belgijske vlade BRUXELLES — Belgijska vlada je sklenila izključitev vseh demokra. tov in komunistov iz javnih služb. Proti temu fašističnemu ukrepu so protestirali celo desni socialisti. Pri Sv. ALOJZIJU bo danes, jutri in pojutrišnjem z naslednjim sporedom: danes, ▼ soboto 16. t.m. Ob 18. uri bo iz trga Sv. Jakoba krenila godba Rinaldi ki bo iia po trgu Garibaldi, trgu Mitnice (Barriera), po ul. Carducci, Battisti in Giulia do pivovarne Dreher, od koder bo po stopnii-cah krenila k Sv. Alojziju. Ob 18. bo pri Sv. Alojziju otvoritveni godbeni koncert Ob 19 se bo predvajal sovjetski film. Od 20. do 24. ples. jutri, v nedeljo 17. t.m. Ob 9. otvoritev in obisk pionirske republike. Ob 10 koncert harmonikašev Dugolina. Ob 12. kosilo iz nahrbtnika: delovale bodo stojnice s pijačo in mrzlimi ter toplimi jedili. Ob 15. zaključek delovanja pionirske republike in parada pionirjev. Ob isti uri se bo izvajal prvi del programa. UMETNIH OGNJEV Ob 15.30 nastop pevskih zborov iz Sv. Križa in Tomažiča. Ob 16 koncert godbe Rinaldi. Ob 17. bodo govorili tovariši sen. RICCARDO RAVAGNAN bivši glavni ur. «IL LAVORATORE» STANE BIDOVEC urednik «DELA» Predseduie tovariš VITTORIO VIDALI Ob 18 bo dramska družina P D Škamperle izvajala enodejanko Ob 19. začetek plesa, na katerem bo svirala godba Rinaldi. Ob 21. uri ZAŽIGANJE UMETNIH OGNJEV Ob 1. po polnoči zaključek drugega dne. pojutrišnjem, v ponedeljek 18. t.m. Ob 19. ljudski ples. Ob 24. zaključek. Prevozna sredstva: iz Portici di Chiozza bo vozil avtobus «L». Jutri bodo avtobusi iz Doline vozili kot vsak dan. Izredno pa ob 14,30. Iz Trsta redno kot vedno. Izredno pa ob 21,30: ob 23. in 24. uti. TRUMAN SMATRA, DA JE EVROPA NJEGOVA KOLONIJA ZDA so v oblasli militaristov in zalo drvijo v vojne pustolovščine Imenovanje gen. Marshalla za vojnega ministra je dokaz, da so se militaristični krogi polastili vlade Okrepili hod o ameriške posadke v Trstu in Zahodni Nemčiji in zasedli ostale dežele Evrope - Protislovja med «zavezniki» glede nemške oborožitve - Titofašisti so ponovno glasovali z ameriškim votivnim strojem WASHINGTON — V torek se bo začelo zasedanje glavne skupščine OZN. Delegacije članic organizacije že prihajajo v Lake Success. Sovjetsko delegacijo vodi zunanji minister Andrej Višinski. V tem tednu so trije dogodki potrdili, da so vojne priprave za ameriško vlado življenjske važnosti in da je že ves gospodarski, vladni, politični in diplomatski ustroj na poti, ki neizbežno vodi v sve- »aiupne Jugoslavija, ureua, X*. Frankova Španija in ostale Ntii ne evT°Pske države, ter na-, to«’ Prihod ameriških čet v So jasni dokazi napadalnih \/ v Washingtona. vojnem vzdušju grozi na- le«i Ozemlju velika nevarnost, da ^bbrabljan kljub prepovedi stal-tK s,atuta STO kot vojaška baza Sša 0 kot tak lahek cilj bombnih % °v- Demokratično gibanje n i Ni SPrKo te neposredne nevar-Ni » a ki bilo naše Ozemlje proti i%eVo|j‘ vpleteno v kakršne koli 'ti Pustolovščine ZDA in njiho-VJhagačev, ponavlja svojo od-ir, ,.ahtevo da se imenuje guver-,V združita obe coni „.asedbene čete. ter odidejo Le tako bo - zajamčena nevtralnost in %kier 4 h„„ _r Da ne ,iride do izvršitve ar‘zacija STO. fbr' lNhos?Disov mirovne pogodbe, naj tn‘ svet z jamstvom vseh Jt i„( bodpisnic, zlasti še neposred-rbai esirar>!h, zagotovi popolno NC°st STO, Trstu pa značaj , Uri. ar*ziranega in nevtralnega Sij5*» mesta. C NS'tve pogod l h -,, a haloga borbe vseh pošte-,V Račanov, ki Jim je drago istn Zlv,JenJe in usoda njihovega e*a mesta. in nevtralnega tretji obletnici naj bo to ne- Kakor smo že v pretekli številki omenili, je bilo pretekli petek zvečer zborovanje odborov miru področja A našega ozemlja. Na zborovanju je govoril tajnik Tržaškega odbora miru, ki je v kratkem analiziral uspehe protiatomske kampanje in razložil naloge, ki čakajo svetovni pokret miru za nadaljnjo akcijo za SPLOSNO IN KONTROLIRANO RAZOROŽITEV vseh dežel sveta ter za solidarnostno kampanjo s korejskim ljudstvom, ki je podvrženo grozovitemu vojnemu u-ničenju s strani ameriških okupatorjev. Poleg tega je tajnik odbora miru Franza razložil, da se Trstu postavlja nalogu započeti široko akcijo ne samo v smeri navedenih zahtev, marveč tudi za proglasitev mesta za odprto mesto, t. j. za njegovo nevtralizacijo v primeru konflikta. Strašna bombardiranja na Koreji in vse bolj histerične priprave ameriških imperialistov za sprožitev novega svetovnega spopada, nam dokazuje,o, da bi Dii Trst kot oporišče anglo-ameriških čet in vojaška luka za Jugoslavijo podvržen uničenju in razdejanju. Zato je potrebno da se nevtralnost zagotovi našemu mestu z obvezo, da ne bo predmet napadov ali pa izhodišče vojaških izpadov. Po živahni in pio lono-.ni diskusiji je zborovanje sprejelo- sklepe o akciji za proglasitev Trsta za odprto mesto, za sprožitev kampanje za splošno in kontrolirano razoro žitev po vsem svetu, za solidarnostno kampanjo s korejskim ljudstvom, za pospešitev nabiranja podpisov proti atomski bombi, za utr ti: te v in razširitev odborov miru za sklicanje sestankov in zborovanj na katerih se bodo ta vprašanja pretresala ter za pripravo tržaškega kongresa miru, na katerem bodrt izvoljeni delegati za londonski kon gres miru, ki se bo začel 15. novembra. Zborovanje je pooblastilo Tržaški odbo-r rftiru za sestavo spomenice OZN, ki bo vsebovala izrecno za- htevo po proglasitvi Trsta za odprto mesto. Prav tako je sprejelo resolucijo na OZN, ki pravi: S pooblastilom predstavnikov 71 odborov miru STO in v imenu tr zaškega prebivalstva, ki je Ze dalo preko 90.U00 poapisov proti atomski bombi zahteva Tržaški odbor miru. naj Varnostni svet nujno u-krene vse potrebno za omejitev in čimprejšnjo odpravo korejskega konflikta. Ta odbor predlaga: 1. naj OZN takoj posreduje za nehanje totalnih bombardiranj proti mestom in vasem, kjer se ubija proti vsaki mednarodni obveznosti o «neborcih» na tisoče starcev, Zena in otrok; 2. naj OZN takoj ukrene vse potrebno za prekinitev korejskega spopada, z ukazom vsem tujim četam, ki so na korejskem ozemlju, naj ga nemudoma izpraznijo; 3. naj OZN čimprej poišče mirno rešitev konflikta v skladu z željami korejskega ljudstva, poverjujoč nalogo praktične rešitve Varnostnemu sve- tu, v katerem naj bodo vsi legitimni njegovi člani in ki naj posluša obe prizadeli stranki». V tem tednu so odbori miru že pristopili k praktičnemu delu za uresničenje sklepov, ki so jih sprejeli na zborovanju. Na OZN so bile poslane naslednje resolucije za takojšnjo prekinitev operacij na Koreji: resolucija luških delavcev, Stare luke, Sv. Andreja, Lesnega trga, ZIZ, bivših političnih preganjancev, itd. Prav tako se uspešno nadaljuje nabiranje podpisov proti atomskemu orožju. Tržaški odbor miru je javil, da je bilo do preteklega tedna nabranih 91.000 podpisov in da se je preteklo nedeljo, ob priliki obletnice drugega bombardiranja našega mesta ta akcija podvojila, Prednjači v protiatomski akciji sekcija Sv. Jakoba, ki je že nabrala 12.023 podpisov. Tudi na Greti gre zelo dobro. Prekoračili so obvezo, ki so si jo zadali junija meseca. koder lahko izvajajo vojne provokacije proti SZ. Poveljnik te pisane vojske bo kakor je logično ameriški general. Drugi vojnohujskaški dogodek je sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov v Washingtonu. Sestanek nam dovolj jasno dokazuje, da so ZDA in njihovi večji sateliti popolnoma. zapustili pot vzajemnega sodelovanja s SZ za rešitev mednarodnih vprašanj. To je tudi dokaz, da ZDA nočejo nikakršnega sodelovanja s SZ in da si zato na vsak način prizadevajo poglabljati razdor med zahodnimi in vzhodnimi deželami. Na sestanku «treh» so predvsem razpravljali o nemški oborožitvi, ki.se ji Bevin in Schuman upirata pod pritiskom ljudskega mnenja in tudi pod pritiskom različnih interesov kapitalističnih kio-gov, ki jih zastopata. Tretji dogo-dek pa je ostavka dosedanjega ameriškega obrambnega ministra Johnsona, ki je eden izmed največjih tovarnarjev zrakoplovov.Truman je na njegovo mesto poklical gen. Marshalla, znanega tvorca, za Evropo pogubonosnega gospodarskega načrta. Pravijo, da je Truman odpravil Johnsona zaradi korejskih porazov. Imenovanje Marshalla pa nam dokazuje, da vlada ZDA prehaja vedno bolj v roke ameriških militarističnih krogov, ki hočejo na vsak način vojno. Isto se je dogajalo tik pred nacizmom v Nemčiji. Kot posledica vojne histerije je GOVOR K I M IR SENA Korejci edibili jpeshus izkrcanja Arni rej Višinnki tovni spopad, ako ga z odločno roko ne zaustavijo ljudske sile. V soboto je Truman izjavil, da so ZDA pripravljene na povečanje i 'adie- HONG KONG V četrtek so a-meriški okupatorj, skušali sprožit veliko ofenzivno akcijo, ki so jo korejske čete popolnoma odbile. Zjutraj se je ameriška bojna eskadra pokazala pred Inchonom, pristani-ščenf Seula in začela hudo obstre Ijevanje mesta in bližnje obale. Istočastno so številne eskadre bombnikov napadle vso zahodno korejsko obalo. Nato so se ameriški okupatorji skušali izkrcati. Takoj so stopile v boj korejske mornariške in kopne sile, ki so odbile vsak poskus izkrcanja. Korejsko topništvo je potopilo 3 rušilce in 3 manjše zasedbenih čet v Zahodni Evropi, kjer naj bi se vključile v «mednarodno» vojsko, v kateri bi morali sodelovati z desetimi divizijami tudi zahodni Nemci. Ta ukrep je zelo težkega značaja, ker pomeni, da bodo ameriške čete poleg povečanja svojega števila v Nemčiji in Trstu zasedle tudi položaje v takozvanih «suverenih» državah kot so Italija, Francija, itd. To je najboljši znak, da ZDA smatrajo Evropo za svojo kolonijo in zasedbeno področje, od Na vzhodni fronti pri Pohangu pa so korejske čete odbile napade ameriških in singmarijevih čet ter jih prisilile k umiku. Po radiu Phyongyang je govoril Kirn Ir Sen, predsednik korejske republike, ki je dejal, da bodo ameriški okupatorji težko plačali vse svoje zločine in da jih bo korejsko ljudstvo na veke preklinjalo za razdejanja, ki so jih prizadejali korejski zemlji. Sporočil je tudi, da so ameriški okupatorji do sedaj izgu- T ito fašistični agenti in propagandisti so očividno v veliki zadregi, kako pojasniti in opravičiti pred svojimi preostalimi piisiaš'1 v Trstu politiko hlapčevanja ameriškemu imperializmu, ki jo danes že popolnoma odkrito vodi izdajalska beograjska klika, zlasti še u odnosu do narodnoosvobodilnih gibanj azijskih narodov. V Trstu — si mislijo — je bolje o teh zadevah molčati ali vsaj čim manj pisati, da nas ne zapuste še naši plačani «pristaši», kakor se lo dogala prav te dni v Jugoslaviji. Ljudstvu pa je treba prikriti tudi potrebo vsakdanje borbe prott ameriškemu imperializmu in njegovim rasističnim podrepnikom ter izkoriščevalcem. Da bi usmerili pozornost ljudskih množic od teh perečih vprašanj, vodijo neprestano že dve leti najrazličnejše kampanje, s katerimi zaman skušajo odvrniti tržaške Slovence od vsakdan le stvarne borbe za mir, demokracijo in kruh, razpihovati med njimi narodno nestrpnost ter širiti svoje fašistične Ideje. C E BI BILI ŽIVI... V te svoje nizkotne namene so zlorabili celo svetel spomin na štiri mučenike, ki so v borbi proti fašizmu pred 20 leti v Bazovici žrtvovali svoja mlada življenja, da bi priborili svo-. iemu narodu pravico do življenja. Nad tri tedne so po sveh svojih časopisih — razen u «Corriere di Trieste», ki ima nalogo, širiti med Italijani strup italijanskega nacional-šovinizma — na najbolj ogaben način skrunili njihov spomin ter ga zlorabljali za svoje umazane narodnoizdajalske posle. Na vse načine so hoteli prikazal/, kakor so to poskusili ludi njihovi belogardistični bratci v izdajstvu, da Najboljši pečat so dali tej fašistični in ostalih, ki so bili sojeni v istem procesu. Tudi la novopečeni titofašistični «heroj», ki mu je fašizem na procesu prizanesel s smrtno obsodbo in mu kasneje odpustil še 21 let ječe, špekulaciji z izborom govornikov, kil Je u zahvalo napisal podobno izjavo, so v resnici «cvet» zagrizenih fašisttč- : kl jo je objavil fašistični «Il Piccolo», nih provokatorjev, ki so podlo izdali | Zaman so vsa vaša prizadevanja, ti-fašistom štiri junake in druge dosledne tofašistični izdajalci lastnega naroda borce za pravice delovnega ljudstva. : in vsega naprednega človeštva, da bi Pri spomeniku je govoril renegat in denunciant Petronio, ki je dal u času najhujših fašističnih nasilij proti Elo-vencem in italijanskemu ljudstvu pismeno izjano, s katero se odpoveduje «komunističnim zablodam» ter priznava Mussolinijev režim in fašizem kot «edina, ki delata v blagor delavskemu razredu»; dalje je govoril oni dr. Dekleva, ki ga je po osvoboditvi zaprta nihče drugi nima pravice do bazovskih , partizanska oblast pod obtožbo, da je v nerojev kot edinole — titofašisti. To so zlasti hoteli podčrtati v nedeljo na proslavi sami, ki je bila po. izjavah mnogih navzočih, med njimi tudi sorodnikov žrtev, najgnusnejša žalitev spomina štirih mučenikov, zaporu denunciral svoje sojetnike. Končno Je govoril «v imenu TIGR-a» Lojze Spanger, ki še do danes ni odgovoril na naše Jasno vprašanje, kako Je po njegovi aretaciji prišla fašistična policija do Imen štirih mučenikov dokazali — kot je to poskušal tržaški gaulajter Babič v svojem govoru in kot neprestano dokazuje vaše gnusno glasilo «Primorski dnevnik» — «rta je vaša borba pravična in napredna, kakor je bila borba bazoviških junakov». Z vsemi dosedanjimi izdajstvi in zločini nad lastnim narodom ste dokazali prav nasprotno, da bi ubili — kot ste to napravili s herojem Jovanovtčem in deset tisoči drugih rodoljubov — tudi te štiri bazovske rodoljube, ki prav gotovo ne bi mirno dopustili, da ste prodali Jugoslavijo in vse težke žrtve, ki so padle za njeno svobodo, največjemu sovražniku človeštva in svobode bili 15.176 mrtvih, 45.000 ranjenih in 1736 ujetnikov. Ze nekaj dni miruje fronta od Pohanga do Masana. Po siloviti ofenzivi, ki je razbila ameriške in singmarijeve položaje od Pohanga do Yongchona ter pri Taeguju in na Naktongu, se te dni opaža neko umljivo mirovanje, ki seje preplah v okupatorskih vojaških krogih. V soboto so korejske čete zasedle letališče Pohanga, medtem ko so na -rikotu Y ongchon-Kyong ju-Angang razbile vse poskuse satelitskih divi. zij, k: so so bojevito spravile v napad. Od sobote dalje pa so bili na vseh področjih dvestokilometr-ske fronte samo krajevni boji. Na fronti Taeguja so korejske čete zboljšale svoje položaje z zasedbo treh velevažnih gričev južno od utrjenega mesta Kasana. Na naklonski fronti pa so odbijale krajevne napade ameriških edinic ter spravljale v težek položaj angleške edinice, ki jih partizani od časa do časa «obiskujejo». Tudi pri Masanu so korejske čete ponovno zavzele «goro bitke», ki je v treh tednih osemkrat menjala gospodarja. Toda največja značilnost tega nenadnega molka s korejske strani je dejstvo, da se kljub temu nadaljuje prodiranje v sovražno ozemlje vojaških edinic, ki najbrž ! pripravljajo teren za bližnjo ofenzivo. Zaradi tega molka se je ponovno začelo šopirjenje ameriškega poveljnika Walkerja, ki je prav tako kot pred enim mesecem izjavil, da se bo v kratkem začela ameriška «ofenziva». Po zadnji slični izjavi pa so okupatorske čete prehodile mnogo poti . . . nazaj. V zadnjih bojih je junaško padel namestnik korejskega obrambnega ministra in načelnik vrhovnega po-veljništva Kan Gen. ATENE — Po dolgotrajni krizi je Venizelosu uspela sestava koalicijske vlade, v kateri so populisti, liberalci in socializdajalci. RIM — Italijanski odbor partizanov miru je sporočil, da je preko 16 milijonov Italijanov podpisalo ameriškemu imperializmu, proti atomski bombi. italijanski minister Pacciardi zahteval nove milijarde za oboroževanje, medtem ko se v Angliji iz dneva v dan slabša gospodarski položaj. Saj drugače ne more biti: večje število pušk — manj hrane ljudstvu in večja nevarnost vojne, ker tovarnarji nimajo interesa, da bi puške «molčale». Nadaljevale so se seje Varnostnega sveta. V zvezi z ameriškim bombardiranjem na Kitajskem so razpravljali o povabilu Kitajski, naj pošlje svojega delegata. Večina članov je bila za predlog. Postavile so se proti ZDA, ki so z izsiljevanjem dosegle zavrnitev sovjetske zahteve. Prav tako so zavrnili predlog SZ, naj se v letnem poročilu OZN ne vpiše obdobja, ko je VS nezakonito zasedal brez predstavnikov SZ in Kitajske. Imperialistična večina je tudi ta predlog zavrnila z desetimi glasovi, med katerimi je bil — kakor je že običajno — tudi glas titofašističnega delegata. 1100 km. dolg kanal v Kara Kumu MOSKVA — Ministrski svet ZSSR je sklenil, da bo do 1957. dograjen 1100 km dolg kanal iz reke Arnu Darie do kaspiškega morja. Kanal bo namakal milijon 300 tisoč hektarjev bombažnih polj in 7 milijonov hektarjev puščave, ki bo spremenjena v rodovitno pokrajino. Pili - pok «ŽIVELA AMERIKA» «Primorski dnevnik» z dne 13. IX. o Koreji: «...vendar ne gre zgolj za ameriško intervencijo, temveč v še večji meri za intervencijo... Sovjetske zveze». Ce je tako, nevarnost ne prihaja iz ZDA, marveč iz... Sovjetske zveze. Zato: Živela Amerika! Živel Truman! Živele atomske bombe in totalna bombardiranja! Živel «socializem» ameriške importne-eksportne banke! «VESELI» LAŽNIVCI «Primorski» istega dne: «V stockholmskem pozivu tudi niso obsodili vsakršnega napada...» Praški poziv pravi: (Partizani miru obsojajo kjer koli izveden napad in oboroženo vmešavanje v notranje zadeve drugih narodov» BANKROTERJI Se vedno ista številka «Primorskega»: «Iz vse dosedanje prakse SZ v vprašanju razorožitve se Je že neštetokrat pokazalo, da misli SZ le na razorožitev drugih». Dobro plačani pisuni tlto-amero-fa-šistlčnega lista, naj sl na 2. strani pretekle in današnje številke «Dela» prečkajo članka o razorožitvi. Videli bodo, da so tudi tokrat s svojimi lažmi bankrotirali. SVOJSTVEN SOCIALIZEM «Stov. Poročevalec» z dne 8. IX.: «Kmet Trpin Franc Je takoj odštel 200.000 din (t. j. po titovskih računih 2.000.000 lir, op ur.) ljudskega posojila». Naj torej živi tak «socializem», kjer se izkoriščevalci, kulaki, kapitalisti in slična sodrga lahko celo bahajo s svojimi zaslužki na račun delovnega ljudstva. Pozivamo vse Izkoriščevalce, naj pohite v Jugoslavijo služit dobre denarce v «Izgradnji socializma» tliiM€‘k tov. Goluliovlòa v li*tii «Za trojni mir» BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE za osvoboditev izpod titovskega fašizma Bilo je več ob'ik borbe jugoslovanskega delavskega razreda. V začetku borba ni imela organiziranega značaja iri jo predvsem izražala posamični odpor delavcev. Delavci niso šli na brezplačno delo, niso delali izven rednega urnika, niso uresničevali vsakodnevnih načrtov, niso spoštovali delovnih norm, so proizvajali blago zelo slabe kakovosti, itd, Titovci so nato odgovorili z raznimi ukrepi: z odvzemom Živilskih nakaznic, z znižanjem mezd in plačanih počitnic, z ukinitvijo pravic na brezplačno zdravniško pomoč, z odpusti, aretacijami, itd. Kljub temu pa borba ni odnehala, marveč je postajala vedno bolj organizirana. Jz oblik posamične borbe so delavci prešli na oblike kolektivne borbe, fa-sivizacija je postala množični pojav. Celo po titovskih virih se je zvedelo, da Je bilo v letu 1949. vsak dan nad 400.000 z delovišč odsotnih delavcev. V nekaterih tovarnah, prav posebno pa v rudnikih, kjer se koplje rudo za izvoz v ZDA, se je vsak dan od 500 do 1000 delavcev odstranjet alo z dela Da bi preprečili to novo obliko delavske borbe, so titovci izdali odlok o sklepanju delovnih pogodb med delavci in tovarnami. Po u adnih jugoslovanskih statistikah je v veliki večini tovarn komaj od 15 do 30 odst. delavcev podpisalo te po odbe. Dejansko ni tovarne, kjer naj bi 50 odst. delavcev podpisalo delovno pogodbo. Poleg tega pa je velika večina delavcev, ki so podpisali delovne pogodbe, jih kaj kmalu raztrgala in zapustila tovarno. Zato so titovci kaznovali delavce, obsojajoč jih na dolgo dobo prisilnega dela v tovarnah, kar je spremenilo množico jugoslovanskih delavcev v jetnike. Tem fašističnim ukrepom so delavci odgovorili s stavkami, sabotažo, z ne-izvrševanjem proizvodnega načrta, z množičnim pobegom. Proizvodnja se ie zelo znižala in načrti so propadli. Večina tovarn ni uresničila načrta za leto 1949 niti v višini 50 odst. Da bi strla borbo delavskega razreda, je titovska klika ustanovila policijski aparat za zapisovanje in kaznovanje delavcev, ki se udeležujejo borbe. UDB ima svoje odseke v vseh okrajih. Toda navzlic terorju delavskt razred pospešuje in organizira svojo borbo. Predvsem letos je borba zavzela organiziran značaj. Kot primer moremo navesti akcije železničarjev, ki stalno sabotirajo po titovski kliki organiziran izvoz surovin. Revni in srednji kmetje se na posebno aktiven način upirajo mobilizaciji za brezplačno prisilno delo in oddajanju pridelkov za izvoz. Da zagotovi izvoz neizmernih količin rud, lesa, poljskih pridelkov, je titovska klika sprožila kampanjo proti delovnim kmetom. Samo 1949. leta so titovci iztisnili iz jugoslovanskih delavnih ljudi, ki so jih prisilili na brezplačno delo, preko 10 milijard din. Niti odpor delovnih kmetov proti brezplačnemu delu ni imel v začetku organiziranega značaja. Borili so se posamič. Toda od 1949. dalje je borba postala množičnega značaja. Ko je ti- Čitajt« širite podpirajte «D E LO» tovcem uspevala mobilizaciia, so kmetje takoj uhajali z delovišč. Tako se je 1949. zgodilo v Srbiji, da je od 000.000 mobiliziranih kmetov jih ušlo 430.000. Sedaj je titovcem skoraj nemogoče mobilizirati pomembnega števila delovnih kmetov za svoje prisilno delo. Zato so prisilili na taka dela vojake in jetnike, katerih število je pod policijskim in fašističnim režimom doseglo več stotisočev ljudi. Da ne bi bili primorani oddajati svojih pridelkov, Jugoslovanski delovni kmetje niso od lanske jeseni do letošnje pomladi posejali okrog 3 mlltjonov hektarjev zemlje. 600 predstavnikov srbskih kmetov je pri vladi protestiralo proti oddajam, ki Jih ugonabljajo. V različnih pokrajinah se kmetje z orožjem upirajo oblastem, ki prihajajo po žito in druge poljske pridelke; organizirajo manifestacije, kot se je zgodilo v Banji, Liki, Kordunu in drugje. Borba jugoslovanskih ljudskih mno- žic proti lito/ašisličneMu reži\nu je leta 194S. in 1949. imela predvsem gospodarske objektive. Letos pa se je spremenila v borbo, ki istočasno postavlja tudi politične zahteve. Tako se je splošna borba ljudskih množic proti litovski kliki dvignila na višjo stop. njo. Marca t. I. je litovska klika izvedla volitve v takozvano «ljudsko skupščino FLRJ». Volitve so dokazale, da široke ljudske množice obsojajo fašistični režim litovske klike tudi s pouličnega vidika. V večjem številu votivnih okrožij sp niti 30 odst. volivcev ni izreklo za titovske kandidate. Kot je pisal londonski «Times» (veliki prijatelj titovske klike), titovski kandidati niso v nekaterih krajih odnesli niti tretjine glasov votivnih upravičencev. Politične zahteve: strmoglavljenje fa. šističnega režima titovske klike, vzpostavitev ljudske demokracije in vrnitev Jugoslavije v tabor miru, demokracije in socializma vedno bolj označujejo borbo najširših ljudskih množic mesta in podeželja. Poleg borbe za uresničenje teh zahtev se jugoslovanske delovni ljudje borijo za mir in proti anglo-ameriškim vojnim hujskačem, proti litovski kliki, ki je njihova podružni a za sprožitev vojne na Balkanu. Jugoslovanski na-iOdl vedo, da je borha zn mir odločilno povezana z borbo proti titovski kliki in da se bodo mogli izogniti vojni | nesreči, v kate.o jih hoče pahniti litovska klika samo. če bodo strmoglavili titofašlstlčnt režim. R. GOLUBOVIČ (Se nadaljuje) KARDELJ JE NEDVOUMNO IZJAVIL da podpira ameriški napad na Korejo Titofašisti so nehali slepomišiti: jasno so izjavili, da ne podpirajo korejskega ljudstva, da so proti n. o. b. na Koreji, da odobravajo zločine okupatorjev in njihova prizadevanja za razširjenje spopada ■ Kardelj je priznal, da Tito igra na Balkanu vlogo Singmana Rija Takozvani mednarodni odbor za preučitev evropskih vprašanj je 'sestavil neka «priporočala» vladam zahodnih velesil za uporabo, v primeru vojne, vseli uničevalnih sredstev: atomske bombe, bakteriološkega orožja, plinov, sredstev za uničenje življenja In poljskih pridelkov. Škandalozno poročilo odbora je dvignilo tak val ogorčenja v zahodni Evropi, da so se ljudožrci prestrašili: Lord Vanittart, Moore-Brabazon, Martin Lindsay, Mauric Schumann, Paul Bastide, Bonnefous in Paul Reynaud so sami odrekli priznanje temu dokumentu. (Iz tiska) Svetovna javnost občuduje junaško borbo korejskega naroda proti ameriškim osvajalcem in njihovim hiap:em. Ves svet obsoja fašistični napad ameriških čet na svobodo in neodvisnost korejskega ljudstva, razbojniške letalske napade, ki jih piloti gen. Stratemayerja izvršujejo v duhu gesla: «ubiti otroke v zibelkah, starce pri molitvah, žene z otroci . . zverinske pokolje nedolžnih ljudi in na splošno vsa harfo irska dejanja, ki osveUjujejo resnične namene nosilcev «atomske svobode». Človeštvo se je ob vesteh, ki prihajajo s Koreje, zgrozilo in razumelo, kaj ga čaka, ako bi se uresničile blazne sanje sedanjih umeri ških vojaških krogov, ki so se po lastili oblasti in diktirajo vsemu kapitalističnemu svetu voljo Rockefellerjev, Fordov. Dupontov, Morganov, itd. Zalo i udi rastejo sile, ki bodo p-eprečile novo vojno, ker vedo, da so «atomfaSisti» hujši od 1 nacistov in samurajev, ker rh zgo- I dnvins’ a nujnost žene v vojno, v kateri vi-lijo svojo rešitev pred , nevzilrui m poletom demokracije, in delavskega pnkreta. Kdor je danes na strani fašističnih osvajalcev ameriškega, monopolističnega sistema, je blaznež zakrknjeni :n zakleti sovražnik napredka in svobode, ali pa je plačan hlapec dolarskega imperializma. Sovraštvo, s katerim .- meriški im. penalisti pripravljajo novo vojno proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije in s katerim preganjajo komunistični in demo. kratični pokret po vsem svetu, nam dovolj j sno pove. na kateri strani sta pravica in resnica. Borba med socialistični™ taborom na eni strani in kapitalističnim svetom na drugi strani se je tako zaostrila, da je peščica vojnih hujskačev in lju-dožrcev, ki hočejo vojno, popolnoma osamljena. Prišel je čas, ko se nihče ne more več skrivati pod krinko «tretjih poti», ker «tretje poti» ni in ne more biti. «Ali s so vražniki človeštva ali pa z napredkom, zgodovino, s svobodo in mirom». Druge poti ni. In prav zaradi tega, ker se je odnos med veliko večino človeštva in peščico ljudožrcev zaostril, prav zaradi tega je propadla krinka «tre. tjesilnikov» desnega socialdemokratskega kova. Saragat, Auriol, Teror, uničenje in ubijanje,, koteremu so podvrženi korejski domoljubi je hujši od nacističnega Attlee, Schumacher, Spaak so pokazali svoj obraz hlapcev imperializma in odkrito podpirajo dolarsko razbojništvo na Koreji. V tej «čedni» družbi ni mogel sala kot umazano in breznačelno peščico hlapcev ameriškega imperializma. Zahteve Noelja Bakerja, britanskega trgovskega ministra. Ernesta izostati Tito s svojo tolpo vohu- ; Daviesa, pomočnika za zunanje za-nov, morilcev, poklicnih razbojnikov in sleparjev. Ako se je Titova klika pred nekaj meseci še vedno lahko skrivala pod plaščem «tretje poti» in «neodvisnosti», jo je vojna na Koreji popolnoma razkrin- deve in vsa ameriška posojila, borba delovnih množic v svetu ter nevzdržni razvoj dogodkov v sami Jugoslaviji, so prisilili titofa-šistično vlado da je preko svojega zunanjega ministra Kardelja po- 79 odst. celotnega proračuna ZDA za leto 1949. je namenjeno izdatkom za novo vojno Se za časa druge svetovne vojne je Stalin javno izjavil: «Saj ne gre samo za to, da dosežemo zmago v tej vojni, temveč da preprečimo nov napad ter novo vojno, če že ne za vedno, pa vsaj za daljšo dobo». Povojna sovjetska zunanja politika se je strogo držala teh izjav. Samo atlantski vodilni krogi lahko natolcujejo, da sovjetsko ljudstvo iu njegova vlada vedno misli- " ~ " IT I ta, kako bi napadla druge države. Vlade, članice Atlantskega pakta so popolnoma opustile razpravljanje o razorožitvi - ro napadu na za 'nT se nikogar^apadla, Korejo še večji vojni izdatki ZDA - Izjava Cannona: «Oborožiti moramo vojake drugih držav - V prihodnji marveč da je bila od leta 1917, da- vojni ameriške matere ne smejo jokati za svojimi sinovi, to moramo prepustiti materam v Evropi» lje nepretrgoma napadana. Prvega -------------------------------------------—-------------—--------------------------------------------------------------- Sovjetska zveza se vztrajno bori za dosego sporazuma o razorožitvi velesil napada so se udeležili vsi člani sedanjega Atlantskega pakta. Zato je nemogoče in nespametno misliti, da bi ljudstvo, ki je pretrpelo največja vojna opustošenja, nameravalo sprožiti novo vojno. Sovijetska zveza je tekom druge svetovne vojne utrpela naslednje izgube: uničenih je bilo 1.710 mest ter 70.000 vasi, 31.850 industrijskih podjetij in nad 100.000 poljedelskih središč, brez strehe je ostalo nad 25. milijonov ljudi, ima 20 milijonov sirot, imela je 17 milijonov mrtvih, poleg vsega nepopisnega trpljenja dežele, kjer so bili «vsi in vse» mobilizirani za obrambo. Zvesta načelu, da je mir najdragocenejši zaklad človeštva ter spominjajoč se nečloveškega vojnega razdejanja, se je po vojni sovjetska vlada vztrajno borila za dosego mednarodnega sporazuma o zmanjšanju vojne nevarnosti ter razorožitvi velesil. Sovjetski delegat v Varnostnemu svetu Malik, je 24. januarja in 14. decembra 1946. predlagal naslednji stvaren ter izvedljiv načrt o razorožitvi: «Komisija za oborožitev mora izdelati načrt ZA ODPRAVO ENE Jugonlovan«ko lju ni klonilo pred nuvialičnim okupatorjem, »e najmanj pa bo klonilo pred Titom, izdajalcem luninega narodu. Krvoločni imperialistični hlapec Tito in njegovi razlmjniški pristani so zapisani skorajšnjemu sramotnemu poginu. TRETJINE OBOROŽITVE VSEH PETIH VELESIL in to pred 1. marcem leta 1950. Ta načrt pa bi moral biti predložen Varnostnemu svetu do 1. junija 1949. Komisiji za atomsko energijo se mora naložiti dolžnost, da do 1. junija 1949. predloži Varnostnemu svetu načrt za prepoved atomskega orožja in osnutek dogovora za nadzorstvo nad atomsko energijo, pri tem naj se upošteva, da morata biti oba dogovora podpisana in isto-čano stopiti v veljavo. Treba je določiti, naj vse stalne članice Varnostnega sveta (to so velesile) predlože do 31. marca 1949 popolne informacije o vseh svojih oboroženih silah in orožju vsake vrste, vštevši atomsko». Znano je, kako so potekali razgovori. V prepričanju, da imajo atomski monopol v rokah, so ZDA prišle na dan s sledečim izsiljevanjem: Naj se ustanovi komisija, ki naj v vseh državah pregleda količino «klasičnih» orožij (t. j. NE-ATOMSKIH OROŽIJ); atomsko vprašanje se mora ločiti od vprašanja razorožitve. ZDA so v bistvu podrejale vsako akcijo za razorožitev odobritvi njihovega «Baru-chovega načrta», ki je predvideval v svoji zamisli, naj se izroče vsi rudniki, vsi laboratoriji in vsi atomski znanstveniki ameriški atomski nemško Farbenindustrie eden izmed glavnih krivcev druge svetovne vojne. Zato pa je OZN ob podpori ameriške večine ustanovila Komisijo za klasično oborožitev, ki je dejansko na mrtvi točki, medtem ko pa je v ZDA v teku blazna oboroževalna tekma (vštevši tudi atomskega orožja), ki pa vedno odkriteje pobija vsako možnost razoroževa-nja. Ameriški obrambni minister Johnson je «z nezaupnostjo upošteval vsak predlog o razorožitvi». Pozneje pa je načelnik Glavnega stana ZDA, generai Bradley, na ameriškem kongresu 29. julija leta 1949, izjavil, da morajo ZDA ustvariti močno letalstvo za strateška bombardiranja, «Evropejci» pa morajo preskrbeti pehoto ter «področja za bombardiranja». Višek zločinstva pa je dosegel v svoji izjavi na kongresu senator Cannon: «Oborožiti moramo vojake drugih držav. V prihodnji vojni ne smemo dovoliti, da bi ameriške matere jokale za svojimi sinovi, to moramo prepustiti materam v Evropi»! Dočim je državni proračun Sovjetske zveze za leto 1949, predvideval 18% za obrambo, je moral predsednik Truman o finančnem poročilu ZDA izjaviti naslednje: «V teku leta 1949. se 79% celotne- komisiji, ki jo vodijo predstavniki I ga proračuna nanaša na izdatek za trusta «Dupant de Nemours», to je j vojno, za posledice vojne ter za prav onega trusta, ki je skupno z | priprave nove vojne». Odkritejši glede «vojne proti komun sUčni Rusiji», oz. glede bližnjega napadu na SZ pa je bil v svojem radijskem govoru namestnik zunanjega ministra ZDA, Matthews. Danes, v letu milosti 1950, pa so amiriški, angleški in francoski vlad. ni krogi z ostalimi pripadniki A-tlantskega pakta popolnoma opustili razpravljanje o razorožitvi. Zadostujejo nam njihovi izdatki po ameriškem napadu na Korejo. ZDA: V petnajstih dneh po napadu na Korejo, je bilo izdano v svrho oborožitve 15.642.206.000 dolarjev. Truman je izdal nalog za mobilizacijo novih milijonov vojakov. Za radijsko vojno propagando pa je bilo Izdano nad 89 milijonov dolarjev. Anglija: Attlee je v vojne namene izdal nad 3.400.000.000 funtov ter podaljšal vojaški obvezni rok na dve leti. Nad 50 tisoč mladeničev Je bilo ponovno pozvanih, da odslužijo preostali vojni rok. Francija: Je za vojno izdala 2 milijardi frankov. Vlada se obenem obvezuje, da bo oborožila 15 divizij. Vsota do danes izdanega denarja teh treh velesil v vojne namene bi zadostovala, da bi vsak prebivalec Evrope imel lastno vilo, avtomobil ter milijon lir gotovine. Toda Truman, kot zgleda, se z dosedanjimi izdatki še ni zadovoljil. 25. julija 1. 1., je načelnik A- t'antskega pakta Spofford javno izjavil, da je «potrebno povečati vojaško silo na Zapadu»! Bajka, da so vsi ti ogromni izdatki stavljeni na razpolago za «o-brambo pred napadom Sovjetske zveze», ki naj bi razpolagala z «200 divizijami, pripravljenimi za akcijo», je bila izdana pred dvemi leti od ameriškega vojnega ministra, blazneža Forrestala, ki je skočil z okna norišnice kričeč: «Rusi so napadli Ameriko»! Da SZ do danes ni napadla in ne bo napadla nikogar, nam o tem potrjuje tudi članek I. Ehrenburga, ki ga je objavila «Pravda». Ehren-burg govori v imenu Svetovnega pokreta Partizanov miru ter v imenu sovjetskega ljudstva: «Partizani miru predlagajo sklicanje konference, ki naj bi imela za cilj, da doseže popolno razorožitev v Ameriki, Angliji, Sovjetski zvezi, Franciji in drugod. S tem da vlade, članice Atlantskega pakta niso hotele sprejeti tega predloga za POPOLNO RAZOROŽITEV IN KONTROLO V VSEH DRŽAVAH, so dokazale, da se oboroževanje ne vrši za «obrambo pred SZ», ki je edina zahtevala in stavljala predloge o razorožitvi, marveč da se oboroževanje vrši za napad na Sovjetsko zvezo. Prav zaradi tega tudi nasprotujejo predlogu o prepovedi atomskega orožja ter vsaki drugi možnosti razorožitve». ANGEL FRANZA Titovski fašistični režim, ki ga je beograjska klik a uvedla po vsej Jugoslaviji s pomočjo imperialističnih posojil, prihaja vedno bolj do izrazit tudi v coni B, ki jo titojašistični oblastniki smatrajo kot dejansko priključeno k Jugoslaviji. Nesrečno prebivalstvo cone ti, ki je prepuščeno milosti in nemilosti brezmejnega in pustolovskega izkoriščanja Titove zločinske klike, se z zaskrbljenostjo vprašuje, kam ga bo še privedla ta pogubonosna politika beograjskih zločincev in njihovih krajevnih hlapcev. Kot v Jugoslaviji tako narašča tudi v coni B ljudski odpor. Očividno je, da je mera dosegla vrhunec in ljudstvo ne more več mirno prenašati fašističnega režima. Tudi e coni ti se poraja vidnejši odpor in nezadovoljstvo delovnega ljudstva, bodisi na vaseh kakor tudi v mestecih. Med delavci v tovarnah, ki morajo prenašati prave gangsterske delovne sisteme in med kmeti, ki jih titofašisti prisilno tirajo v lakozvane kmečke obdelovalne zadruge, naraščata iz dneva v dan odpor in ogorčenje, prav v pogledu kmečkih obdelovalnih zadrug so tito/ašisti požrli enega izmed največjih neuspehov. Na način kot so bile zamišljene in organizirane, so te KMEČKE ZADRUGE nova titovska polomijada zadruge v resnici novo sredstvo za pie. nitev že itak bornega kmečkega pridelka m še večje obubožanje revnih kmetov. Kmetje, ki so svoječasno na pritisk titofašističnih oblasti pristopili v te zadruge, jih sedaj popolnoma razočarani z opuščajo. Tako imamo primer kmečke obdelovalne zadruge v Materadi, ki je še pred nekaj meseci štela prilično 30 družin s 130 družinskimi člani. Danes je v tej zadrugi le še 7 ljudi, vsi ostali so že izstopili. Zadružniki so namreč letos pridelali 650 kvintalov pšenice. Tito/ašisti pa so hoteli kmete prav pošteno opehariti. Ze pri obvezni oddaji je določeno, da sme vsak član družine obdržati 2 kv pšenice. Toda pogoji v tej zadrugi so bili še težji. Titofašisti so Jim hoteli prepustiti le 1 kv pšenice na osebo, vse ostalo pa bi morali izročiti zadrugi. Razumljivo je, da so se kmetic temu poskusu ropanja odločno uprli. Na javnem sestanku vseh zadružnikov so dali duSka svoji ogorčenosti in končno prisilili /ašistične gangsterje, da so Jim pustili po 2 kv pšenice. Kmetje so namreč titojašistom odkrito povedali, da bodo v nasprotnem primeru rajši zažgali vso pšenico. Razen tega pa ima zadruga v Materadi 1,200.000 dinarjev dolga It. j. v ital. valuti 12 milijonov Ur) za nabavo umetnih gnojil, semen, žvepla, i.t.d. Vsak zadružnik je letos prejel le 50 kg krompirja. Zadrugi morajo odstopiti pšenico po 4 din. za kg. dočim morajo plačati za kilogram otrobov od 5 do 12 dinarjev. Kilogram koruze stane v zadrugi 25 din., bela moka na nakaznice 12 din., srednje vrste moka pa 7 din. Logično je, da je zadruga v Materadi v popolnem razsulu. Nič boljši ni položaj sličnih zadrug po drugih vaseh. Tako so v Brtonigli tito/ašisti prisilili zadružnike, da so se morali zadovoljiti z 1 kv pšenice. V nedeljo 3. t. m. je bila razpušče- na zadruga v Grožnjanu, ki je štela 7 d;užin. V Pobegih je zadnje dni avgusta prišlo med člani tamkajšnje kmečke obdelovalne zadruge in titovskimi funkcionarji ler uradniki do ostrega prepira, ki se je končal s splošnim pretepom. Tito/ašisti so imeli namreč nekaj zemljišč v zakupu, ki so jih izročili zadružnikom v obdelovanje. Omeniti Je treba, da so ta zemljišča obdelovali izključno zadružniki titofašisti niso pri tem niti mignili s palcem. Ko je bil ves pridelek pobran, so tito. fašisti postavili nesramno zahtevo, da se jim izroči del pridelka, do katerega pa niso imeli ntkake pravice. Zadružniki so se seveda tem nesramnim zahtevam postavili odločno po robu in-lako je prišlo do incidentov. Pod takimi pogoji, ki so slični dobi vazalov, graščakov in biričev, kmetje pač nočejo več obdelovati zadružne zemlje in se na vse načine umikajo iz tega izkoriščevalnega fašističnega obroča. Sicer pa tudi titofašisti prikrito priznavajo popolen neuspeh njihove «zadružne politike». Dejstvo Je, da so v zadnjem času celo popustili in ne silijo več kmetov v zadruge, pač pa Jih tirajo kot vprežno živino na razna «prostovoljna dela» vedala svoje jasno stališče glede vojne na Koreji in glede ameriškega napada na korejsko ljudstvo. Kardelj je dejal: 1. da so oni za neodvisnost narodov: 2. da je vojno na Koreji sprožila Sovjetska zve za s svojo hegemonistično politiko; 3. da je zato sedanja borba korejskega naroda «reakcionarnega zna čaja», da mora zato korejski narod «iskati druge poti za rešitev svojega vprašanja» in da je Severna Koreja napadla Južno Korejo; 4. da je Jugoslavija v položaju ■lužne Koreje, t. j. «nedolžne ovčice», ki jo skuša «sovjetski imperializem požreti». 5. da zato titofa-šistična vlada ne more biti solidarna s korejskim narodom in da ga ne bo podprla. Vsekakor je torej jasno, da ne more nihče pobiti dialektike zgodovinskih dogodkov. Prej ali slej je moralo priti do odkritega titofa-šističnega 'stališča glede vprašanj, ki se tičejo svetovnega miru ogroženega po ameriških imperialistih. V svojih petih točkah ni Kardelj niti z besedico omenil ameriškega imperializma, ni dvignil najmanjšega prsta proti ameriškemu napadu, ni niti površno obsodil razbojniške ga početja okupatorjev proti korejskemu ljudstvu. Ne, vse svoje be sede je izustil, da bi dokazal solidarnost z Mac Arthurjem in Trumanom, da bi v jezuitskih in dvoličnih stavkih ponovil vse «argumente» ameriškega lažnega propagandnega aparata o «napadu» severnih Korejcev na «nedolžnega» Slgman Reeja in da bi opravil svojo hlapčevsko dolžnost z natolcevanjem o «krivdi» Sovjetske zveze za spopad, ki so ga že več let pripravljali ameriški imperialisti. Titolašistična klika je torej preko Kardelja popolnoma odkrila svoje neizmerno sovraštvo do Sovjetske zveze, držav ljudske demokracije, demokratičnega pokreta in stvari miru. Kardelj je v svoji izjavi zelo jasno povedal, da titofa-šistična klika smatra Sovjetsko zvezo kot svojega glavnega sovražnika, in skuša s tem «prepričati» jugoslovanske narode, da je zato treba iskati «pomoči» pri ameriških vojnohujskaških krogih, ki «predstavljajo» manjšo nevarnost. Ce sedanja borba korejskega ljudstva proti ameriškim okupatorjem ni osvobodilnega značaja, je logično za Kardelja in njegove najpodlejše kamarade, da je «reakcionarnega značaja», je še bolj logično za Kardelja in kamarade, da je osvajalni napad ameriških edinic «naprednega značaja». Iz tega sledi, da mora «korejsko ljudstvo iskati druge poti za rešitev svojega vprašanja»» kakor pravi Kardelj. Te «druge poti» torej naj bi bile v opustitvi osvobodilnega boja, v slepi pokorščini ameriškim osvajalcem, v zasužnjenju dežele in njeni kolonizaciji po «vzgledu» Tita in Kardelja, ki sta prodala Jugoslavijo in jo spremenila v kolonijo ameriških trustov. Se jasneje pa je Kardelj govoril o sedanjem položaju Jugoslavije. Ako je osvobodilna borba korejskega ljudstva «reakcionarnega» značaja, ker «Sovjetska zveza vodi hegemonistično in imperialistično politiko», in ker se zaradi tega «korejsko ljudstvo mora mirno podrediti ameriškim imperialistom, ki vodijo osvajalno vojno naprednega značaja», je prav tako jasno, da Jugoslaviji grozi «največja nevarnost» z Vzhoda. Zato «se Jugoslavija mora opreti na Zahod, na ZDA», ki so danes «napredna sila», ker «spoštujejo listino OZN, dvigajo ugled te organizacije in Dostavljajo svojo vojsko na razpolago te organiz.acije», itd.. Ker pa je Jugoslavija «socialistična» in je v položaju Sigman Rheeja, t.j. pred skorajšnjim «napadom» s strani Vzhod-a, se mora braniti s pomočjo OZN, ki so jo ZDA spremenile v svojo podružnico in krinko za napade na neodvisnost malih in ve čjih narodov. To je bistvo Kardeljeve «filozo fije» o vojni na Koreji, ki so j n sprožile imperialistične čete. Vsekakor se jasneje kot tako Kardelj ni mogel izraziti. Povedal nam je torej, da so posojila in «obiski» rodili «obilo uspeha» in da je Jugoslavija postala kolonija imperiali stov, kakor že mnogo časa trdimo in da je «socializem» slaba krinka fažizma in privrženosti imperializmu. Povedal nam je tudi, da je Tito balkanski Sigman Rhee, kakor smo trdili takoj po ameriškem napadu na Korejo. Toda Kardelj naj se ne boji: narodi sveta ne bodo nasedli njegovim krilaticam, ki so vredne Hear-stovih «Readers Digesta». Sile miru in demokracije rastejo iz dneva v dan in so osamile ljudžrce, ki hočejo vojno. Sile miru in demokracije izražajo svojo popolno solidarnost korejskemu narodu, ki ne brani samo svoje svobode in neodvisnosti, marveč brani tudi mir svoje dežele in vsega sveta. S1SKOVIC KAREL DELO MLADljNB za “Mesec tiska,/ Kot vsako leto, je tudi letos sep-iember posvečen demokratične®0 t sku. Izvršilni odbor ZKM je ž® dokončal načrt in mladina vseh sektorjev Je marljivo pristopil» “ delu. Po vseh mladinskih sekcij»11 se čuti tekmovalno vzdušje, ki 1,0 spodbuda k širjenju demokratične' ga tiska, ki mora priti v roke vs»-leemu demokratu ,n v vsako de®0-kratično družino. Te dni smo se podali v pred®®-sije, da si točno ogledamo delovanje mladine v okviru «Me**1 demokratičnega tiska». V Skednju Najprej smo obiskali mlad®” Skednja. Dobro smo «zadeli»! U*' stvo da je mladina le v nekaj d»®^ mnogo prispevala za «Mesec», ne spravlja v dvom. da bomo » konca me-eca pisali o še veti1 uspehih. No, pa povejmo le nek»! od vseh nalog, ki si jih je zad® škelenjska mladina. Obstali sm(j ko so nam povedali, da bodo 0 dosedan ega števila mladinsK*®_ tednika «Pattuglia» zvišali kar 1 250 odstotkov. Tudi kar se tiče k° ^ kretne nemoči tisku, so se P"" 'epo odrezali in nabrali 2400 ® Porebno pa moramo pohvaliti ' Pri trlja Mihaela ki se je s sv°' aktivnostjo res dobro izkazal- z orihodnji leden pa upamo, da 6 mo imeli še kaj novega iz Skedm. Torej. Skedenjci, nasvidenje do Pr horliveea tedna! Pri Sv. Ani Kaj pa mislite, da mladina Pjj Sv. Ani res zaostaja, čeprav ■ mladinke z nabiranjem denari» . vedno pri tisti vsoti. Ali veste P kakšni? Naj napišem? Res J«-so mi na uho prišepnile, da so ^ lisa1 i»r lovile, da bodo «pohitele» sedaj nabrale le nizko vsoto, pri **., pa prosile, naj bi tega ne naPlS za javnost, obenem pa trdno - , in ted*j «kar na časopis». Zato, ker se n' mladinke preveč izkazale, P» „ smemo opustiti priznanja dobre in uspešnemu delovanju mladine Do 6. t.m. so mladinci nabrali » 2160 lir. Mladinci, tokrat ste se P res napram mladinkam dobro lZt\| zali! Le tako morate nadaU*v sicer vas bodo mladinke Pre® « le, kar so nam obljubile. Prihod leden bomo pač videli, kako so ® dinke držale obljubo. Mladinci v bodo brez dvoma pomagali inlad,, kam, da bodo vsi skupaj *lV vredni. Na Kolonkovctf Zakaj pa naj bi pri takem *"•/ manjuii pozabili na KolonkoV ^ Vemo, da zelo pridna, i uua iu«» j- - ^ uspehe nekako hotela pridržah se, verjetno zato da bi nas ob zaum na nuiu»"- j je mladina Kolonk» i. Toda tokrat je y .. , KO" iji/JjU cu «Meseca» presenetila z vei>" ^ uspehi, ki jih bo dosegla. No. počakajmo do konca. Toda ot\f\ smo le zvedeli. Kot v Križu» L Dugolinu, Daciju in v Nabr® ^ prodajajo kar 10 izvodov več timskega lista «Pattuglia». Se tudi na «Delo» niso pozabili-Kar se tiče širjenja mladins"^,, časopisa moramo izraziti P°" c solidarnost z mladino KoreJ*’ . se odločno bori za neodvis"^ svoje domovine, proti cilje® . a ®*r sol1' z mladino Koreje 10^ lonialnega zasužnjevanja ških imperialistov. Ob izrazu darnosti dina Camper obljublja, da s® odločno borila proti atomski bi — za mir ter proti impefl ^ stični vojnohujskaški polit'*"1 sovražniku mitu in svobode- .j Podobno pismo je poslal» ^ mladina iz Ricmanj-Loga- t ona izraža globoko solidarno" mladino Koreje ter ravno ®fl, obljublja, da se bo vztrajno p la za mir ter proti vojnohuJ" škim provokatorjem amer imperialistov. ,p> Naj živi svobodna in ne0<1Vjej» Koreja! — kliče mladina 1,9 ozemlja. V=I=G=0=R=E=L=L-1 ,i!i Šivalni 3tro*i‘ največje ja®^ dovoljena vsakršna preizku i Šiva — veze — krp® I Prodaja na obroke do 20 meseceV Edini zastopnik : D E L P O N T * 9027« ol \ In il l;,o živi stovjetski delavec l iì Str »mu ! « /seli a k ijah bo ine vsa- mo- me- de- seca lin» Dej- 'neti nas i« čjič »kaj jais mo, od :e«'1 za cof- irav lir tov- /oj" Za bo- ni»- pri- septembra 195. DELO Stran 3 ^zposelnost je z^e pred 20. leti popolnoma izginila - Z njo sta izginili tudi zapuščena deca in prostitucija - Kljub %temu opustošenju si danes navaden delavec v SZ lahko kupi na prosti prodaji motorno kolo in celo avtomobil Letos je italijanski de,(\okrat paolo Robotu izdal knjiil pod lasiovom «Nell'Urlio.le Sovietica s' nife cosi», v kateri odg,Varja ,la svojstven način na ihjraz-UčnejSa vprašanja, h i se itičejo Življenja državljanov Soihetske Zveze. Gradivo za omiajeno *hJigo je pisatelj btr<\ požigoma za časa svojega P'jjnajst-,etnega bivanja v Sovlets.ii zvezi- Zato knjiga ni le , te se zglasijo pri kat »blisiji tovarne, podjetja, i i a*i urada, kjer želijo delat Imponi v službo gredo nami i. delavci na zdravniški p ;f r zdravniki točno ugotov 1 kandidat telesno dovolj tajajo lovol j ■ovski stano Pred j čenči i gled o, ali inčan vršenje dotične službe. '■ je .^ibek, ga dodelijo lažjim' služ ■*J1> torej k lažjemu delu. "‘Pl vstopi sovjetski delav peščenec neko službo im: Jn do p, po Inuma brezp j^avniške oskrbe. Se več. pi „ 11 j e imajo ž > za časa pripr: Pa službo lorej medtem, .mti delavci vadijo v posi tPo-strokovnid vadnicah in ilo tako oni, ki študirajo bodisi na -rednjih ali visokih šolah. Bolnik, ki ima nad 38 stopnj mrzlice ima pravico, da pokliče zdravnika bolniške blagajne na svoj dom, medlem, ko oni, katerih mrzlica ne do-teže omenjene stopinje, grerio o-sebnn v polikliniko ali v ambulato. 'ij dot enega kraja. Tudi sjiecia-lisii prihajajo na dom bolnika popò1 noma brezplačno. Iz teg t sledi. da je zdravniška oskrba delavcev in nameščencev v Sovjetski zv P i na mnogo višji stopuji kot pa v Ameriki, kjer po uradnih po-datk h potrosi delavec povprečno po 6% svoje plače za zdravniško oskrbo. V Sovje ski zvezi delavec ali nameščenec lahko izostane od dela, če ima le 37,3 stopinj mrzlice. Dokler mu ta ne poneha, je podvržen zdravniški kontroli. Četudi je odsoten od dola prejema plače in sicer: delavt c, ki nima še tri leta staln ■ zaposlitve, prejema 5C% plače, i ni, ki je zaposlen od 3 do 6 let 8. %, on pa, ki je zaposlen nad 8 let, preji ma 100% plačo tudi za časa bolezni. Porodnice izost mejo iz debi 77 i ni, a ves čas prejemajo redn > in c< lotno plačo. Iz tega je dovolj jasni, da sovjetski delavci in n trn 'ščetici seveda niso zaskrbljeni za svoj obstanek niti za časa bole; ni. Vs' delavoi in nameščenci imajo pravico do rednega letnega dr.pusta’ i 'd 15 dn 30 dni. Seveda pri jemajo za casa dopusta redno pličo. Do lopusl a imajo pravico tudi delavci in nameščenci, ki so bili zaposleni komiij 6 mesecev. Iz vsega tega vidimo, da sovjetski delavci in nameščenci imajo poleg udobnega življenja tudi možnost, da si denar prihranijo. P,e- Za dokončni zlom fašizma in imperializma lt||1 a sedmimi leti na dan 8. sep-*if(l Je bilo proglašeno premirje Italijo in zavezniškimi silami. \5U^° fbSistične Italije je ustvarilo ie(i°Je ne samo za množično oboro-C b°r|)0 italijanskega ljudstva za V 0(1iteu izpod nacističnega jarma, il0u°erebivalstva, ki je končno pred seti-. u8!edaIo žarke svobode in demone. g,. j, dobro se vsi spominjamo, kako 6o ,afc°j po kapitulaciji Italije vrelo %m^tih in vaseh. Italijanske divi-s° se razpršile in na njihova me-stopaii slovenski, italijanski in s,ti delavci ter kmetje, ki so za i l ....................... u°Je kraje, organizirali večje boi iglice in se pripravljali na bojij l( eaa z nacističnim okupatorjem, c, 9radi izdajstva italijanskih oblaé- 'i °i> i * V \ ‘n titofašisti pronical ^ e,isko Primorje in Istro. Senici lahko rečemo, da so ^ načrta med anglo-amertška lil č|>zQb D° kapitulaciji Italije nekaj ne-iligOega, ki je že vsakemu pJtalo aa je ljudstvo brez narodnšstne l»er e »zelo usodo v lastne roli' in ab|!° za orožje, s katerim f? je V / POPRAVEK : Pojasnilo prve dvokolo!ske virusov, ki je bila objavljena i» strani v prejšnji številll, se h lnila~neljuba pomota. f ^ * i * * * v * lo li*lno se glasi : Z elektror lkim \ °S^°Pom 15 tisoč krat povetani heke nalezljive boleznj pri ostanke denarja lahko položijo v hranilnice proti 5% obrestim. Redna ; aposlitev, vsestranska oskrba in obvezna šolska doba za mladino d i 17. leta starosti so popolnoma odi ravile žalostno stran nekdanje cars.te Rusije, namreč zapuščeno in pokvarjeno deco. Kdor je kdaj čiial znamenite romane Gorkega, si je povsem lahko ustvaril sliko o tej veliki rani carske Rusije. Slične rane so bile sicer za časa nemškega vdira v Sovjetsko domovino ponovno . adane ruskemu narodu, toda v mnogo manjši obliki. Danes pa ni o n.ej več nobenega sledu. P.ič pa sc s to žalostno sliko lahko «pona;a» bogata Amerika in zla iti mesti Chicago in Boston. * Istočasno, kot je izginila zapuščena deca, ie i zginila tudi prostitucija v Sovjetski. V stari carski Rusiji je mnogo mladink zabredle v prostitucijo prav zaradi slabih gospodarskih razmer in zaradi pomanjkanja dela. Dekleta so p-iha-jala v mesto v upenju, da dobe delo, a tega niso naš'e in tako so zašle v javne hiše. Tega pa si v-jetska ureditev ne pozna. Kjer je dovolj dela in dovolj zaslužka za vse. kjer mladina z vso brezskrbnostjo lahko gleda v bodočnost, je lahko stopiti v zakon tudi razmeroma mladim ljudem. Nešteto je primerov ko se poročita ndadinca. ki še obiskujeta višjo šolo. Izredno mnogo sovjetskih delavcev ima svoje motorno kolo. Motorna kolesa so v prosti prodaji že od leta 1946, in stanejo okrog 4000 rubljev. Od lani dalje so v prosti prodaji tudi avtomobili znamke «Moškič», ki so povsem podobni italijanskim avtomobilom znamke «Topolino». Ti stanejo 7000 rubljev Seveda sir v prodaji tudi avtomobili drugih znamk, med katerimi je omeniti znamko «Pobeda», ki je podobna tukajšnjim «Fiat 1100» in ki stane 9000 rubljev. Veliko je povpraševanje po prevoznih sredstvih, kajti nešteto navadnih delavcev, uradnikov in umetnikov ima možnost, da si jih nabavi. Ulice sovjetskih mest se, kar se tiče prometa, v ničemer ne razlikujejo od ulic velikih evropskih mest in od glavnih ulic našega Trsta. (Koliko delavcev v Trstu ima svoj avto in se v njem vozi na delo? Nedvomno bi jih le malo našteli!) No, boste rekli že marsikaj ste nam našteli, niste nam pa povedali koliko zasluži sovjetski delavec. Da vas bomo zadovoljili, vam bomo odgovorili z besedami pisatelja Robottija. Delo se v Sovjetski zvezi v glavnem plačuje po akordu. Kdor več dela, več zasluži. Plača pa je določena po vrsti dela. Težje delo, večja plača. Ne obstoja pa nikaka meja, preko katere bi sovjetski delavec ne smel iti. Izredne ure so plačane za 50% več od rednih delovnih ur. Vsi prejemki pa so izplačani v celoti in brez katerega koli pridržka. - Plače so take, da si bodisi navaden delavec ali uradnik lahko kupuje svoje motorno kolo, avtomobil, radioaparat, da imajo še prihranke v hranilnici, a da poleg tega živijo udobno in kulturno življenje. iravljalo na zadnji naskok na hi-■ l jevo zver. Vsekakor so bili ti dne- i mogoči sa.no zaradi junaške domo-slte vojne sovjetskih narodov, ki so Stalingradu zadali smrtni udarec zrnu in njegovim satelitom, zara-({naglega in nevzdržnega napredova-'slavne Rdi če armade, ki se je bli-t brlogu Hitlerja in njegovih zlo-č^skih pomagače v. In prav z zavestjo, da jim na čelu. <)ji Sovjetska zveza, so Slovenci, Ita-ani m Hrvati naše pokrajine šli v ij zoper soviatnika in prav zaradi '?a so zmagali in poteptali v tla raz-cjniške zastave hitlerjevskega sred-jlijega veka. Uanes se 8. septembra spominjamo, ker človeštvu g-ozi nova vojna s strani onih, ki so scusali na vsak način ohraniti vsaj jedi o nacizma, da bi ga ponovno pahnili proti Sovjetski zvezi; ki so najeli podlo titovsko tolpo, ki naj bi imela nalvgo i-zvati ali pa podaljšati konflikt i, e za dokončno uničenje Jalistične zveri, marveč zn napad na sovjetsko deželo In ko obujamo svoje spomine na dogodke pred sedmin i leti, nam raste zavest, da smo takrat bili silni, a da smo danes še silnejši. Ce je takrat bila hitlerjevska zver na tlel. in jo je. zapuščala fašistična zaveznii a, je danes ameriški imperializem tudi na tleh in v svojih zadnjih krčih skuša zadajati človeštva hude, nezaceljive rane. Pre i nami stoji kakor pre i sedmimi leii naloga, ki jo moramo do konca uresničili: uničiti moramo fašizem, ki je zopet vstal v podobi ameriškega imperializma, v podobi titovskega policijskega režima in še vedno traja v Frcncovi Španiji in monarhistični Grčiji. Danes je bolj kot kdaj koli prej zelo primerno geslo, s katerim je ob kapitulaciji Italije, naše ljudstvo šlo v borbo: Smrt fašizmu svobodo narodu! V mesecu demokratičnega tiska napnimo vse svoje sile, da Sirimo liste, ki so nosilci resnice proti truma-novim patentiranim lažnivcem. "D ELO,, je glasilo Slovencev, ki se bori proti ogromnemu Številu titovskih, vatikanskih in wa-shingtonskih trobil, za mir, svobodo in pravice našega naroda. Dolžnost vseh Slovencev je, da ga kupujemo, podpiramo, Sirimo! C Nemški nacizem in ameriški vojni načrti ) ZDA BODO POŠILJALE V NEMČIJO vse potrebno za proizvodnjo atomskih bomb Ameriške okupacijske oblasti so dovolile Zahodni Nemčiji uvoz atomskih surovin in strojev - Haiderjev načrt za obnovo nemške Wehrmacht III. V SZ ni več zapuščene dece. Mladina se pridno uči ter vestno usposablja za svoj bodoči poklic. V teh zavestnih in zločinskih vojnih pripravah ni smelo manjkati orožje, sta ga blagoslovila Truman in kardinal Spellman, newyorški •nadškof — to je atomsko orožje. Strahovito je slišati, a je kljub temu le gola resnica: ZDA pošiljajo v Nemčijo atomsko orožje ter ga izročajo bivšim nacistom. Da to ni nobena izmišljotina, potrjuje tudi uradni časopis kanclerja Konrada Adenauerja. Naj navedemo dobesedno. kaj piše ta časopis («Bunde-sanzeiger» iz Bonna od 13. julija 1950), ko prinaša nek ukaz generala Mac Cloya: «Uvoz urana, torija, devterija in drugih prvin za atomsko razkrajanje (to je uporabnih za atomske bombe), kakor tudi materiala in znanstvenih naprav za proizvajanje atomskih instrumetov ter skratka vsega modernega orožja za sodobno vojskovanje bo odslej pod neposrednim nadzorstvom vlade v Bonnu. Istočasno pa se bo omililo nadzorstvo medzavezniških oblasti». Našim bralcem prinašamo v izvirniku zadnje besede grozovitega ukaza, ki ga je izdala franko-an-glo-ameriška komisija za zahodno Nemčijo: «Bekanntmachung» (ukaz) določa, da se smejo svobodno uva- žati v Nemčijo «Elektromaschineci, die im Stande sind, Uranisotopen mit einem Ausbeutungspotenziell von mehr als ein Milligramm U-235 in 24 Stunden zu trennen». V Nemčijo je torej dovoljeno svobodno uvažati aparate, ki morejo v 24 urah proizvajati več kot en miligram urana 235. To pomeni v revnih besedah, da bodo nacisti, ki gospodarijo danes v zahodni Nemčiji, mogli izdelovati atomske bombe, za katere je potreben oni del urana, ki ga označujejo z U-235. Komu so namenjeni atomski instrumenti in proizvodnja, ki jo bodo začeli v Nemčiji, je najbolje razvidno iz poročila angleške agencije «Reuter» od 28. julija letos, ki je prineslo tudi tole vest: «Od konca tega meseca se ameriške čete v zahodni Evropi (skupno s pomožnimi ženskimi oddelki) vadijo v posebnih tečajih za atomsko vojno». V tem pogledu je zelo značilen članek, ki je izšel 26. julija v «New York Times»: «Delovna sila, tovarne, surovine in vsa druga sredstva Kanade in zaveznikov v zahodni Evropi (vštevši, naravno, tudi Nemčijo) so vključene v proizvodnjo orožja. Vse države, ki so v stanju, dobavljati strateške surovine, bodo imele prilike «zaslužiti dolarje». Večjega cinizma si pač ni mogoče KVI' litij po petih letili že eiihrut uredi vprašanje slovenske šole Stalni ustroj in trajna namestitev učnega osebja sta neobhoden pogoj uspevanja šole Sesto leto že teče po koncu zadnje vojne. Tudi slovenske šole v Trstu stopajo letos v šesto leto svojega vzgojnega delovanja. Toda kljub temu se pravni položaj slovenske šole v vsem tein času ni popolnoma nič zboljšal. Trdimo ce- lo lahko nasprotno, da se je celo poslabšal z raznimi omejitvami, ki jih je okupacijska in civilna šolska oblast naložila naši šoli. Naj omenimo samo odredbo VU, da mora biti najmanj 25 učencev v okolišu za ustanovitev nove slovenske o-snovne šole. To brezpravje proti slovenski šo- li bi bilo razumljivo takoj prve dni po koncu vojne. Toda ni mogoče razumeti tega v civilizirani deželi, kateri je bila pred tremi leti priznana državna neodvisnost (er popolna narodna enakopravnost Slovencev in Italijanov. Zaupna u-prava, ki ,po lastni trditvi izvaja le mandat Varnostnega sveta, bi morala smatrali mirovno pogodbo kol osnovni zakon, iz katerega izhaja tudi njena lastna oblast. V resnici, brez te pogodbe bi bile ànglo-ameriške čele in njena vojaška u-prava popolnoma ilegalno v naši coni STO, t. j. kot tuja sila, ki le s silo vlada na sovražnikovem o-zemlju. Prav pri vprašanju slovenske šole vidimo v resnici, da se vojaška uprava zelo dosledno drži načela «zaupne uprave» na tujem ozemlju. Stopamo v šesto šolsko leto, a slo. venske osnovne in srednje šole še vedno niso prešle iz provizorija, t. j. iz režima začasnosti v stalni u-stroj, ki bi nam jamčil obstoj vsaj najmanjšega števila stalnih šol in razredov. Prav naše demokratične organizacije so prve sprožile vprašanje stalnega ustroja (organika) slovenskih osnovnih in srednjih šol. Kajti prav isto pravico zahtevamo za svoje šole. kakršno ima italijanska šola, ki ima svoj stalni ustroj z odgovarjajočim številom trajno nameščenih učiteljev in profesorjev. , Prazni izgovori Vse šolske oblasti od vrhovnega šolskega šefa pri ZVU profesorja Andrija, preko superintendanta Ru-binija pa do prof. Sciolisa in drugih najdejo tisoč izgovorov, zakaj slovenska šola nima svojega organika in zakaj slovenski šolniki ne morejo priti do stalne namestitve. Predvsem pravijo, da so tu po sredi lehnične in politične ovire. Med politične štejejo namreč to, da še ni «ugotovljeno» dokončno stenje našega Ozemlja. Kakor drugod. tako tudi na šolskem polju ZVU «noče spreminjati obstoječega zakonskega stanja, ki je vladalo pred njenim prihodom». V resnici pa pod vplivom italijanskih šovinističnih krogov v Trstu noče priznati veljavnih načel mirovne pogodbe, med njimi zlasti enakopravnost Slovencev, ter skuša s tem mamiti italijanske nacionaliste s prividom sKorajsnjega povratna trsta k Italiji. Čeprav je na političnem polju to prizadevanje že davno padlo v vodo, vendar hoče o-hraniti vsaj njegov videz in to prav na račun slovenskih šol, jezika in drugih narodnih pravic. ZVU je izdala nešteto odredb in ukazov, ki globoko posegajo v «obstoječe pravno stanje», vendar si zato ne dela niti najmanjših očitkov. Ko pa je v vprašanju slovenska šola, kar bi bilo le poprava od fašizma storjenih krivic, se kar na enkrat proglasi za nekompetentno, češ da je samo zaupna uprava. Tako je VU takoj po koncu vojne popravila krivice, ki jih je fašizem prizadejal tržaškim Zidom; Slovencem pa je nasprotno z ukazom 183 omejila celo one pravice uporabe materinščine, ki dotlej po zakonu niso bile prepovedane. Prav tako ne morejo veljati pomisleki tehničnega ali drugega značaja. Med tem navajajo, češ da ni učnih moči, ki bi mogle biti stalno nastavljene razen nekaj izjem. To- da poleg mnogih učiteljev in profesorjev, ki imajo tukajšnje državljanstvo in predpisano šolsko izobrazbo in bi kot taki mogli biti stalno nastavljeni brez vsakršne o-vire. so tudi taki, ki so morali za časa fašizma kot politični preganjanci zapustiti naše kraje ter se zateči v Jugoslavijo, v notranjost Italije ali drugam. Zato bi bilo e-dino pravično, da se tem popravi od fašizma storjena krivica ter se Jim omogoči stalna šolska kariera. Titovske špekulacije s slovensko šolo Dosedanja nestalnost učnih moči najbolj kvarno vpliva na šolo samo, ker se učitelj ali profesor ne moreta s takim navdušenjem predati edinole šoli. Prav ta nestalnost •n kot posledica nizka plača dovoljujeta titofašistom, da zlorabljajo naše šolnike v svoje politične špekulacije. ker so jih z «dodatno plačo» in še bolj z zagotovljenim mestom in pokojnino v Jugoslaviji popolnoma dobili pod svoj vpliv. Le na ta način morejo danes titovci špekulirati s slovensko šolo ter u-prizarjati razne stavke in podobno. Ker VU do danes ni ničesar ukrenila proti temu, upravičeno sumimo, da nima prav nič proti temu nemogočemu stanju brezpravnosti in proti špekulaciji s slovensko šolo. Vojaška uprava ima vse zakonite in tehnične možnosti, da bodisi sama, bodisi v sporazumu s prosvetnim ministrstvom v Rimu končno že uredi to nezdravo stanje, ki daje titofašistom popolno svobodo mahinacij v politične namene, na drugi strani pa italijanskim šovinistom pretvezo za napade in biro-kratične ovire, ki jih je naša šola deležna že ves čas svojega obstoja Prepričani smo, da bi VU prav z lahkoto, če bi le imela dobro voljo, uredila vprašanje naše šole, kar Slovenci z vso pravico od nje terjamo. Tudi jugoslovanska vlada bi mo- gla in morala v zaščito ne le tržaških, temveč tudi goriških Slovencev doseči v Rimu vsaj ona zagotovila za slovenske šole, ki jih predvideva mirovna pogodba. Ce Titova vlada do danes ni tega napravila, je to le znak, da ji gre sedanje brezpravno stanje naše šole mnogo bolj v račun, v njenih političnih špekulacijah. Tudi «nestalnost» števila učencev v slovenskih šolah ne more biti vzrok ,da oblasti odrekajo naši šoli stalen ustroj in trajno namestitev učnih moči. Kajti kljub vsemu pritisku in propagandi proti slovenski šoli je bilo v zadnjem šolskem letu nad 3.400 učencev v slovenskih osnovnih šolah; in ta številka se verjetno tudi v bodočih letih ne bo bistveno spremenila. V srednjih šo-iah pa zaznamujemo v lanskem letu celo prirastek za 114 učencev, «ar še bolj potrjuje stalnost poseta naših šol. Toda prav s to špekulacijo, da slovenske šole nimajo stalnosti, skušajo italijanski šovinisti, ki so na odgovornih mestih, preprečiti normalen dotok slovenskih otrok v svoje šole. Da se napravi konec temu, vzgoji škodljivemu stanju v slovenskih šolah, da se enkrat za vselej preprečijo vsakršne maheiacije in politične špekulacije proti slovenski soli tako s strani italijanskih kakor tudi slovenskih šovinistov, naj Vojaška uprava s posebnim ukazom ali pa po dogovoru z Rimom zagotovi naši šoli stalen ustroj (orga-nik) ter naj razpiše konkurz za vsa stalna mesta ki naj jih zasedejo oni, ki imajo za to zakonite pogoje. Ce pa tudi Vojaški upravi ta naš predlog, ki je zahteva vseh tržaških Slovencev, ne gre v račun, naj javno pove, da tega noče napraviti. Tako bodo vsaj spregledali še oni redki Slovenci, ki kljub tolikim bridkim izkušnjam še vedno pričakujejo od nje izpolnitve vroče želje vseh tržaških Slovencev — popolne narodne enakopravnosti. misliti. Krupp, Thyssen, nacistični voditelji in kajpak tudi Tito si nia-nejo roke, ko že vidijo pred očmi nove dobičke ne več v ničvrednem papirju, temveč v zvenečih Trumanovih dolarjih, kot plačilo za kri piilijonov, ki jo nameravajo preliti. Dandanes si nemški politiki in generali, ki so odvisni od velikih nemških trustov, katere so že pogoltnili veliki ameriški bratci, mnogo prizadevajo, da bi uresničili veliki oborožitveni načrt Nemčije. Izgleda celo, da je vlada ZDA prepričana, da bo mogle dobiti najemne vojake predvsem v Nemčiji. Dva zahodnonemška časopisa «Der Ta g» iz Berlina in «Frankfurter Zeitung» sta namreč prinesla vest, da sta znana nacistična generala grof von Schwerin, bivši poveljnik nemških oklopnih oddelkov, ter general von Speidel, bivši načelnik Rommelove-ga glavnega stana, prišla, prvi v London na zasedanje sveta namestnikov Atlantskega pakta, drugi pa v Fontainebleau na zasedanje glavnega stana «Evropske obrambe». Oba sta šla po izrecnem nalogu kanclerja Adenauerja in prinesla «prispevek» nemške strategije za «obrambo Zahoda». Istočasno je imel v zahodnonem-ški prestolnici Bonnu tiskovno konferenco sam general Geyr von Schweppenburg, bivši vrhovni poveljnik nacističnih oklopnih oddelkov v Normandiji. Po tej «tiskovni konferenci» je Adenauer osebno sprejel von Schweppenburga, ki mu je predložil zahtevo, «da se rehabilitira čast poklicnega nemškega vojaka proti vsem obtožbam, ki so jih iznesli proti njemti». To pomeni prav toliko, kakor revidirati nuern-berške procese in javno potrditi, da so nacistični generali ravnali skladno «z vojaško častjo poklicnega vojaka», ko so poklali v Evropi nad 20 milijonov civilistov. Nedvomno se je von Schweppenburg tedaj spomnil na nezališano nesramne besede laburističnega po-slanca Pageta, ki jih je izgovoril kot uradni branilec vojnega zločinca von Mannsteina. Takole je govoril Paget v Nuernbergu «Kaj nas brigajo pokolji von Mannsteina nad Husi? Proti Sovjetski zvezi ni mogoče zagrešiti prestopka; kajti haa-ške koncencije veljajo le za civilizirane narode . . . Nemška vojska se je dostojno borila v Italiji, v Afriki, v Franciji in v Rusiji; pokazala je, da se zna zelo obvladati in da ima trdno disciplino. V BODOČI O-BHAMBI ZAHODNE EVROPE BOMO NAJBRŽ ZELO VESELI TEH NJENIH LASTNOSTI». To je višek blaznosti, da se morajo ljudem ježiti lasje. Bivši govornik nacističnega radia v Berlinu general Kurt Dittmar sme danes svobodno pisati v «Westdeu-sche Allgemeine Zeitung», da je treba obnoviti nekdanjo nemško vojsko ter jo opremiti z vsem orožjem, da je treba uporabiti proti Korejcem atomsko bomboitd. Nemška armada, vključena v atlantsko obrambo, naj bi se obnovila po takozvanem «Haiderjevem načrtu», ki ga je predložil general Haider. Ta načrt predvideva: 1) vpoklic 25.000 inštruktorjev, da si «osvežijo» vojaško znanje; 2) postaviti je treba organe za rekrutiranje in določiti področja za koncentracijo čet; 3) postopen vzpoklic raznih letnikov pod orožje. Spočetka naj bi bile te vojaške edinice zakrinkane pod imeni «delovni bataljoni» in «policijske edinice». To in podobno moremo dnevno čitati po časopisih v zahodni Nemčiji. Vse to bi nedvomno navdušilo tudi samega Hitlerja. Toda današnji Nemci najbrž ne mislijo več tako. Ko je namreč dopisnik «Corriere della Sera» ob priliki neke ankete spraševal Nemce, kako se nameravajo boriti v bodoči vojni, je dobival odgovore: «Dragi gospod, obrnili ste se na napačen naslov». KONEC. Zaposlena sem kot sprevodnica na tramvaju. Pišem se Avdotja Sergejevna Prohorova. Vsi uslužbenci cestne železnice pa me poznajo^ bolj po pridevniku kot po pravem imenu. Toda moj pridevnik ima zelo1 svojevrstno zgodovino. O njem bi lahko napisali celo dolgo povest. No in to vam bom kar jaz tu-le na kratko opisala. Sprevodniška služba na tramvaju je težka, zlasti pozimi. Kar posku-’ site ves dan stati na mrzlem prostoru, pa se boste kmalu prepričali o dejstvu. Zato smo mi sprevodniki takorekoč grobi ljudje. Ne vem sicer, kaj bolj učinkuje na nas, ali mraz ali pa težko delo. No z eno, besedo povedano, smo takšni ljudje, kot pač smo. Toda niti o potnikih' ni mogoče trditi, da bi bili vsi dobri in sladki, kakor med in mleko. ; Nekoč mi je neki potnik očital, da nisem ženska, ampak metalec plamenov, ter da iz mojih ust neprestano sika ogenj. Ali si mislite, kako očitanje je bilo to? — » Obdovela sem, ko sem bila še mlada. Živela sem nato samotarsko življenje, zaradi česar sem postala otožna. Žalost me je zelo zdelovala. Nekoč je prišla k meni na obisk stara Gračjova, ki jo sosedje kratkomalo imenujejo Gračiha. To vam je pametna ženska. Pozna mnogo ljudi in o njih ve mnogo povedati. In tedaj mi je dejala: «Avdotjuška, nekaj imam za tebe!» «Kaj pa?» sem vprašala. «Da nisi morda zašla med jxisredovalke za ženitve in možitve?» «Imenuj to kakor hočeš,» je odvrnila, «priznati pa moraš, da si še mlada ženska. Omožiti se moraš!» «Kaj pa ženin???? Ali si mi ga že poiskala?» «Veš, imam zate primernega znanca. Imenuje se Afričan Iljič. Učen mož je. Po poklicu je paznik v muzeju, kjer se nahajajo okostnjaki — človeški, živalski, pasji, konjski in kdo ve še kakšni! To je mož starejših let, toda razmeroma dobro plačan, poleg tega prejema še invalidsko pokojnino. Ako želiš, te seznanim z njim. Poskusi, morda si bosta simpatična, pa se bosta «zaljubila» in naposled še poročila!» Pomislila sem malo in sama pri sebi govorila: «Mlada sicer nisem več, toda samotarsko življenje mi vseeno ni prijetno. Morda je temu «okostnjaku» usojeno, da postane moj mož? Nu. ime ima že toplo, skoraj vroče: Aričan!» Nato sem dejala Gračjovi: «Pa ga pripelji in seznani me z njim!» «V redu. Prihodnjo nedeljo prideva k tebi na obisk. Pripravi dobrega čaja in tudi kaj sladkega za pod zob... Biti pa moraš zelo oprezna, kajti Aričan Iljič je zelo tenkočuten in nežen mož. Ne more prenesti nobene surovosti in brezobzirnost. Opazila sem, da ga zvije pravcati krč, če sliši kakšno grdo besedo. Prosim te torej, bodi z njim zelo oprezna. Pozabi grobosti, ki so v sprevodniškem poklicu običajne in neizogibne. Ravnaj z njim, kakor s krhkim bitjem! Najbolje bi bilo če — bi vsaj v začetku zamolčala, kakšno službo imaš. To bi ga lahko prestrašilo.. » moDoniE (herci «Kaj naj mu pa prijxwedujem?» «Kar koli hočeš, golobička moja! Izmisli si kar hočeš. Lahko rečeš, da delaš v tvornici kolinske vode ali parfuma. Pozneje pa, kadar se bosta podrobneje seznanila, mu boš pa vse razkrila. . .» Prišla je nedelja. Kupila sem čokoladne kekse. Praznično sem se obleka. Sezula sem visoke škornje in nataknila na noge lepe nove copatke z visoko peto. Čakala sem, da se pojavita Gračiha in «okostnjak». Srce mi je močno utripalo. Tolklo mi je: tok - tok - tok -. Naposled sta prišla. On se mi je prikupil na prvi pogled. Bil je suh možiček in imel je bleščečo plešo na glavi, a lica je imel lepa in rdeča. In bil je lepo oblečen. Gračiha je naju seznanila, posedela nekaj minut v naši družbi ter z nami prigriznila nekaj keksov, nato pa se je poslovila. In tako sva ostala sama. Jedla sva kekse in pila čaj. Vmes pa sva govorila. In tako sem odkrila zares zelo nežnega in tenkočutnega možička. Vsaka druga njegova beseda je bila «merci». Nalila sem mu čaja — rekel mi je «merci!» (*) - Srebnil je požirek iz skodelice in zopet bil - - «merci»! Ko je bila skodelica prazna, je bil zopet «merci»! Zagledala sem se vanj in tudi sama začela «mercikati». . . Vprašal me je: «Avdotja Seregejevna, kje pa ste v službi?» Pojasnila sem mu: «Merci za vprašanje, Afričan Iljič. . . Zaposlena sem v tvornici kolinske vode. . .» «Merci» za odgovor, Avdotja Sergejevna. . . To je zelo dišeč poklic». «Zelo dišeč» sem pripomnila. «Samo včasih se primeri, da se natepe toliko ljudi, da ni mogoče niti dihati, merci. . .» «Kako — ljudje se natepejo? — Kako to?» Oblila me je rdečica od sramežljivosti. «Veste pozabila sem pristaviti, da je naša delavnica zelo tesna. . .» «Razumem, Avdotja Sergejevna. Merci za pojasnilo. . .» Malo sva še posedela, popila čaj, nato je zadovoljen odšel. Obljubil je, da pride zopet prihodnjo nedeljo. In tako je prihajal na obiske, srebal čaj, prigrizoval kekse, a vmes pa je vpletal svoje «merci». . . in včasih je tudi globoko vzdihnil. . . Bil mi je všeč. Od njegovih obiskov se mi je zanj vžgalo srce. Opazila sem pa, da se je isto zgodilo tudi pri njemu. Vendar pa ni zinil besedice o tem. Gračiha se je zanimala, kako napreduje najino znanje. «Kaj počenjata vendar?» je vprašala. jt «Mercikava» sem ji odgovorila. «Samo pazi, da ga ne boš zamercikala; Avdotja, pazi, kaj delaš, da si ne zapraviš ženina!» je svarila Gračiha. Zgodilo se je nekoč, ko sem bila v službi. V tramvaju je bila velikanska gneča. Z nekim potnikom sem se prepirala, ker je zahteval, naj mu vrnem drobiž iz rublja. Jaz sem bila uverjena, da sem mu ga že izplačala, a morda je kdo drugi stegnil roko in vzel denar. Potnik se je radi tega silno razburil. Bil je zelen od jeze. Seveda tudi jaz nisem štedila z besedami. Tako se je prepir vedno bolj razpihoval. Na koncu sva tako udrihala drug po drugem, da so se šipe tresle. In tedaj je nekdo zakričal na glas: «Avdotja Sergejevna. . .» Ozrem se in vidim koga? Afričana Iljiča. Malo je manjkalo, da se nisem onesvestila. Hotela sem ga nagovoriti, pa nisem mogla izreči besede do konca. Jecljala sem le: Af - - lij - -, Af - -, lij - -. Naprej nisem mogla. In podobno je bilo tudi z njim. Iz njegovih ust je bilo slišati le: «Av - -, Av - -.» K sreči je izstopil na naslednjem postajališču, ne da bi mogel spregovoriti besedice. Zamahnil je le s klobukom v pozdrav -n odšel. Jaz pa sem hlipala v tramvaju, da je bilo groza. Potniki so mislili, da hlipam od jeze radi prerekanja s prejšnjim potnikom. Poskušali so me potolažiti in pomiriti. Jaz pa sem glasno jokala, ker sem se bala, da sem izgubila svojega Afričana, ker se me je nedvomno ustrašil. . . Do nedelje sem živela v nekaki omotici. Bila sem nervozna. Nestrpno sem ga pričakovala. A bala sem se, da ga ne bo več. O tem sem bila skoraj prepričana. Naslednjo nedeljo nenadoma nekdo potrka. Sla sem odpret in — kdo je bil na pragu? On, pravi Afričan. Bil je lepo oblečen in v roki je držal veliko torto. Bil je svečano razpoložen. Položil je torto na mizo m svečano začel govoriti: «Avdotja Sergejevna! Imam čast, da vam ponudim, kakor se temu pravi, svojo roko in srce. Dolgo sem razmišljal o tej odločitvi in šele po dogodku v tramvaju so se moji pomisleki razpršili do kraja. Ne vem čemu ste mi mazali oči s kolinsko vodo. . . Sprevidel sem, da mi je potrebna energična in odločna življenjska družica, ki bo imela pogum in sposobnost, da se bo borila tudi zame, kajti jaz sem krhek, radi prevelike tenkočutnosti. . . Tako sva se poročila, ter sedaj živiva lepo in dostojno, tako, kakor se spodobi. In odkar sem vnovič poročena se več ne prepiram s potniki v tramvaju in tudi ne z drugimi ljudmi. Jezik se mi je nekako ustavil. Ce pride kaj kočljivega rečem kratkomalo «merci», pa je vse opravljeno. Afričan Iljič pa mi je pojasnil da se pravi temu z učenim nazivom «refleks». In zaradi tega refleksa me kličejo tudi moji tovariši na tramvaju: «Madame Merci». (*) merci (izg. mersi) — hvala v francoščini. «NE BOD'MO SALOBARDE» — >'udi Agnelellovl belčki se kaj radi banajo, po vzoru svojih novih dolarskih bratov, titofašistov. Naravno je, da so tudi oni zakričali na vse grlo: «Bazovski junaki so naši, ker samo mi smo na njihovi poti dosledne obrambe narodnostnih pravic...» Ker pa smo «kmetavzarji» in «zabita delavska raja», ne moremo razumeti, kako je mogoče braniti narodnostne pravice, ko se smatra A-merikance najboljše «prijatelje» našega naroda. Saj je prav dobro znano, da Amerikanci nimajo prav nič kaj opraviti z našim narodom in se za naše pravice brigajo kakor za pravice črncev. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič niso padli, da bi slovenski narod iz jašističnega suženjstva padel v «atomsko» sulenj-stvo, ki si ga tako vroče želijo Agne-letto in kamaradi. ZAKAJ PA NI ODGOVORA? — 7.e pred dvema tednoma smo vprašali «Demokracijo», koliko je prejela za dve strani, v katerih opeva Marshallovo pomoč Trstu. Ker je ERP komisija zopet plačala dve strani oglasov v «Demokraciji», ponovno postavljamo to vprašanje našim belč-kom, ki se predvsem čutijo «dobre in zveste Amerikance» in potem pa Slovence. Plačilo nas zelo zanima, ker bi s tem odkrili mnoge «tajne» belogardističnega lističa, ki je prejkone drugo ameriško glasilo v slovenskem jeziku. Prvo ameriško glasilo v slovenskem jeziku pa je še vedno «Primorski». Zaradi tega pa nam je za «Demokracijo» zelo tal, ker je Cezar dejal: «Rajši sem prvi v najzakotnejši galski vasici kot pa drugi v Rimu». Ali ni res. dr. Janko JeV OJ, STOKA, OJ, STOKA... — Gasput tovar’š Frane Stoka se je posvetil «turnalizmu». Slovenščino mu popravlja kulaški ravnatelj «Primorskega», inž. Stanislav Renko, ali po domače: človek, ki je desetkrat obrnil jopič zaradi onih 3 milijonov globe tik pred resolucijo I. U. Torej, gasput Stoka pravi o nekem članku, v katerem skuša pljuvati na bazov-ske junake, da on nadaljuje «borbo», za lepe ribiške čolne, avtomobile in za dobro znane požrtije na račun «delavskih bedakov»? Vsekakor se zato bazovski Junaki niso borili, marveč so se borili, da bi tudi take kot ste vi spravili na «koristno» delo. KJE JE TIČALA — Titofašisti so na tržaškem velesejemu razstavljali vsega vraga. Razstavljali so tudi neznansko dolgo in veliko tldano jugoslovansko zastavo. V paviljonu Ji nisi videl ne konca ne kraja. Zaman pa si iskal rdečo zvezdo. Kje je, kje ni... so se ljudje spraševali. Ko pa si šel Iz paviljona, si videl, da so jo spravili na «prosto», kam kjer so bila stranišča za uslužbence paviljona. Vse to je bilo v duhu nesramnega prilizovanja do tukajšnjih oblasti tn tukajšnjih reakcionarnih krogov, ki jim vsak še najpmanjši znak napredka povzroča težke želodčne krče m bruhanje žolčnih slin. Čestitamo za tako «diplomatično» in zelo «/etn» odpravo rdeče zvezde! ŠKOF STEPINAC — Titofašisti so zelo v skrbeh za zdravje kolabora-ciontsttčnega zagrebškega škofa Ste-pinca. Izdajajo redna poročila, ki pravijo, da s tem človekom «še posebej dobro ravnajo». Zakaj pa ne izdajajo poročila o svojem ravnanju na Malem otoku in po vseh ostalih koncentracijskih taboriščih ter ječah? Demokratična javnost st želi zvedeti, v kakšnih razmerah živijo ljudje, ki so jih titofašisti zaprli zaradi svojega Junaškega domoljubnega stališča in so danes deležni najkrutej-Sega ravnanja. BABIC & C. — Pljuvanje tito/aši-stov na bazovske junake se je nadaljevalo tudi preteklo nedeljo, ko so v Bazovici govorili fašistični Sptjon Bortolo Petronio, «gaga» Eugenio Laureati, zakaj ga za časa NUB partizani niso marali in so vedno pravili, da je dal likvidirati več poštenih fantov?), protikomunist Dekleva, in sam glavar te «čedne» druščine Obergruppen/uehrer der Tito-SS, Branko Babič. Naravno Je, da se v tej «čedni» druščini ni govorilo o komunistih, ki so bili vedno na čelu borbe za osvoboditev izpod fašizma. Jasno je, da Je Obergruppen-fuehrer Babič dejal, da bi bili «Bidone- in tovariši naši». O vseh mrtvih pravijo tako. Celo Leninov spomin skrunijo s takimi trditvami. Saj tudi Trocki je dejal prav tako, ko je Lenin umrl, medtem ko je bil pred nje ovo smrtjo njegov največji sovražnik in je skupno z Buharinom p'ačeval atentate nad njim. Tako p avi danes Babič o Bidovcu tn tovariših, istočasno pa je na mestu njihove ustrelitve govoril človek, ki je izdal svoje tovariše, se prodal fašistični policiji, v času ko so se Bidovec in tovariši borili, ne da bi do zadnjega zapustili premočrtne borbene linije, ki so si Jo izbrali. Heil Tttler, Herr Obergruppenfuehrer der Tito-SS. Koliko brc bi prejeli, ako bi bili Bidovec in tovariši žlvi! Niti pojma nimate o tem. mm WMHHimHIIIIHMU. — XEIZBEZXK posleiuck: kmxi:ga VZDUŠJA OKUPACIJSKO VOJAŠTVO POVZROČA našim vinogradnikom občutno škodo PRIJAVITE vinski pridelek Težko so prizadeti vinogradniki iz Bolj unča, Boršta in drugih podeželskih vasi Posredovanje ES in ZMP pri oblasteh - Značilni molk belčkov in titofašistov Pred tednom dni so angleške okupacijske edinice imele v bližini Zavelj vojaške vaje ki so povzročile našim kmetom precejšnjo škodo. V števnmh vinogradih so namreč protizakonito potrgali po veliko Količino grozdja. Tako so v vinogradu, ki je last Maver Posipine iz Boljucica 20 potrgali nad 4 kvin-tale grozdja. Prizadeti so bili tudi drugi Vinogradniki iz Boljunca in Boršta kot n. pr. Maver Marij, Žerjal Josip, Ota Anton, Žerjal Benedikt, bever Matej iz Rocola in drugi. Navedene vinogradnike je vežbajoče vojaštvo prikrašalo za prilično 10 kvintalov grozdja. V nekaterih vinogradih so popolnoma obrali tudi cele vrste trt in jih seveda tudi poškodovali. Navedli smo le nexaj imen. Toda gotovo je, da to niso edini, ki so utrpeli škodo z..radi vojaške samo-pašnosti, ki predstavlja obenem ja- Mesečni živinski semenj v Nabrežini uZ občinskim ukrepom štev. 16 z dne 10.9.1948, odobrenim s strani Nabrežini, ki bo vsak prvi torek 9.12.1948, št. 3172-12637 ,e bil ustanovljen mesečni živinski se,em v Nabrežini, ki bo vsaki prvi torek v mesecu. Sejem v Nabrežini bo po vsem nadomeščal sežanskega, ki je od 13.9.1947 pod Jugoslavijo. Sejmišče je na novo in sodobno urejeno. Opremljeno je ludi z javno tehtnico. Nahaja se v bližini kolodvorov Nabrežina in Nabrežina-Bivio. Prvi sejem bo v torek, dne 3. oktobra 1950. Predvidena je obilna udeležba, posebno iz Furlanije». IZ NABREŽINE Predlogi svetovalcev S I A U Občinska odbornika skupine SIALI za* občino Nabrežina-Devin sta predložila občini podroben načrt zimskih del za leto 1950-51. Predloge naših svetovalcev bo obravnaval občinski svet na jesenskem zasedanju. Zimska dela ki jih predlaga skupina svetovalcev SIAU predvidevajo razna popravila cest in druga zboljšanja v Nabrežini, Sesljanu, Vižovljah, Stivami, Praprotu, Sliv-nem, Devinu, Trnovci, Mavhinjah in Sempolaju. V prihodnjih številkah našega lista bomo podrobneje poročali o predloženem načrtu. sno protizakon.to dejanje. Slični primeri, o katerih smo sicer že pisali, so se zgodili tudi v nabrežin-ski, zgoniški občni in drugje. Posebno prizadeti so bili trtorejci iz Prečnika, ki so jih «kohbilice» v vojaški uniformi «obiskale» tudi v tem tednu. Ko so prizadeti naznanili policiji te nezaželjene ponočne in dnevne «obiske», na policiji niso hoteli o tem ničesar slišati, isto stališče je zavzela gozdna policija, tako da se oškodovanci upravičeno sprašujejo, čemu sploh služi celo krdelo policistov na podeželju. Zgoniški župan tov. Pirc je že dvakrat osebno interveniral pri conskemu predsedstvu, ki naj bi s svoje strani posredovalo pri mero-, dajnih oblasteh, da se napravi vendar enkrat konec lem vandalskim dejanjem ter, da se pošlje takoj na lice mesta komisijo, ki naj ugotovi povzročeno škodo in poskrbi za poravnavo odškodnine, Omenimo naj še, da sta že bila na licu mesta predstavnika Kmetijske strokovne zveze ES in Zveze malih posestnikov, ki sta po ogledu in razgovorih z oškodovanci takoj «kmečka zveza» s svojimi «preko 500 člani»? Saj jih razumemo. Belčki molčijo in bodo molčali. Kot zvesti hlapci «zapadne demokracije» ne morejo pač grajati svojih gospodarjev. Titofašisti pa ne bodo kritizirali vojaški edink', ki . bi jim v primeru «napada s katere koli strani» takoj prihitele na pomoč. To so razlogi njihovega molka. Zaščita našega kmeta, to je za tito-fašiste in belčke seveda deveta briga. stopila v stike z merodajnimi oblastmi v svrho izplačila odškodnine. Ni dovolj, da sta našega revnega Kmeta letos še posebno prizadela suša in bolezen na koruzi; razen tega mu samovoljno razlaščujejo zemljišča. Vsem lem nadlogam so se sedaj pridružili okupacijski vojaki, ki nemoteno in docela protizakonito izmikajo grozdje po vinogradih. Takemu stanju je treba napraviti konec. Vojaške oblasti naj pozovejo svoje edinice na red in disciplino in na spoštovanje tuje lastnine, posebno še, ker je slednja plod brezmejnega truda in naporov našega kmeta, ki ima vendar po vseh zakonih pravico, da lahko v miru in brez strahu pred dvonožni-mi «kobilicami» pobere svoj pridelek. To so pač neibzežne posledice, umetno ustvarjenega vojnega vzdušja. Dan za dnevom se vrstijo razne vojaške vaje, ameriški in angleški tanki nemoteno gazijo polja, njive in travnike in uničujejo sadove dolgoletnih trudov in naporov naših kmetov. Značilno pa je, da tega stanja ne vidijo, oziroma nočejo videti ne belčki ne titofašisti. Bodisi «Demokracija» kakor tudi «Primorski» in ostalo slovensko in italijansko titofašistično časopisje ni zinilo niti besedice glede občutne škode, povzročene našim vinogradnikom. Kje je, od titofašistov toliko opevana TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Na so imeščenci Združeni začasno ukinili ih bolnic Slavko Prireditev tiska v Borštu V nedeljo 24. t. m. bo v Borštu veselica demokratičnega tiska. Začela se bo popoldne. Na sporedu so pester kulturni program in govora tov. L. Gasparinija in Siškoviča Karla. Zvečer bo sledila prosta zabava, Vsi vinogradniki, ki bodo prede- : lali grSzdje v vino, morajo v treh i dneh po trgatvi vložiti prijavo pri občinski davkariji. Prijava mora bi- i ti napisana na posebnem obrazcu, [ ki ga zainteresirani dobijo pri osrednjem uradu občinske davkarije v ulici Mazzini št. 6-1. in pri vseh njenih uradih ter mora vsebovati : 1. ime in priimek vinogradnika (lastnika, zakupnika ali po,lo-vinarja); 2. količino in kakovost grozdja in kraj, kjer ga imajo shranjenega; 3. količino starega vina, ki ga imajo v kleti na dan prijave; 4. koliko letošnjega vina imajo namen prodati in koliko obdržati zase. To prijavo morajo predložiti vsi, brez izjeme, tudi tisti, ki smatrajo da imajo pravico do oprostitve. Vse kršitve tega predpisa so po zakonu kaznive. Stopnjujejo se prireditve v okviru «Meseca tiska» Prosvetno društvo OPČINE, uprizori danes ob 20.30 v RICMANJIH Gogoljevo komedijo JiEVIZOR“ Cene vstopnicam; Odrasli lir 130 - Otroci lir 50. Od tedna do tedna se stopnjujejo ljudske pobude za čim večji uspeh «Meseca demokratičnega tiska», ki je našel pri demokratičnih množicah najširši odziv. V vrstah pobud zavzemajo brez dvoma prvo mesto številne ljudske prireditve in veselice, ki se vrstijo že tretjo nedeljo v mestnih in podeželskih društvih in sedežih demokratičnih organizacij. Tudi preteklo nedeljo je bilo v mestu in na vasi več takih prireditev ki so privabile veliko množico demokratov. V Mačkovljah je P, D. «Primorsko» organiziralo kulturno prireditev na katero je prihitelo preko 1500 Ludi z vseh vasi dolinske občine. Izreden uspeh je žel moški pevski zbor iz Boljunca ki je pod veščim vodstvom pevovodje tov. Dragota Žerjala dosegel že lepo stopnjo razvoja. Dovršen nastop je zelo navdušil vse prisotne. Tudi govor tov. Gombača kakor tudi lepo podana Prešernova «Od železne ceste» sta žela splošno odobravanje. Seveda ni manjkala razstava knjig in časopisov kjer je bilo prodanih več izvodov naprednega čtiva. Prijetno razvedrilo je nudila godba iz Solidarnost prebivalstva in bolnikov s stavkajočimi - Položaj ladjedelnic Sv. Roka - Ravnateljstvo Javnih skladišč zavlačuje pogajanja za delovno pogodbo Titovska sabotaža škoduje dvolastnikom Ze večkrat smo pisali o neštetih ovirah ki jih titofašistične oblasti delajo dvolastnikom in to bodisi pri prehodu obmejnega bloka ali izdajanju dovoljenja za pobiranje in prevoz pridelka. Toda kljub našemu razkrinkanju in naraščajočim pritožbam prizadetih kmetovalcev se titofašisti sploh ne zmenijo za njihove potrebe, marveč stopnjujejo svojo načrtno birokracijo glede izstavitve dovoljenj za pobiranje pridelkov, ki se nahajajo onstran meje, oz. demarkacijske črte. Zaradi titovskega načrtnega in zlonamernega zavlačevanja pri izstavitvi dovoljenj, so številni dvolastniki utrpeli občutno škodo, ki je tem večja ker se večina prizadetih preživlja skoro izključno z lastnim pridelkom. Titofašiste pa vse to prav nič ne moti. Potrebe našega kmeta so tem Krvnikom jugoslovanskih narodov deveta briga. Čeprav so dvolastniki pravočasno vložili prošnjo da bi lahko pobrali svoj pridelek izven ozemlja so titovske oblasti načrtno zavlačevale izstavitev dovoljenja. Tako je večina njih prejela dovoljenje šele takrat, ko je bil ves pridelek že uničen, seno na travnikih je že segnilo, sadje pa je odpadlo z dreves. V nekaterih primerih titofašisti niso dali niti dovoljenja, da bi dvolastniki pobrali vsaj gnito sadje, ki bi ga lahko uporabili za krmo živini. Tako imamo v sami dolinski občini več primerov, kjer so poedini dvolastniki, zaradi titovskega zlonamernega zavlačevanja zgubili tudi do 3 kvintale raznega sadja (čre-šenj, smokev in hrušk). Vemo tudi, da delajo titofašisti za nekatere njihove zveste pristaše izjeme. S tem hočejo pač izsiliti, da bi se naši kmetje vpisali v titovsko takozvano «kmečko zvezo». Ogorčenje prizadetih dvolastnikov je iz dneva V dan večje in je tem bolj utemeljeno, ker je sedaj čas trgatve. Kmetje so zaskrbljeni zaradi svojega pridelka onstran meje, ker imajo pač bridke izkušnje z zločinskimi metodami titovskih oblasti. Jutri se poročita tov.ca Valerija Polh in tov. Žerjal Stanko iz Boljunca, aktiven delavec na kulturnem polju. Člani prosvetnega društva želijo novoporočencema obilo sreče. Uredništvo «Dela» se voščilom pridružuje. PD «Slavko Škamperle» vabi harmonikarje in mladince, da se vpišejo v harmonikarsko šolo, ki bo 2. oktobra začela tretje leto svojega delovanja. V četrtek popoldne je stavkovni odbor Združenih bolnic objavil izjavo, v kateri sporoča, da bo v petek zjutraj stavka prekinjena, ker je finančni oddelek VU poslal pismo, v katerem so pogoji za nadaljnja pogajanja. Včeraj je bilo tudi ob 11. zborovanje stavkujočih, ki so poslušali poročila sindikalnih predstavnikov. V sredo zjutraj so stopili v stavko nameščenci Združenih bolnic. Stavka je bila proglašena za nedoločeno dobo in sicer dokler ne bo finančni odsek VU odobril povišanja plač. Oproščeni so le nameščenci, dodeljeni oskrbi bolnikov. 2e v zadnji številki našega lista smo pisali o skrajno brezbrižnem odnosu, ki ga je finančni oddelek VU pokazal v pogledu upravičenih zahtev te delovne stroke, ki že od junija t. 1. čuku na uresničitev sklepov uprave bolnic. Sicer so sinki-kati v tem tednu prejeli od omenjenega oddelku odgovor na spomenico. Toda iz odgovora ni bilo sploh razvidno ali je VU pristala na sklep uprave bolnic. Ni dvorna, da so nameščenci Združenih bolnic dokazali dovolj potrpežljivosti in čuta odgovornosti do vršenja svojega poklica. V razdobju od junija do danes so se omejili le na dve dveurni protestni stavki in sicer 26. in 30. avgusta. Vse intervencije sindikatov in sestanki pri merodajnih oblasteh niso obrodili zaželenega uspeha. Prav zaradi tega je stavka povsem upravičena in je deležna solidarnosti ne samo prebivalstva marveč tudi bolnikov, ki so razmeščeni v poedinih bolnicah. V dokaz temu so bolniki, ki se.nahajajo v bolnici pri Magdaleni poslali stavkajočim resolucijo, v kateri izražajo svojo popolno solidarnost. Položaj ladjedelnice Sv. Roka se v bistvu ni spremenil. Čeprav je vodstvo začasno odložilo izvedbo prvotnega sklepa za delovne izmene z znižanim delovnim urnikom, ni nikakih izgledov za zboljšanje sedanjega stanja. V tem tednu so se ndaljevala pogajanja med ravnateljstvom Javnih skladišč in sindikalnimi predstavniki glede podpisa delovne pogodbe. Po krivdi ravnateljstva, ki hoče načrtno zavlačevati razpravljanje o bistvenili točkah, se pogajanja še niso zaključila. Spored in navodila tekme v hitri hoji, ki bo jutri 17. t. m. pri Sv, Alojziju v dveh tekmah, prva za mlajše, na progi 1.500 m, druga pa za starejše na 3.000 m: 1. Vpisovanja se bodo sprejemala do pričetka tekme. 2. Tekmovalci naj se zberejo pri Sv. Alojziju ob 15. uri na sedežu PD Cermeli. 3. Pričetek tekme za mladince bo ob 16. uri po naslednji tekmovalni progi; Odhod iz ul. dei Porta, nato ul. Marchesetii, ul. Archi, ul. Chiudine, s ciljem v ul. dei Porta. 4. Pričetek tekme za starejše pa bo ob 17. uri na isti progi kot za mlajše, toda z razliko, da bodo tekmovali na 3.000 m, oz. zgoraj navedeno pot bodo pretekli dvakrat. 5. V mladinsko tekmovalno skupino spadajo udeleženci, rojeni do vključno 1934. leta. 6. Sekcija iahke atletike odklanja vsako odgovornost za morebitne nezgode, ki bi se pripetile tekmovalcem med ali po tekmi. 7. Tekme se lahko udeležijo vsi atleti ne glede na to ali so člani ZDTV. 8. Nagrada «Pokal demokratičnega tiska» pripada društvu, ki je v obeh tekmah pridobilo največ točk Nagrade za poedince pa bodo najavljene pred pričetkom tekme. Jutri ob 8.30 bo kolesarska dirka na progi 145 km z odhodom iz Bar-kovelj proti Nabrežini, Proseku in Opčinam s ciljem v Miljah. Odločilno tekmo bodo odigrale od V. do Vlil. mesta na igrišču Corsi naslednje skupine balincanja: Ob 8.30 bo odločilna tekma med Giardinetto A in Mezgec A. Ob 10.30 med Arzenalom B in Floricoltore. Ob 13.30 pa se bosta srečali dve poraženi skupini in drugi dve zmagovalni skupini. Važno za vinogradnike vsi vinogradniki, ki so jim vojaške edinice povzročile škodo na pridelku, naj se čimpreje zglasijo na sedežu Zveze malih posestnikov v ul. Montfort 3, kjer bodo prejeli navodila za prijavo škode. Doline ki je izvajala narodne in borbene pesmi. Komunistična mladina Zgornje Koionje je organizirala v krožku «Pečar» dobro uspelo ljudsko prireditev s pestrim sporedom. Nastopil je združeni pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer, ki je s svojimi pesmimi navdušil poslušalce. Posebno pohvalo pa zasluži požrtvovalna mladina krožka «Pečar» ki si je ustanovila svojo godbo. Mladinska godba ki jo vodi mladi dirigent Just Marchi se je že na nedeljskem prvem nastopu dobro «odrezala». Iz vrst prisotnih mladink je bila nato izvoljena zvezda mladinskega glasila «Pattuglia». Prisotnim so spregovorili tov. Milko, glavni urednik «Dela», Lino Crevatin, tajnik ZKM ter v imenu KP STO organizacijski sekretar tov. Destradi, Tudi v Camporah so demokratične žene zastavile vse sile, da je «praznik tiska» lepo uspel. Godba, petje in ljudsko rajanje je nudilo velikemu številu udeležencev prijetno in zdravo razvedrilo. V skrbno pripravljenih stojnicah je bilo poskrbljeno za jedila in pijačo. Posebno zanimanje pa je vladalo za okusno pripravljeno razstavo knjig in listov, Krajevni vinogradniki so darovali organizaciji nekaj kvintalov grozdja, ki je bilo takoj prodano. Tudi peciva, ki so ga darovale demokratične žene je kaj kmalu zmanjkalo. Tako je tudi ta prireditev vsestransko uspela. « Omen mo naj še skrbno organizirani prireditvi v krožkih «Perossa» pri Sv. Vidu in «Rinaldi» pri Sv. Jakobu, ki sta istotako privabili veliko število demokratov. Največje zanimanje pa vlada med našimi množicami za veliko osrednjo prireditev pri Sv. Alojziju, ki se začne danes zvečer in bo trajala tri dni. Nedvomno bo ta veličastna prireditev, ki bo obenem velika manifestacija našega ljudstva za mir, uveljavitev mirovne pogodbe in proti vojnim hujskačem privabila vse demokratično prebivalstvo. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 16. Ljudmila Nedelja 17. Lambert Ponedeljek 18. Jožef Kup. (PrV‘ krajec ob 21.54) Torek 19. Janu arij Sreda 20. Evstahij Četrtek 21. Matej Petek 22. Tomaž (Povprečna dolžina dneva ur 12.1® ZGODOVINSKI DNEVI 16. 9. 1944. je Rdeča armada osvc bodila Sofijo. 17. 9. 1943. je bil ustreljen Juliji* Fučik, češki pisatelj in vinar. 18. 9. 1869. je umrl v Celovcu Jcu*" turni delavec in jezikoslovk Anton Janežič. 19. 9. 1944. je bilo podpisano mirje med Sovjetsko zvezo W Finsko. 19. 9. 1846. se je rodil napredni srbski pisatelj Svetozar Markovič. A D I O "Teden kulture in miru,, v P. D. "Škamperle,, PD «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu, bo imelo od 1. do 8. oktobra t. 1. «Teden kulture in miru» z naslednjim sporedom: Otvoritev v nedeljo 1. oktobra ob 10.15 z liričnim koncertom; v ponedeljek 2. okt. ob 20.15 razstava del za natečaj — začetek turnirjev; v torek 3. ob 20.15 pestra kulturna prireditev; v sredo 4. od 20.15 filmska predstava; v četrtek 5. ob 20.15 godbeni koncert; v petek 6. ob 20.15 dramska predstava; v soboto 7. ob 20.15 prireditev za otroke; v nedeljo 8. oktobra ob 19.30 zaključni zabavni večer z izvolitvijo «zvezde» in razdelitvijo nagrad. Vstop le z vabilom, ki ga dobile pri tajništvih vseh prosvetnih društev. TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Salonski kvintet 18.30 Oddaja za najmlajše . 20.30 gramski periskop - 21. Sobotni večer-22. Večerni koncert. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja 11.30 Aktualnosti - 12. Od melodij6 d" melodije - 13. Glasba po željah -Pogovor z ženo - 21. Z domače knji*”1 police. PONEDELJEK: 21. Vokalni konce'1 Renata Kodermaca - 21.30 Beethoven Simfonija št. 2. v D Duru, op. 36. TOREK: 13. Glasba po željah - 1,1 Mamica pripoveduje - 20. Evropski v)' riete - 21. Vzori mladini. SREDA: 18.15 Viteslav Novak: Bab' de trio op. 26. - 19. Zdravniški vedet -21. Vokalni kvartet Veseli bratci. ČETRTEK: 13.10 Slovenske naroda' izvaja pevski duet spremlja Šramel * 18.15 Glasbeno predavanje - 19. Slovenščina za Slovence - 21. Radija1*1 oder - nato Pestra glasba. PETEK: 13. Glasba po željah - 20.®j Tržaški kulturni razgledi - 21. Moja11' besede - 21.30 Vieniavskl: Koncert *a violino št. 2. Šolske vesti POPRAVNI IZPITI Vrstni red izpitov na slovet15*1' nižji srednji šoli pri Sv. Jakob11 (ulj Scuola Nuova 14): L’SPREJEMNI IZPITI; pismeni slovenski jezik 16. septembra ob J uri,1 za računstvo 18. septembra 1,1 JJe 9. uri; vsi ustmeni izpiti pa 19. sef tembra.od 8. ure dalje. 2. POPRAVNI IZPITI CEZ T. 1,1 II. RAZRED: pismeni - 16. septe'1' bri ob 8.30 slovenski jezik, 18. ser ob 8.30 latinski jezik, 19. sept. 8.30 matematika, 20. sept. ob italijanski jezik. Ustmeni - 21. sef tembra ob 8. uri za la, Ib, Ič, 22. sept. ob 8. za le, II, Ig, Ihi sept. ob 8. za Ila, Ilb, Ilc; 25. sef tembra ob 8. za IIč, Ild, Ile. 3. NIŽJI TEČAJNI IZPITI: Ji' sept. ob 8.30 slovenski jezik, 1% Tetko je reči, da-li so tilojašisti u svoji nizkotni propagandi bolj podli ali bolj neumni. Eno pa drži: laž Jim je postala edino orožje, ker pač resnica dosledno i.ovori proti njim in njihovim podlim Špekulacijam. Da bi prikrili svojo polomijado v Bazovici, kjer se kljub tritedenski propagandi ni udeležilo njihove «pro- VES SV. IVAN SE SMEJE BEDASTIM LAŽEM „Primorski“ razkrinkan v svojih spekulacij ah slave» pri spomeniku niti toliko ljudi, „eduti, ker ,,,e le v „>govo 5kodo> kolikor je bilo v nedeljo prej samih delegacij demokratičnih organizuen, se izgovarjajo na «grozovite ovire in propagando» s strani «kominjormi-stov». V dokaz so navedli sledeče grozno «odkritje», ki ga navajamo dobesedno: «Ze v soboto zvečer so nekateri, kot n. pr. sama Morana in njen revni mo-žiček Stane pregovarjali naše ljudi, zlasti pa tovariše, ki so bili obsojeni skupno z bazoviškimi junaki od «Posebnega sodišča», da se ne bi udeležili nedeljske proslave v Bazovici.» Ce bi izbirali, ne bi mogli, izbrali bolj očividne laži, ki se Ji smejr ves Sv, Ivan in vsi znanci omenjenih dveh tovarišev. Tov. Morana je namreč, kot je bilo tudi v naših časopisih objavljeno, v ponedeljek rodila krepkega sinčka in je bila, naravno, po 5 dneh še vedno v porodniški postelji in torej ni mogla «pregovarjati naših ljudi», t. j. titofašistov, ker jih prav gotovo ne vabi na svoj dom ne v ta ne v druge namene. V istem članku so hoteli še z drugo podlo lažjo blatiti demokrate, češ da so ricmnnjski «komin/ormistl» zažgali in onesnažili slike bazovskih žrtev. Resnica, ki je pa «Primorski» noče po- pa je ta, da je nekdo zažgal le en izvod «Primorskega dnevnika», ker je onečastil spomin na bazovske heroje z objavo njihovih slik. Zakaj torej fašistični dnevnik ne upa povedati resnice. da slovensko liudstvo sovraži fa šistične laži in ne dopušča skrunitve imen prvih žrtev fašizma z zločinskimi političnimi špekulacijami jugoslovanskih fašistov. Prav nič pa ne ve ta dnevnik laži povedati o skrunitvi spomina narodnega heroja Jovanoviča, ki je za neodvisnost Jugoslavije padel pod nožem rablja Rankoviča. Njegovo sliko so namreč udbovci razbili, ker jih preveč. spominja na njihove zavratne zločine. In še ena laž za nameček. Pišejo namreč, da dobro vedo za one, ki so v nočnih urah trgali njihove lepake. Domačinom, ki so razen par udbovcev vsi pošteni demokrati, se pač ni treba skrivati pred nikomer in so svoje lepake lepili ob 7 zvečer. Pač pa so ti-tofašisti tako «pogumni», da si upajo na plan le v poznih nočnih urah. Tako sta dva ricmanjska udbovca z «ojače-njem» treh tujih pajdašev lepila svoje lepake okrog 3. ure zjutraj. Cim pa so zaslišali glas nekega domačina, so VSE, "KAR LEZE INO GRE. - K SV. ALOJZIJU! ti «hrabri» udbovci pustili lepake in lepivo ter jo odkurilif kar so jih nesle noge. Vprašajte očividce, da boste vsaj molčali! Več kot dva meseca po krvavih dogodkih pri Kastelcu — čas zabriše vse, si mislijo — skuša «Primorski» demantirati poročilo o spopadu med 16 jugoslovanskimi ubežniki in «zaščitniki», ki ga je prinesel tudi moskovski radio. Toda, ko sta «Delo» (22. julijaj in «Unità» (25. julija) prinesla isto vest, ni črhnil besede. Bal se je pač, da bi bil takoj postavljen na laž ód očividcev. Po dveh mesecih pa je že lažje špekulirati s takimi demantiji, posebno, če morejo z njimi udariti po moskovskem radiu. Priporočamo mu, naj pošlje v Kastelec svojega «posebnega doptsnika», ki bo zvedel pri domačinih toliko, da bo — kot o vseh resničnih dogodkih — junaško molčal. POSVETOVALNI URAD ZA SLOVENSKE SOLE Sporočajo nam, da se je pri Slovensko hrvatski prosvetni zvezi ustanovil Posvetovalni urad za slovenske šole ki posluje vsak dan od 11. do 12. na trgu Ponterosso 2-1 nadstr. Urad je na razpolago vsem staršem in tistim, ki se želijo posvetovati o nadaljnji izobrazbi svojih otrok, o vseh šolskih zadevah ali ki želijo kakršno koli informacijo glede šol. Starši, obračajte se z zaupanjem na ta novo ustanovljeni urad, ki vam bo v veliko pomoč pri vzoji vaših otrok. sept. ob 8.30 prevod iz latinščine slovenščino, 23. sept. ob 8.30 P1!, vod iz slov. v lat., 25, sept. ob r matematika, 26. sept. ob 8.30 risani6’ 27. sept. ob 8.30 italijanski Ustmeni izpiti se začnejo 29. S*f tembra ob 8. uri. Vsa natančnejša pojasnila dot1* na oglasni deski v šoli. K izpit0, se je treba javiti pravočasno k6 j.h zamudniki ne bodo mogli poz” je polagati. Idr VPISOVANJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH Dne 1. septembra se je ,or^čJ* vpisovanje v vse srednje šole in *. čaje v Trstu in tržaški okolici. sovanje se zaključi 25. septem»'. Učencem, ki bodo polagali izpit* L je dana možnost vpisovanja do * septembra. Uradi za vpisovanje K sl ujejo vsak dan od 10. do 12. -, na vseh šolah, kjer si prizadeti ^ di lahko ogledajo natančna n»v dila. VPISOVANJE V OTROŠKE VH1^ Dne 20. septembra se začne ^ -td sovanje v občinske otroške vr„ otrok, ki so dopolnili tretje leto 5L rosti. Za vpis je treba predlo* otrokov rojstni list, potrdilo o , Ijenju proti davici in kozam spričevalo očesnega zdravnika. VPISOVANJE NA SLOVENSKI INDUSTRIJSKI STROKOVNI S°l V državni slovenski nižji sirijski strokovni šoli se vrši sovanje v I., II. in III. razred 25. septembra. Vpisati se mOf (i, tudi vsi dosedanji učenci, raze° p stih, ki imajo popravne izpite i” se lahko vpišejo do 30. t. m. po Začetek popravnih izpitov dne 16. septembra ob 8.30. roo Vsa podrobna pojasnila se d0^. v tajništvu šole, Rojan, ul. M<>n sino 8, III. !« K ttr k k Odgov. urednik DUŠAN KODA . Založništvo «DELA» -Tiska Tip. Adriatica - Rlsmond0 Dovoljenje A I S NECCH1 novi model BU za vezenje, krpOnN obšivanje lukenj, P šitje gumbov, čiR cikcakaste šive v dela se izvršujejo o' okvirja. Pouki za zenje brezplačno- ŠIVALNI STROJI ng. industrijski tok za vljaije in krojač6 _ PRODAJA NADv MESTNIH DELO*. RADIOAPARATI boljših znamk Pr NA OBROKE- TULLI*? TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del Popolo 28