nora«, četrtek Inioloto ifhaja in relja t Mari-•»m brn pošiljanja nn dom ra ti« lato S gl. - k. ra pol leta . . 4 ,, - ., ra cctrt leta    •.• ,, 80 ,,
1*0 pn-h :
Za »J«, leto 10 gl. - k.
pni leta 5 „ — ti ta četrt leta 1! ,,   60 „
Vradništvo in opraTni«»c. je ni atolnem trgu (Dom-plati) liil. it. 170.
Št. 131.
ta naraJuo draatopco TMto •• plačuje *' kr., <•    u,itu.no Ikrat,
.1 kr. it N Usta '.'krat 4 kr. ca ■• tuka Škrat, ?«"» pismenko »a pljujejo po prostore.
Za »«iik tiiek j« plakat-kolek (»tempelj) ia so k.
Unkopiii i« »racajo, lopi.i naj ■« blaforoljn" franknjejo.
Teo^J II.
■   n* a        <» ir      i    i   .ii        .   .   n,        ,     „.  resolucij. In ko je priiel nesrečni komentar v sadni ih »Novicah" z voseliom
z Bistrice, <j. nov.   Izv. dop.   blovenci \t Slovenske Bi- . ,     „, •       ,. . 1   n        1 .
,        ,!   . L .     0V .  .   m  ....   s peklenskim voseljfm in zasmehovanjem so so nasprotniki poprijeti komen-
strice in okolice kličejo gromovito: Slava gg. gor. posl. dr. lonkliju Uwii n re80lujiji pa so vedno tako pomenljivo molčali. Kdor n in dr. Žigon-u.   Kdor nI za zedinjenje vseli Slovencev, hoče du-lse sam prepriča v ljubljanskih, graikih in dunajskih listih, kak
ševno umoriti slovenski narod. Ako Vaji niso podpirali vsi gor. slovenski poslanci, pa na Vajini strani stoji vse gor. slovensko ljudstvo, ki je v dveh ogromnih taborili izreklo : Slovenci, zediniino se! Na Vajini strani stojijo vsi zvesti sinovi matere Slave !
Pri Sv. Križu na Goriško m 7. nov. [Izv. dop.] Veliko jih je izvoljenih, pa lo dva inoŽko zastopata želje in zahteve svojih volilcev. Slava zatorej našima preljubljeninia poslancema Ur. Tonkliju in Dr. Žigonu, ki sta se v deželnem zboru v krepki interpelaciji oglasila za zedinjeno Slovenijo, ktero želimo, ktero zahtevamo vsi slovenski rodoljubi. Gromovit: Živijo! našima vrlima zastopnikoma in: na zdravje! Filip Terpin, župan. Franc Mrcvle, učitelj. Anton Novak. Starešina. Anton Lagarn, podžupan. Janez Prost, starešina. Andrej Sever, starešina. Andrej Zgonik, podžupan. Jože Batič. Franc Schbn. Anton Kerpan, posestnik. Jože Batič, starešina. Anton Battig, starešina. Franc Inamo, posestnik.
V Rili enbe rgu na Goriškem, 7. nov. [lav, dop.] „Čuditi se je, da sta le dva slovenska poslanca stavila interpelacijo za našo toliko zaželeno zedinjeno Slovenijo. Mi mislimo, da mora vsak Slovenec za Slovenijo delati na vse kriplje, ali 8 poslancev nima srca do nas. Žalostno je to, ali časi se morajo obrniti, in ne bomo pozabili naših zares slovenskih poslancev. Živela tedaj oba dr. Tonkli in dr. Žigon, živela Slovenija!"
Andrej Robič, župan. Jože Pavlica, Janez Kerševan, Jože Kodrič, podžupani. Anton Vidmar, Franc Žerjal, Franc Žigon, Ivan Ličen, Anton Kodrič, Franc l'olja, Jože čibron, Janez Vidmar, Jane/. Pečenko, Franc Fabian, Aloizi pl. Progi, Janez Pečenko, Franc Ličen, starešine.
Nase stališče.
ne veruje, naj kako hitro so so
poprijeli nasprotniki argumentacije, da dež. zbori niso kompetentni sklepati o zedinjoni Sloveniji. „S tem rnzjasniloin (komentarom v „Nov.u) smo so menda resolucijo za vselej znebili," pišo „N. fr. Pr.u in na drugem mostu : „Po teh razjasnili!) je videti, da so se Slovenci zopet vrnili na podlago historičnega prava, in preklicali tirjatev, ktero so na taborih kot neobhodno potrebno razglašali. I/ to manifestacije so na novo kaže bresmifiljenost (planlosigkoit) in omahljivost (unschliissigkeit), ki jo bila vedno lastnost slovenske politike." Takih izrekov bi lahko še več naštevali, ko bi nam žo ti ne zadostili v dokaz, da dež. zbor kranjski in njegov komentator ni hodil pravo slovenske poti. Mi bi teb glasov ne naštevali, ko hi v politiki nasprotnik ne bil najbolji barometer: njegovo vesolje iu korist, naša žalost in škoda! Tujemu sovražniku se je pridružil domači in zadnja „Domovina" pošteno Zarnikovo imo že kot psovalko v obraz mečo odličnima rodoljuboma dr. Tonkliju iu Žigonu! Naj zreli ljubljanski politikarji s tega sprovidijo, da so tudi njim cesto kaj človeškega primeri.
Pri takih okoliščinah je truda vredno ogledati si razloge , vsled kterih je kranjska večina prezrla narodne želje in so pod peto vrgla nasprotnikom — da molčimo o vladi. .Deželni zbor ni koinpctentcnl" — so pravi. Kompetencija naših zborov jo čudna stvar in predmet vodnih parlamentarnih prepirov. Kompetencija nikakor ni tako st zbor reči : to smem. tega no smem ! Skušu] stvari ni kompetentnu, o kteri noče biti. slanec Herman v svojem govoru 11, okt<
s ni o d e n e s kraljestvo Slovenijo postavili na d n o v n i red." Ljudska volja in želja je kompetencija sama na sebi, ko bi tudi nikjer ne bila postavno zapisana: Postavimo Slovenijo na dnevni red parlamentarni — in prepir o kompetenciji naj bo končan za vselej.
.Zsdinjeoa Slovenija jo proti ustavi" — glasi so drugi ugovor. Kdo Vam je to povedal? Če se hočete držati tudi lo mrtvih črk in onih pravic, kolikor se vam jih policijsko odkažo . vendar proti Vam govori devet pred-sodeh (prejudicij).
Na devetih taborih so je sklepalo o zedinjenji Slovenijo , sklepalo z vladnim dovoljenjem in pod vladnim nadzorom, ki bi gotovo tahorovanja no bila dovolila, ko hi se jej bili naznanili protiustavni programi. Po teh pred-sodbah zedinjena Slovenija ni niti proti deželni niti proti državni ustavi, niti proti kteri drugi postavi 1  Pa ko bi tudi bila, to jo ravno pomen ustavnosti,
i določena, da bi mogol kteri ečidol kažo, da zbor lo o oni :er pa jo to stvar naš vrli po-a najbolje dognal rekoč: „M i
Iz zadnjega lista smo še dolžni ostali razjasniti svojo politično stališče glede ljubljanskih resolucij. Težavno je pisati o stvari, ki je žo s početka imela toliko nesreče, ki p« zdaj obeta, da bo odprla celo novo knjigo slovenski „croniouo scandnlcu-c." Oe se vendar neprijetnega dela lotevamo, lotevamo se ga zato, ker bi radi na obe strani pogasili sovražni ogenj, ki
žuga posvetljevati podobe in dogodke, ki najbolje za vselej tajne ostanejo; da se morajo na njeni podlagi l|udsko pravice širiti in raztezati, a no samo slovenskemu narodu. Ako morebiti s svojim početjem na nobeno plat ne kontrolirati, da hi ljudstvo nikakor več no dobilo, kakor jo že kje v kaki ustrežemo, ne iščite krivde pri nas, ampak pri stvari sami! j šarteki zapisano!
Glavno sodbo o resolucijah  ljubljanskih je storilo javno mnenje av-i To slednjo pa nam za zdaj velja samo o deželni ustavi.   O državni
strijsko, nam torej te sodbe ni treba še le delati. Avstrijski časniki brez ustavi se jo v naših zborih spregovorila samo ena beseda vredna pravega izjeme so resoluciji registrirali, a molčali o njima kakor grob, dokler federalista in to besedo je govoril zopet g. Herman v že navedeni seji rekoč: niso videli nekoliko za kulise. Če pomislimo, koliko črnila se popiše za vsako „M i Slov o n c i ne moremo nič zato, da v državi vse navskriž visi- iz slovensko malost, če pomislimo, koliko se je pisarilo o naših taborih, čo se sedanjih homatij pel jo samo ona pot, namreč ustava so mora hočemo spominjati, da je imelo celo Janjce v vsakem dunajskem po dva. v še enkrat sistirati, potem pa se moramo vrniti k smislu okto-českih časopisih vsaj po en uvoden članek poleg neštetih dopisov, moramo reči, da bersko diplomo."
je bilo molčanje o resoluciji sodba, kakor si ne moremo huje misliti. Res razni Dokler ne bo vsak korak, vsaka misel in beseda vseh naših poslancov
dogodjaji nase obračajo javno pozornost, a slovensko vprašanje v sedanjih navdahnena s to mislijo, toliko časa sami sebe iu druge slepo, ako so tede-časih, ko so politična vaga zamaje pod vsakim prahom, vendar ni tako mu- raliste imenuje. Deceinbralist iu federalist drug druzega izključujeta in gosp. lostno, da bi ga mogel svet brevi manu v nemar pustiti. Ljubljanski resolu- Svetcu, ki nam je obljubil enkrat en cekin za federalističen program, kteremu ciji, kakor ste bili osnovani, zdeli ste se vladajoči stranki nenevarni, opozi- se no bo ves svet smejal, hočemo vrniti njegov obljubljeni cekin dvakrat nazaj, cija pak jima ni vedela odka/.ati prostora v svojem programu. Oe češki čas-1 če moro na podlagi decembralizina napraviti federalističen program, kterega niki tudi zdaj še štejejo Slovence k opozici|i, pripisovati je to nekoliko se bo še kdo drug poprijel, kakor on sam in tisti, kterim jo vodja, starim simpatijam, nekoliko taborom, nekoliko onim glasovom, ki so pred! Ugovor zarad Čehov,  Poljakov iu Tirolcev si moramo prihraniti za
začetkom deželnih zborov pripovedovali o opozicijonalni slovenski akciji, nekoliko štirski interpolaciji, kakor sploh nikjer ni pozabiti, da češki politikarji delajo velik razloček med slov. narodom iu njegovimi, zlasti državnimi poslanci. Ko bi šlo v tej zadevi kaj zaslug ljubljanskima resolucijama, šla bi pa gotovo le dr. Zarnikovi, ki je naravnost tirjala zedinjeno Slovenijo , med tem ko jo mislila večina le „fino diplomatično vladi pokazati , kam pes taco moli." Zatorej iu kjer je brez ovinkov izraznvnla ljudsko glasno tirjatve, gre brez vsako dvombe sijajna prednost dr. Zarnikovi resoluciji. Da jo Zar-nikova resolucija „ustavna", to je istina, ali to jej smejo najmanj očitati ljubljanski slov. poslanci, ki se niso nikjer povzdignili nad decemberako ustavo. Da že za naprej odvrnemo mogoči ugovor, da žele Ljubljančanje de« cembersko ustavo nekako spremeniti, naj opomnimo, da to isto hote vsi ustavoljubneži od Heusla do zadnjega Tagcspost- in Tagblattlarja. Med Ljubljančani jo zopet odi ni Zamik, ki se je oglasil vsaj nekoliko proti državnemu zboru. Da on vse svoje misli ni dognal do zadnjo konsekvencijc, to je res, a drugi še toliko niso storili in Zamik jo mlad mož, ki si bo zadnjo lekcijo svojih tovarišev zapomnil, pa tudi ne pozabil prigovora: „kdor oh javni cesti zida, ne more se izogniti kritiki memogredočih."
Molčaje bo torej prijatelji in neprijatelji obsodili nameravali državo-Ptavni čin slovenski, dokler o njem druzega ni bilo znano, kakor suhi tekst
eden prihodnjih listov.
Govor poslanca Hermana
o direktnih volitvah v 14. soji 11. oktobra. Razen enega glasa je ustavni odbor eno misli glede direktnih volitev. Ta edini glas, glas vpijočega v puščavi jo bil moj , in dones se hočem zopot oglasiti, da izrečeni, ka načeloma nismo protivniki neposrednih volitev izmed ljudstva, toda ljudstvo bi se no smelo deliti v razredo in lo jako nizek davek bi se moral za podlago jemati. Mi mislimo, da bi v tem okvirji vsi ljudski oddelki, posestvo, razumništvo in vsi stanovi imeli prostora in veljavo dovolj. Denarju pak iu tako imenovani viši meščanski inteligaciji no moremo priznavati nobenih privilegij. Kar jo ustavni odbor V tem obziru meščanom dovolil predpravic pred kmečkim ljudstvom, škoduje demokratično in konstitucionalno načelo na korist svojbini, ki bi si s tem rada ohranila svojo nadvlado, in ktera pušča demokratizem le toliko časa veljati, dokler more ona gospodovati. Do-inokratizem te svojbino je lo izvor onega iažnjivega liberalizma, hi povsod in pogosto tudi z nenravnimi pripomočki stvarja nenaravne večino in umetno manjšino, ki ne trpi nobenega značaja, ki podpira in časti izdajavco pravico
in nravnosti, in kteremu se imamo zahvaliti za siromašnost, ki nas tare, in za nezadovoljnost ljudstva.
Vsega tega pomanjkanje neposrednih volitev ni zadolžilo. Jaz vem, da ima v mestih, zlasti v glavnih mestih mnogo prave omike iu nravnih značajev, a taki značaji so izrcjajo tudi med ljudstvom po deželi in morebiti še bolji. Ali jaz ravno tako vem, da se ravno v teh mestih šopiri površua, puhla omika brez nravne podlage, brez višega mišljenja, ktera no pozna niti razmer niti skupaj zgromadenih mas, ktera brez samostojne sodbo v roke pada nc-razumljonim frazam, slabomu časnikarstvu in nokterim rogoviležem. Ta družba potem prokriči in provpije žlahtnejšo in blažje, ki so vedno v manjšini. Pošte-nejše jo ljudstvo po deželi, ki se svoje zornije drži, ono je podlaga državi, ono vso vzdržujo in redi, in tem bolje sodi, čem manj gaje okužilo sleparsko časopisje in lažnjiva omika; poštenejše je kmečko ljudstvo, ktero nekteri zda) kot saraosvestno hvalijo, potem pa zopot kot neumno razupijajo, to po tem, kakor ljudstvo s temi nekterimi v en rog trobi ali ne. Kmet je sam na sebi konservativen in previden, celo nezaupen. Ako ga — kakor se jo to godilo pri zadnji mariborski volitvi — nihčo ne moti, z naravnim razumom kmet voli pravo može, ki mu dobro hote in so sposobni zastopati njegove koristi. Duhovništvo je kmečkemu ljudstvu krepka podpora. Duhovniki, ki so iz ljudstva izrastli, med ljudstvom žive in delajo, so po svojem stanju in svoji omiki pred vsem poklicani za ljudskega voditelja in svetovalca in to tudi v politični b zadevah, vsakako pa so za to bolj poklicani, kakor ta ali oni mestni veter-njak. Jaz nisem so slišal, da bi bil duhovnik lagal ali vodoma komu slabo svetoval (vesolost); kako pa nasprotna stranka ravna z resnico, kaka zmes nevednosti, neresnice iu nedoslednosti so v tako imenovanih liberalnih časnikih ljudstvu predlaga kot politična modrost, o tem so moremo vsak dan prepričati. Kdo naj kmečkemu ljudstvu svetuje? Morebiti advokat dotičnoga kraja, ali pa meščani in tržani, ki so sami le Tagespoštljarji (Tagespostmann-chen), in med kterimi so morebiti šo oni najbolji, ki si iz tega liberalnega nemškega kulturnega lista poiskujejo le umrlo , novo došlo in pa ponudbe v zakon. (Velika vesolost). Ali naj to dela okrajni glavar? Vem, gospoda moja, okrajni glavarje pridobitek nove čro in vzor naših liberalcev, iz kterega so si takorekoč naredili svojega podžupnika (vicopfarrer). Okrajni glavar ne dela samo ustavozvestih volitov a la Maribor — on tudi ljudi civilno poroča (civilehelicht), on popravlja ženitvanjske in rojstne knjige, on si peto brusi po samostanih iskaje zaprtih mnihov in nun, on lovi pastirske liste iu adrese na papeža, in po najnovejši postavi je postal še šolmošter (veselost). Će bo tako ustavozvesto in svobodnostno še naprej šlo, potem bo celo pridigoval in mrliče pokopaval in morebiti še Otroke ustavozvesto krščeval (dolga veselost).
Bil je nekdaj čas napadov iu t./.cb zarad birokratičnega vnruštva in vsak liberalec se je podvizaval kamenje lučati na birokracijo, kakor dandenes noben liberalec ne zamudi prilike, da ne bi si na cerkvene Btroško dičil svojo glave z lavorikami. Ros je prav lepo na stroške cerkve, in če se o njenem bistvu tudi nič ne vć, biti liberalnemu in dandenes to tudi ni nič nevarno, zlasti onemu, ki so ob enem sedemkrat na dan prikloni državnemu zboru in meščanskemu ministerstvu ; toda čas bo zmogel in bo tudi tu pomagal. Čas, ki je ozdravil trihinsko sleparijo, bo zacelil tudi naše konkordatske bolečine in gospodje sto dobili tudi že drugo kost, ktero pridno glodate — kloštre. Potihnile pak so tožbo proti birokraciji, ki ni nikdar bolj divje rastla, kakor zu liberalne dobo, potihnilo so te tožbo, odkar so gospodjo ustavoverneži svojo ustavo in svoje svoboščine postavili pod varstvo policije in birokracijo dobro vede, da bi se bilo brez to brambe že davno po zraku razkadile.
Tudi po tej slavni zbornici se jo nedavno razlegal klic po policiji, ko jo g. dr. Rechbauer hotel našo volilne proteste kazenski sodniji izročiti. Že pač živimo v dobi advokatovske, doktorske in profesorske vsemogočnosti, in leslepi morejo biti, ki se v tej dobi srečno ne čutijo. (Klici k redu.)    (Dalje prih.)
■sirijski zbor v Poreču.
Navestil je „Slov. Narod\ da je 23. oktorbra stopil Ravnik prvikrat v istrijski laški zbor. Vdeležil se je lo 4 sej, ker 30. okt. se je zborovanje dokončalo. Šolska postava jo bila že obravnana, in R. ni imel priložnosti brati Lahom žalostno levite o šolskih zadevah. Povedal vam bom tedaj, kaj se jo važnega v zadnjih 4 sejah godilo.
O varstvu poljedelstvu koristnih ptic, je edini Ravnik dokazal, da v Istri se jih največ pobije in to na veliko škodo poljedelstvu in gozdom, kterih imamo žo tako malo. Rekel je: „Gosp -da, v zadnji soji ste navdušeno branili svobodo razumnih ptic, g'asovajo zoper samostane, denes imate lepo priložnost braniti svobodo sicer nerazumnih ali Istri potrebnih ptic." Vso zastonj ; postava se je toliko poojstrila, da 8e no bo smelo loviti z mrežo, z zanjkami in pri lokvah, kamor hodijo ptice o suši pit.
26. okt. je bil na dnevnem redu predlog za popotnega učitelja, ki bi po istrijanskih občinah v poljedelstvu podučeval. Odločilo so mu je 1G0O1. letne plače, in vrh tega vožnja in prenočišče od dotičnih občin. Ravnik ju v daljnem govoru razložil, da popotni učitelj Istri ne bo mnogo koristil, kajti pri nas je obdelovanje v vsakem okraju povse različno, in tožko bomo dobili, učitelja, ki bi laški in Blovanski dobro poznal. Boljo bi tedaj bilo, da bi se nekolibo stotin omenjenih 1600 f. odločilo tistim domačim učiteljem, ki se bodo v poljedolstvu odlikovali. Tudi ta predlog jo bil zavržen. Ko se je prišlo do učiteljevih lastnosti, deželni odbor še slovanskega jezika omenil ni. Ravnik je jezno rekel : Učitelj treba da slovanski zna, in v razpisu za službo mora to stati kakor pogoj, ker v nebo vpijoča krivica bi bila, da slovansko občino plačujejo Lahom popotnega učitelja 1
Tu je Ravnik zmagal z 12 proti 11 glasovom.
28. okt. je dr. Boccalari hvalil ministerstvo, kako da je liberalno, da še takega v Avstriji ni bilo in stavil predlog, da bi se nekteri postarani za-
koni prenaredili, ki se s denašnjimi no vjemajo. — Na to je poprijel besedo R. in govoril blizo f,ako-lo: „Prav imate, da hvalisate ministerstvo da nam je liberalno. Žal mi je, da jaz tega storiti ne morem, ker naše ministerstvo kar nični liberalno avstrijskim Slovanom sploh , posebno pa nam istrijanskim Slovanom. §. 19 temeljnih postav imamo mi le nn papirju. U Istri imamo samo eno popolno gimnazijo, in ta je laška, mi Slovani šo zmerom stojimo pred vrati kakor berači. Naša mladost se mora učiti laški, Lahom je pa prostovoljno učiti se nategi jezika , akoravno jim jo v praktičnem življenji no samo koristen nego tudi potreben. Uradnike imamo nesposobne. Res, da nekteri znajo prežvekati kako našo besedo, ali da bi naš jezik pismeno poznali, jih ni čez pet v vsi Istri. Pri sodu ji v Rovinju je že dandenes neki bnčvar (so-dar) za tolinnća I Gospodje 1 jaz, ki svoj jezik poznam bi se tresel pri sodniji, kjer včasih odvisi od ene besede čast, poštenje in kri, in ne bi hotel biti za tolmača. Prosim teduj, naj se pristavi g. Boccalari-jevemu predlogu sledeče: „vlada naj skrbi, da bo §. 19 v Istri veljavno vpeljan," —
Na to jo ces. komisar blizu tako-le govoril: čudim se R. pritožbi. Ministerstvo je vsem enako 1 beralno. Nemogoče je, ako R. zahteva slovansko gimnazijo v Istri. Kam bo človek prišel s slovanskim jezikom? Kje bo našel kruh? Saj Slovani nimajo ne potrebnih knjig ne književnosti, kako se bo tedaj človek izobrazil v slovanščini ? Uradniki tudi znajo za potrebo slovanski; primeri se celo, da včasih kmet uradnika že no zastopi, dokler mu po laško besedo ne raztolmači itd.
Na komisarjev govor so poslanci zadovoljno zavpili i „Bravo." R. je kratko odgovoril in dokazal s tehtno besedo, da vso, kar je g. komisar govoril jo izmiiljeno in gola laž. — Na to je tudi ces. komisar omolknil. Govoril jo o tej zadevi še dr. Basilisco tako-le : Glasoval sem zadnjič zastran popotnega učitelja s g. R., ker je imel prav, denes pa sem njegov protivnik. Mislim, da v Istri more biti pravi mož tudi tisti, ki slovanski ne zna. Ako je v Rovinju bačvar, človek brez juridičuih aaukov za tolmača, on vendar-le dobro svojo službo opravlja itd. Na to so patres patriae odločili, da R. predlog ne spada k stvari, in frknul je skozi okno, tnmquam non fuisset.
O značaji, značaji I Ravno tisti poslanci, ki so bili pred par leti proti birokraciji, so denes sdruženi in skleneni ž njo !
Sicer pa R. v Poreču ne more staviti o narodnih pravicah ne predloga no interpelacije, ker po opravilnem redu je temu potrebno 5 podpisov. R. pa no najde v vsem zboru ni enega.   Kaj nam je tedaj storiti?
1. Iščimo pravico pri vsaki priložnosti. Župani naj začnejo povsod slovenski uradovati, in videli bomo, koliko imamo sposobnih uradnikov.
2. Liburnjani, vi bote imeli novo volitov. ker g. Stepanćič jeposvojej nemarnosti poslanstvo zgubil.   Volite si poštenega Slovana, ali pa nobenega.
3. Istrijanski Slovani, glejte da se odcepilo od svojih sovražnikov in da se pridružite pravim bratom Slovencem!
I) o j) i s i.
* Od Savine, 6. nov. *) [Izv. dop.] Glede zedinjene Slovenije, ktero v svojem listu tako stunovitno zagovarjate, in glede načina, kako naj se Slovenija vstvarja, drznem se tudi jaz razodeti Vam svojo subjektivno mnenje, datiraVDO do zdaj ni bila moja navada pisariti po časopisih. Po mojem ninenji je treba že zdaj določiti meje prihodnje kraljevine. To storiti bi bila zlasti dolžnost onih, ki stanujejo ob mejah naše širše domovine, namreč v srednji Štiriji in srednji Koroški. Natanko bi se morale popisati v mejnih okrajih : Radgoni, Cmureka itd. vso srenje, v kterih Slovenci bivajo in ktero bi torej morale priti pod Slovenijo. Mislim, da hi so ne godila nikomur krivica, ko hi se kot merilo vzelo, da Slovenci stanujejo v onih župah (farali), kjer se do zdaj še ni pokazala potreba nemški pridigovati. Meje lavantinske škofijo in celjske okrožne sodnije smele bi služiti samo kot napotilo, mero-dajne pak bi nikakor ne smele biti.
Druga važna stvar bi bil volilni red. Po mojem prepričanji bi se moralo odstrauiti zastopanje po interesih in volitve po volilnih možeh (posredne volitve). Namesto teh naj bi se gotova okrožja odločila kot volilna okrožja, tako n. p. da bi se volil na 10 tisoč glav ali duš po 1 poslanec.
Tako bi se moglo n. pr. v okrožji celjske sodnije, ktero štejo blizo 40.000 duš, napraviti četvero volilnih okrožij, namreč: Celje, Žalec, Št. Jurij, Vojnik; vranjski in šoštajnski sodnji okraj — vsak blizo po 10.000 duš — bila bi lahko vsak zase posebno volilno okrožje, itd. itd. Potem takem bi pošiljala dolenja Štirska 40, južna Koroška 10 poslancev v vkupni zbor zedinjene Slovenijo, ki bi imela blizo 150 ljudskih zastopnikov. Velikega števila bi se no bilo bati, kajti čem več zastopnikov, tem bolje za deželo in ljudstvo. Sicer pa ima Istra s 300.000 prebivalci dandenes 30 poslancev, tnko da pride tam že zdaj 1 poslanec na 10.000 duš; Goriško s 200.000 prebivalci ima zdaj 22 zastopnikov, torej enega na 9 tisoč stanovnikov. Tudi zato se bo moralo skrbeti za veče število zastopnikov, ker bo slovenska grupa v primeri najmanja. Tako ima n. pr. zdaj Češka s D milj. prebivalci 241 zastopnikov, torej pride tam na 20.000 prebivalcev en poslanec; Oger-ska pak z Erdelijo vred s 14 milj. prebivalcev štejo 446 zastopnikov, torej ima še le 30.000 prebivalcev svojega zagovornika v zboru.
Ker se sedanji okrajni zastopi niso dobro obnesli, lahko bi se odpravili in vsako volilno okrožje bi bilo lahko tudi zase srenjsko okrožje, k većemu če bi se volilno okrožje razdelilo v 2 ali 3 srenjo. Morije ali županije, ktere jo bil Napoleon I. vpeljal v kraljestvu Ilirskem in ktere v nek-terih krajih še dandenes, če tudi drugače imenovane obstajajo, obsegale so po 5 tisoč duš in so se izvrstno obnesle. Potem nam no bo treba mnogo viših oblastnij, posla bodo lahko opravljalo srenje same, če se tako osnujejo,
*) Prijatol)u našega narodn, ki jo po letih in viBoki službi vsaj toliko, kakor kteri Ijul.ljniiskili poUtiksrjev, zdelo se je "primerno„ poslati nam tale dopis. Prinašamo ga tem raje, ker nam jo dokaz, da se je jelo ilov. vprašanje premišljati tudi v „trezuojšiu1' krogih. Vredn.
da bodo mogle stati na lastnih nogah. Po sedanji sistemi imamo po uradih enega delavca, pa tri nadzornike. Ta napaka bi se dala odpraviti, ko bi se ustrojile večo srenje.
Kar se tiče volilnega reda, tudi Ogerska ni zastopana po interesih (interesšeuvcrtretung), ampak ima ljudsko zastopništvo. Torej bi žo z ozirom na Ogersko dobro kazalo, da bi se vsi poslanci, ki imajo posvetovati se o skupnih zadevah (zdaj v delegaciji), bili voljeni na isti podlagi, tedaj iz ljudstva samega in nerazdeljenega a ne kakor zdaj po 8 razredih. Jaz bi tudi priporočal, da bi se, kar so je tudi na Ogerskem sklenilo, pri nas uradnikom ne dajala nikakoršna volilna pravica — dosedanje skušnje naj nam bodo poduk I
Iz okolice Metliške , 5. nov. [Izv. dop.] Prav močno smo se obveselili, da je gosp. dr. Toman v minulem deželnem zboru kranjskem besedo sprožil zastran železnice Ljubljansko-Karlovške5 kajti raznesel se ježe bil glas, da bo zaspala naša železnica, ker se jej zapreko stavijo od veljavne strani. Gospod Tomanov glas nam je porok , da si on našo železnico ni še izbrisal niti iz spomina niti iz srca, in da se bo zanjo ponesel na odločil nem mestu.
Namesto založnice bomo dobili telegraf.   Nenadoma namreč so se prikazali ob cesti delavci, iz vseh vetrov skupaj stepeni, ter jeli jame kopati droge postavljati, drat na droge nategovati; pa ne vem, je li so pijane droge postavljali, jo li so bili pijani tisti, ki so jih postavljali ; kajti eden drog orna huje na desuo, drugi na levo , ta naprej, oni nazaj.   Postavljeni so nekteri drogi ljudem prav na škodo, ter sredi njive, da se jih bo težko ogibal ratar orajoč.   Suhor8kemu župniku, ki si s težko muko prizadeva, živo mejo odre diti si nad cesto ob znožju svojega vinograda, so na enem mestu mejo raz sekali , ter drog mednjo postavili , mu kamenje iz zida drli, da so droge zemljo ž njim pritrjevali; na enem mestu pa so drat  tako nizko v trsj spustili, da ga vsako dete lahko z roko doseže.   Nekemu seljaku ju protil eden delavcev, da mu bo vprav pred hišna vrata postavil drog, ako mu mošta piti ne da. .Postavi mi ga vrh hiše, ako te je volja", se odreže  seljak obr nivši se od njega.   Je li imajo ti ljudje, ki za vlado in v imenu vlade po stavljajo telegraf, je li imajo pravico, nam škodo delati in nas terorizirati Naši Belikranjci ogledujejo droge in drat, ter vgibujejo, kaj bo vsa ta draga reč hasnila, ker pri nas ni niti trgovcev niti drugih ljudi v obilo, da bi se jim tako močno hitelo z donašanjem iu odnašanjem novic.   Da nam telegraf deaža zrnja, ki ga moramo kupovati, ali nam odvaža vino, ki bi ga radi prodali, ter zrnju cono zniža, vinu pa jo zvikša, bi ga radostno pozdravili; ker nam pa koristi mnogo ne obeta, nas tudi preveč ne zanimiva.   Na dveh mestih videl sem trnje viseti na telegiafnem dratul
Is Prage, G. novem. [Izv. dop.]   (Češka duhovščina.) Zdaj ko se pripravlja višja duhovščina v Rim na koncil, glaso se tudi naši niži duhovniki, ter razodevajo javno in naravnost svoje misli in stavijo po teh »voje tirjatve.   26. kimovca jo bil pri Malini tabor, na kterem se je zbralo 26.000 ljudi, med temi je bilo veliko število čeških duhovnikov, ki so javno tirjali, naj češki škofje na koncilu govore in glasujejo proti novi dogmi nezmotljivosti papeževe, ker bi so taka dogma ne zlagala z mislimi čeških duhovnov in češkega naroda sploh; tirjala so je dalje narodna cerkev, ktero sta ustanovila slovanska aposteljna sv. Ciril in Metod, in ktero je ponoviti hotel Jan Hus.   Vpelja naj se tedaj češki jezik pri božji službi iu na češkem naj bo češki jezik cerkevni jezik.   Te tirjatve onega tabora so razglasili ustanovitelji njegovi 1 t. m. javno v „N. L." in 5. in 6. t. m. prinaša isti časopis članek češkega duhovnika z napisom „Češki narod in hierarhija", v kterem članku omenjene tirjatve krepko podpira, nasprotne misli pa pobija.   To so glasovi jako važni in pomenljivi.   S takim   postopanjem ne kažejo naši duhovniki le, da se pečajo v prid   in povzvišanjo cerkve ter v boljše njeuo razvitje, ampak da so zraven v resnici narodni in ne še lo v drugi vrsti, takrat ko gre za življenje ali smrt naroda, ampak zmeraj in povsod.   Naša duhovščina jo smem reči v prvi vrsti češka, potem katoliška. To je veliko znamenje, ktero bo gotovo zopet dalo mnogo gradiva našim nasprotnikom.   Kakov bi bil to kapital, ko hi se nemška duhovščina jela v tacem smislu gibati, kako ljubeznjivo bi se potem obnašali nemški listi proti njej. Zdaj pa, ko so slovanski duhovnik glasi, so že začeli zaničljivo pisariti, o čeških reformatorjih ter jeli naši duhovščini očitati vse, kar je tu ali tam storil kakov duhovnik (morda celo nemški) pregrešnega.   Mi pa upamo in pričakujemo od naših duhovnikov,   da ostanejo vedno pri svojem prepričanji, in da so bodo vedno krepko poganjali za pravice našega naroda in katoliške vere.
Politični razgled.
mora nas Slovano veseliti, da se čedalje bolj zvedajo pravi vzroki, zakaj so lalmatinski Slovani zgrabili za orožje. Judovski nemški pisači so sicer mnogo vzrokov iznašli v svoji bujni fantaziji, vendar drugi pošteneji opazo-alci vidijo in vedo , da je nesrečnega boja in nepotrebne krvi samo vlada kriva in njeni uradniki, kteri so bili Dalmatincem tuji, in sovražui njih na-odneniu bitju. Videli so že strašno rusko in jugoslovansko agitacijo, pa lokat« najmanjega nimajo. „Zatočnik" tu dobro pravi : „Nećemo tajiti, da je res med slovanskimi narodi politična agitacija, ali baš taka, samo nesreč-niša, kakor je med vsemi narodi v Evropi povsod, kjer niso narodi otopljeni, in hvali se sicer ravno oni narod za kulturen in razvit, kjer je agitacija živa." ■csarske vojsko je zdaj baje na bojišči žo nad 30.000 mož. To je ravno toliko kolikor ima Doka kotorska vseh prebivalcev. Že številko kažejo, kako hrabro se uporniki vstavljajo. Če je uradnim naznanilom verjeti, vzela je cesarska vojska več vasi v južnom kraji B .ko kotorske in požgala Poborjo, Majno in Sisič. Popa Radovanoviča,enega vodnikov ustajnikov, so.vjeli. Tri vstajniko iz Rizanja so vojaki obesili. Občina Župa, ki ima 22 vasi pod seboj, je večidel v rokah vojske.   Vendar so uporniki v hribih  in severu Boko niso še udali.
boji 3. nov. v Župi so baje uporniki izgubili 80 mrtvih in 136 ranjenih. Med mrtvimi se je našlo voč žensk, ki so so v moški obleki boja vdeležile. Tudi cesarska vojska ima dosti mrtvih in ranjenih.
Videti je, da so nekaj jako odločnega godi v gališkom zboru. Izmed devetih v deržavni zbor voljenih poljskih poslancev jih sedem poslanstva ni sprejelo. Smolka , ter ž njim 8 Poljakov in skoro vsi Rusini niso volili. Volitev je bila torej odložena. Med tem časom si bodo vlada pač prizadevala uporne poslance pregovarjati, naj poslanstvo prevzemo. Počakati nam jo torej , kako se stvar zasukne. Morda bodo Poljaki v državni zbor volili, pa ne šli, vsaj nekteri voljenih ne. Deželni maršal so boji, da no bi bil zbor — razpuščen.
Italijauski kralj pravijo, da so snidegotovo z avstrijskim cesarjem, ko bo le-ta potoval od sueškega kanala, v mesta Brindisi.
Na Špaujskem je republikanski upor povsod zadušen, ali vsaj pojenjal. — Za kandidaturo vojvoda iz Genuvo je pridobila vlada žo 150 glasov med kortesi.
Dunajski mestni zbor hočo baje doseči, da so Dunaj loči iz /,veze Spodnje Avstrije tako, da bodo neposrednje državno mesto (reichsunmittcl-bar), torej imel poseben deželen zbor itd To so ve, da so kot razlog navajajo različni interesi dunajskega mesta in druge spodnje Avstrijo. Mi smo radovedni, kaj bodo tej „protiustavni" želji rekli oni ustavovesti možje, kteri nasproti enaki želji štajerskih, goriških itd. Slovencev, ki se tudi hote zarad različnih interesov ločiti iz zdanjih zvez, kažejo zgodoviusko pravo in ustavno vez, kot nepredrljiv jez.
O notranji avstrijski (ali cislajtanski) politiki piše znani nemški časnikar VVarrens v svojem tedniku: „Kar je imel izrodni državni zbor storiti, bodo morala zdaj pač krona zvršiti. Avstrija dejansko ustave nima, temuč ustave išče. Okroiranja od zgoraj, ali zapovedi tiste stranke, ki ima zdaj oblast v rokah, no morejo deželi dati stalno ustavo. Poslušati se mora vse tisto, ki imajo govoriti pravico, in so mora v porazumljenji ž njimi 'aka ustava osnovati, ki bodo branila pravice vsem . . . Zdanja vlada ni za delo."
Ker so skoro vsi evropski časopisi pečajo z vstajo v Boki kotorsl
Iz Carigrada se vladnim listom piše, kako strašno veliki prijatelji Avstrije so Turki. Grofu Beustu so Turki huje strašno brezdno pokazali, ki ga delajo skrivaj Grki in Jugoslovanje. Zato je , kakor piše „N. fr. Pr.", grof Beust pohitel s Turki zvezo storiti, knk;i bode Avstrija Turčiji in Turčija Avstriji pomagala, kader se Jugoslovaujo sploh vzdignejo. — Novo Prešo pri tem popada — ruski strah.
Kazno stvari.
* (Prošnjo za zodinjeno Slovenijo). Slovenske občine: trg Središče, Trnovec, Žeravec in Žerovinci, vsi v ormuškom okraji so poslalo tudi prošnje do dež. zbora zarad zedinjenja vseh Slovencev. Prošnjo pa se niso mogle oddati, ker so prepozno došle. Oddale se bodo v prihodnji sesiji, ki bo neki že meseca marca in aprila prihodnjega leta.
* (Dramatično društvo) v Ljubljani bodo 21. t. m. napravilo drugo predstavo v deželnem gledališči. Igrala se bode znana vesela igra „Županova Micika" in nova opereta „Serežaui", ktero libreto jo ravno na-tisnen pri Egru po g. Lovstikovi izvrstni prestavi.
* (Od Litije) so nam pišo o nekem čudnem notarji, ki se šo po starem neumnem kopitu lomi in domačim možem zabavlju. Tako jo ta mož baje rekel: „da mu med takimi prekleto neumnimi ljudmi in turškimi orodj. ni več živeti; čo bo še eno leto med tem neumnim slovenskim ljudstvom1 živel, ga snu-jo zvezati in v Savo vleči." Pa — pravi naš dopisnik — žo bo kmalu pol leta, kar jo ta notar to kmetom iz primskovške fare pripovedoval, pa še zdaj ni vidoti, da bi so od nas odpravljal. V Savo ga no bo sicer nihče vlekel, škoda bi bilo truditi se. Če hočo sam iti, so bomo smijali." — Gosp. okrajni glavar Aucrsperg tako zelo na Slovence pazi, naj gleda tudi na nemškutarske ščuvaje.
* (Zaupnico posl. Hermanu) je poslalo katoliško-konserva-tivno društvo v Gradci „/n veliki moški pogum, s kterirn je v štaj. deželnem zboru branil cerkev in pravo'Avstrije."
* (Pri čitalnični besedi v S k o p n o m u a Krasu) 31. okt se je posebno odlikoval čitalnični vodja, g. Josip Živec z jako popularnim govorom o kmetijstvu. Tudi šaloigra „župan" se jo prav dobro vršila in se nam je pohvalno imenoval posebno g. M. — Naprej!
* (Poduk.) Zapiti lastnik češkega lista „Svoboda" g. J. Barak in bivši tudi zaprti vrednik „Nar. Listov" sta bila pretekli teden poklicana v
'ragi k tako imenovani „konferenciji", kjer ju jo državni pravnik g. dr. IUa-aček v nazočnosti duhovnika in oskrbnika ječ   podučoval, naj si vzameta
uesiedko političnih njunih grehov k srci, ter naj se za daljo poboljšata. _
Ni dvomiti, da so bota tako lepo podučena gospoda vedela za prihodnjo ravnati.
* (V rodnik „Zg. Dani ce") g. Luka Jeran naznanja v poslednjem svojem listu, da je pustil duhovno pastirstvo, da bi mogel z večini pridom „Danico" vravnavati. — To je menda v zvezi z ondanjšnjim sklepom nekterih duhovnikov, naj so „Dan." poveča. Mi bi jej želeli, da bi v narodnih zadevah več in z večim pogumom dolala, ter v narodnem obziru koristila, posebno ker vemo, da ima več bralcev med prostimi slovenskimi ljudmi.
V Solkanu blizo Gorice, goriškega deželnega zbora jo končano.
Zborovanje
marsikaj govorilo iu sklenilo. A marsikaj, kovali, so šo z bosodico ni omenilo.
. novembra.
V njom so jo kar bo noktori tako žoljno priča-
M$%A
Podpisani jo bil namreč nekaj dni pred začetkom deželnega ibor« j* jg, pri deželnem poslancu g. Andr. Marušič-u in ga prosil, naj bi blagovolil prevzeti interpelacijo na vladnega komisarja v zadevi, ktero od besede iz letošnjega 25. lista „Domovini" posnamem:
„Že 15. januarja t. 1. je vložilo sedem županov iz Goriških gor pri svojem c. k. okrajnem glavarstvu pritožbo zarad previsoke cestnine, kijotirja mitnica na koroški cesti med Gorico in Solkanom. To pritožbo je poslalo okrajuo glavarstvo koj, kakor je samo zagotovilo, s pridjauim sporočilom c. k. finančnemu vodstvu (direkciji) v Trst, kot pristojnemu uradu , v rešitev.
Pretekli so bili od omenjenega dne celi 4 mesci in župani niso ni-kake rešitve njih pritožbo dobili. V obrambo in prid svojih občinarjev so se primorani videli vložiti 15. aprila t. 1. pri visok. c. k. financ, ministerstvu prošnjo, naj bi blagovolilo rešitev omenjene pritožbe pospešiti".
Rešitev to pritožbo so še vedno pričakuje.
Poslanec g. Marušič, kakor se jo videlo, je i veseljem to naglo pro-vzel in prav možato podpisanemu obljubil in zagotovil o tem interpelacijo napraviti, opomnivši celo, da ga kot poslanca kmečkih občin goriškega okraja dolžnost vežo to storiti.
Ker jo bilo žo več sej preteklo, a gosp. poslanec Marušič omenjene interpelacije šo ni bil sprošil, podal se je podpisani v novic k njemu pozve-dat, kaj in kako.
Ko podpisani g. Marušiča vpraša, kako je to, da ni še interpeliral. zgovarja so, da razni opravki do zdaj mu niso tega pripustili (re» tehten izgovor za tako interpelacijo!!); obljubi in zagotovi pa zopet, da hočo brez-drugače v eni prihodnjih sej omenjeno interpelacijo staviti ter da naj so potolažim, da saj ni še zakasnono.
Soje deželnega zbora so sklenene, željno pričakovana interpelacija pa jo zaostala. Občanjo morajo dan za dnevom previsoko mitnico plačevati, brez da bi si zamogli pomagati.
Kakošen mož jo gospod deželni poslanec Marušič, naj todaj vsak sam sodi. —
S tem, ko to priobčujem, opravičujem se zgoraj omenjenim županom, ki so me za načelnika v rečeni zadevi zvolili, ter jim pokažem, da som vse, kar je bilo v moji moči storil, da bi so do pravične tirjatvo dospelo.
Priobčujem še več, da bi bilo dobro ko bi vsi volilci ob času volitev pazili, da si volijo može, ki imajo srčnost in so popolnoma stalni, kjer gre za občno korist.
Naj blagovoli gosp. vrednik „Slov. Naroda" vrhstoječe vrsto ponatisniti in priobčiti z natisnenira podpisom.
Martin D"lj*ik župan.
P o i I n n o.
Gospodom Cevnet-tu, MaruŠič-u, Winkle.r-ju, Rosman-v, Poletju, Panliaruzzi-ju, Goriup-u, Abram-u, deželnim poslancem goriškim:
Naši očotjo in bratje so se zbrali na poklic svojih županov in drugih veljavnih mož v dva taborja in slovesno prisegli prisego, da so in da hočejo biti Slovenci; iz tisoč in tisoč navdušonih prs odmeval jo glas: Živela ze-dinjena Slovenija!
Žalibog jo bilo žo pred tabori začelo in ni po njih nehalo nasprotno delovanjo: ustanovil se je bil vladen slovenski list, nnpravljali so se slavoloki vladnim ljudem, kakor n. pr. neumrlomu Slovenofagu Bach-u, udušil se jo pri porodu tabor na Tominskem, vpeljal pri deželnem šolskem nadzomištvu nemški kot uradni jezik, s kratka, vso so je priporočalo, kar jo prišlo od vlade in delalo se je, da so omami narodno naše duhovstvo, vzamo našemu ljudstvu najdražje blago, blago samostalnoga delovanja.
Italijanom nasproti so se dali rabiti nektori, ki so imeli prej glas med narodom , kot varovanci visoke vlade in so postali, narodu v škodo, orodje, na ktero mora z nevoljo gledati kolikor vsak Slovan, toliko vsak zaveden narod.
Že sad tega zori.
Med ljudstvom začenja širiti se mlačnost v javnih zadevah, samostalnost mu je skoraj spodkopana in prišlo je do tega, da ste brez strahu pred narodom v javni seji stopili za vlado, proti zastopanim, da ste izpostavili samo sebe zasraehu občinstva, narod zasmehu nasprotnikov.
Narod Vas bo gotovo sodil, mi Vas milovaje obsojujemo in Vam več ne zaupamo.
Poslanska dostojnost tirja od Vas, da no ostanete več v nasprotji z ljudstvom, katerega zastopati Vam je bila častna dolžnost in da položite torej svoje mandate v roko volilcev ; no mislite, da ste v deželi edine duševne moči. Mnogo mož je, ki so trdnih načel, stalnih značajev dovolj, da Vas nadomestijo, da koristijo narodu in domovini no jeraaje obzira na osebnosti, lastno interese, ampak na svojo zastopniško dolžnost.
V Gradcu 4. novom. 1869.
Razpisani
Mestno šolsko svetovalstvo v Mariboru je v svoji seji 31. okt. sklenilo, da se na mestni dekliški šoli in sa ftoli v graškera predmestji razpišite službi za dva ucitelja-suplenta in sieer na prvi z letno plačo 400 f. in na drugi z letno plačo 260 f, ter prostim stanovanjem. Službi se hodete za zdaj oddali začasno (provizorično).
Prosilci naj svoje prošnje s postavnimi spričevali vred, posebno z dokazom potrebne učiteljske sposobnosti najkasneje do 25. novembra t. 1. izroči pri mestnem šolskem svetovalstvu v Mariboru.
\r Mariboru 4. dan novem, meseea 1869.
Župnn kot predsednik mestnega šolskega svetovalca:
Bancalari, m/p.
Lopo tilvoi'eninjoiio
trsne sadeže (Wurzelrebeii)
oddam \i lastne trsnice (Rebenschuk):
1. Vranek ali črnina (blaue Zimmttraube) .... 7000
2. Erjavina (muskirter rother Portugieser) .... 3000
3. Traminec (rother Traminer).......... 5000
1000 po 12 gol., dobro v mah in slamo zaviti, na železniško postajo „Prugerhof" postavljeni;
4. Malnik ali poSipon (weiser Mosler)...... 7000
1000 po 10 gold.
Dr. J. VoŠnjak v Slov. Bistrici, via. „PragerhoJ".
Zadnje manufakturno blago,
kar ga še. imamo, namreč:
blago za obleko, barhenfi. zimsko rute, siikniiia, jopici in plašči,
razprodaja se za vsako ceno v l»fl'o<lujaBniči (lunaJAkega blaga,
8CHNEIDER & BETTELHEIM,
gosposke ulice št. 118 v Mariboru.
(Podpisanih 85 slov. studentov grnških viših šol.
„Slov. Nar.u)
Podpisi pri vredništvu
Dunajska borzn od 15. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 59 H. 20 kr. 5% mctaliko z obresti v maji in nov. —fl,— Enotni drž. dolg v srebru  08 fl. 75 kr. 18G0 drž. posojilo 98 fl. — kr. Akcijo narod, banke 702 II. — kr.
Kreditno akcijo 253 fl. 75 kr. London   122 fl. 90 kr. Srebro   122 fl. 60 kr. Cekini   5 fl. »D kr.
Najbolje, pa najceneje blago!
Zaloga dunajskih oblačil za moške in ženske
(gosposke ulio© ftti 113 v Mariboru)
prodaja, ker se bo ta kupčija opustila, vse svoje blago ceneje, kakor je z izdelavaujom vred veljalo.
Cena:
Zimske Buknje, poprej 30—40 f., zdaj le 15 do 22 f., najlepše. Zimske hlače, poprej 9—14 i'., zdaj le 5 f. 50 do 8 i'. Lahke gorenje suknje, poprej 15—20 f., zdajle 8 do 121'. črne salonske suknje, poprej 20-26 f., zdaj le 10 do 181'. črne hlače, poprej 8—12 f., zdaj le 6 do 8 f, Brezrokavniki (gilets), poprej 3—6f., zdaj lo 2 f. 50 do 41.
Otročja oblačila neverjetno ceno. Za gospoje:
črne kosmate janke, po 3 f. 20 kr. in draže, črni kosmati plašči, po 7 f. in više, plašči za dež, nopremočljivi 9 f. in več.
Častilo občinstvo prosimo, naj se samo prepriča, da je temu res tako.
Spoštljivo
Schneider & Bettelheim.
Izdatelj in vrednik Anton Tomšk.
Lastniki: Dr. Jot* VoAnjak in dru«!.
Tiskar Kdunrd Jan*lc.
33
EN