Št. 45. V Trsta, v soboto 6. junija 1885. Tečaj X /0< EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko " _»t I Mul« Jt —_ »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse > Vsi dopisi aa pošiljajo Uredništvu ■ vla Terre.ite« »Niiova, Tipogratia;« vsak mora biti leto je <5 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. KO kr. — Posamezne številke se ) frankiran. Rokopisi o*ez posebne vroduosti se ne vračajo. — Imtrati (razne vrste nazn*- dobivajo pri onravniitvu in v trafikah v Trat« po S kr.t v Borlol in v Ajdovščini po ( niia in poslanice) se zarafiumjo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, vla Torreite, »Nova tiskarna*. < črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr Čestiti volilci III. volilne skupine! Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovanju z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vain priporoča za državnega poslanca gospoda IT AN A NABERGOJAj posestnika v Prošeku, kateri je Trst in okolico uže 12 let zastopal na Dunaju ter okolico zastopa v mestnem zboru uže 20 let. Uže za to naS kandidat predobro pozna naše razmere, potrebe in težnje; da pa jih dobro pozna, dokazal je tudi večkrat, ko seje iskreno potezal za pravice svojega naroda in za koristi mesta Trsta in okolice; saj so to o svojem času priznali cel<5 italijanski nam Slovencem neprijazni listi, NaS kandidat je mož jeklenega značaja, mož, kateri zarad svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja uživa neomejljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in spoštovanje cel<5 nasprotnikov, — ali kar je Se več, on uživa tudi zaupanje viših krogov in jo v najboljših razmerah z onimi možmi, ki so v parlamentu zadnjih 6 let in bodo tudi v novem parlamentu sestavljali odločevalno večino. To pa je jako bivstvena lastnost TržaSkega poslanca, ker se bodo v prihodnjem državnem zboru razpravljale prevažne zadeve Trsta, od katerih dobrega reSenja bodo mnogo odvisna prihodnja sreča prve avstrijske luke. Slovenci Trsta in okolice in ž njimi tudi pravični, za pravo svobodo in enakopravnost uneti Italijani ni treba, da si iSčejo za državni zbor boljSega poslanca. — NaS kandidat je pri vsakej priliki dokazal, da je udan naSemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod in da je navduSen za blagost skupne nam države Avstrije. Čestiti volilci! V nedeljo, 7. t. m. pojdite vsi na voliSče; bodite edini, ne brigajte ae za nasprotnike, kateri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volita tako, kakor Vam veleva vest in prava ljubezen do domovine; Vaš poslanec naj bode ITABEBG-OJI TRST, 1. junija 1885. " " " ^ Osrednji volilni odbor: ŽavljeAnt. Križana« — S. M. M. Zgornja: gg. Ant. Vecchiet, vulgo Bornja, Andrej Lavrenčič, Ivan M Gregorčič, I. M Purlan, Luka Jurjevič, Andrej Komar, Ant. Karlž, Jožuf Veccniet. Ant. Kocijančič, Jurij Bjekar, An irej Bjekar, Ant. Čok, Ivan Vneehiet (K)vač\ Jož. Mužina, Lovro Vecchiet, Ant. Veceliiet, J. Vecchiet, Ivan GaružiČ, Jožef Cerkvenik, Janez Bizjak, Jakob Krščak, Jakob Stopar (B»ldori), Ant. Sila, Jožef Vecchiet (Sčinkovee), Ant. Stubelj. — S. M. M. Spodnja: Anton Miklavoc, Jožef Kuret, Ivan Sancin (Sira), Ivan Jež. _ Skednja: Jušt Sancin Čačeron, Štefan Purič, Ivan Sancin (Drejač), Andrej Sancin (OraŽJ, Lovro Godina (Derlin), Ivan Sancin (Jadre), Andrej Servo, Ivan Sancin (Drejač), Ivan Godina (Kiidrič;, Jožef Sancin (Sme. ), Jakob Sancin (Gila), Vincenc Sancin (Faeijo), And. Sancin (Drejač), Jožef Sancin (Drejač), Miha Sancin (Toč), And. Oblak, Ivan Sancin (meŽnar/, Jožef Sancin (Nemec), And. Sancin (Kudro), Jožef Valentič.And. Sancin (Drejač-Jadre), Ivan šumari (Bet), Ivan Godina (Fignje). Lovro Sancin (Sile), Ivan Godina (Packo-Fule), Jožef Godina (Fule), Ivan Sancin (Skomadre), Matija Sancin (Drejač), Ant. Flego (Cakoj, Ivan Sancin (To$), France Sancin (Toč), Silvester Verk. — Rocol: Klun Ivan Marija, Cergolj J. Marija, SlaminiČ Matija, Andrej Bančič 370, Anton Opara, Jernej Beniič, Andrej Skelan, GaŠpar Re nar, Jernej Gerdolv, Jožef Tavčar, Iv. M. Kante, Iv Marija Benčič, Jožef Jelušič, Anton Mlklavec, Andreja Benčič 334, Jožef Benčič, Gerdol Andrej, Marc Andrej, Iv. Mar. Forinta, lv. Marija Žvab, Anton Žvab. — Kaditi : Martin Klun, Ant. Klun, Josip Klun, And. Purič, Jakop Purič 113, Ivan M. Purič. Jakop Purič 107, Dragotin Rustia, Franc N tdališ^k, Ivan Marc, Miha Mare, Jakop Spozapan, Franjo Spozapan, Anton Pregarc, Jožef Križmančič. Jožef Martinčič, Jožef Purič, Jožef Križman, Anton Marc 347. Jožef Rojic. Jožef Cok, Jožef Marc, Anton Ferluga. — Lonjer: Martin Pečar, Andrej Čok, Anton Pertot, Miha Čok, lv. M. Čok 34, Jožef Cok, Ant. Boravlna 33, Matija Cok 23, Ant. Gombač. Jožef Gomi»ač, Ancl. Glavina, Anton Čok 10, Luka Pečar, Ivan Čok, Iv. Mar. Čok 42, Jožef Pećar. — Vrdela, Sv. Ivan: Ant. Trobic, NadliŠek Štefan, Vatovec Ivan M., Vatovec Jože, Kermee Anton, Hrovatin Ivan Marija, Živic Franc, Godina An on, Godina Andrej, Bareto Tone, Gropajc Iv. Marija, Odinal Ivan, Negode Jožef, Mlač Tone, Udovič Iv., Godina Andrej, Martin Sahor, Marc Jože, MlaČ Tonu Lokanc, MiaČ Anton, Jurkič Iv. Marija, Vatovec Jakob, Taučer Tone, HuŠo Ivan Maria. Fonda Andrej, AfriČ Andrej, Zithar Ivan Maria, Cruigoj Franc, Črnigoj Ant., Kol unbin Andrej, Hrovatin Ant. — Kolonja: Žuljan Jože, Hrovatin Fr.. Hrovatin Andrej, Boncel Jože, P»dovan Miha, Ferluga Jože, Forfolja Kari, Bisiak Peter, Biščak Matija, Ferluga Valentin, Ferluga Andrej, Rihter Ivan, Nadlišek Lovrenc. — Škorkola: Senica Iv. Maria, Dolinar Iv., Črnigoj N., Jakob Turk, Blaž Oobou, Jožef M'chelujgi. — Gretu: A Pogorele, Lovrenz Gombač, Juri šusmsl, Janez M. Sancin, Anton Daneu, Jožef Daneu. Anton Katul:in, Janez Koščmau, Val. Bolča, Andrea Barič, Tomaž Švercu, Jan ^ 7Agon, Frane Pertot, Anton Kraicar, J. M. Petelin, Iv. M. Ferluga, Iv. Rebek — Rojan: Ferluga Jožef, Ferluga Jožef Šk^uidela, Ferfolja Frane, Primožič Jožef, Primožič Anton, Jožef Pertot gostiln., I. M. Bolć, Požar Josip, — Barkovlj-: Andrej Martelanc, Matija Pertot, Franc Pertot, Luka Pertot, Josip Znidarčič, Andrej Pertot (Pendla), Miha Vodopivec, Pertot Jernej starešina, Pertot Jakop meŽnar, Brecolj Juri starešina, KanduS Janez, Škabar Matija, Matija Martelanc, Franc Martelanc, Karol Martelanc, Stare Andrej. - Opčine: Sošič Iv. M. 200. Šošič Ivan Marija 133, Franc KariŽ, Matevž Hrovatin, Anton Vremic, Jurij Hrovatin, Miče Malalan, Anton Škerlovaj, Anton Sožič 191, Iv. Daneu, Jožef Hrovatin. Ant Sošič 1(53. — Piščanci: Iv. PiŠčane. Lovrenc Piščanc, Jakob Piščanc. — Bane.' Luka Vidau, Hrovatin Jan, Ban Ant. — Bazovica: Miha UrbanČič, Franc Smrdu, Peter Križmančič, Jožef Gergič, Ražem Andrej star . Ražem Andr. ml., Miha GergiČ, Andrej Marc. — Padrič: Gergič Mart.31, Gergič Jož. 11, Gerg'č Andrej 10, Peter Gergič 7, Gergič Andr. 24 Kale Stef. 25 — Trebče : Jak. Štrukelj, Cuk Ant, Pandur, Kralj Valent., Kralj Ant. starešina. — Gropada : Anton Vidau, Miha Kale, Gergič Jernej, Mužina Luka, Jožef Milkovlč — Sv. Križ: Kristjan Košuta, S'efan Sirk, Martin Košuta, Matija Košuta, Janez Zerjal, Janez Fnrlan, Anton Tence, Kristjan Košutu, II. Ant. Košuta, Gašper Tence, Jakop Sedmak, Jožef Tence, Miha Košuta, Franc Košuta, Andr Maganja, Fr. Sedmak, Janez Sirk, Lovro Tence, Martin Košuta II. Janez Košuta, Jožef Košuta II. Martin Sulčič, Jožef Trčak, Matija Sulčič. Janez Stefančič, Ant. Košuta II. Miha Zerjal, Štefan Sedmak, Jožef Košuta 194, Jernej Kralj, JoŽof Tence 79. — Prošek : Ivan Godina, Kristjan Lukša, Fr. Milič, Jakop Zaharija, Andrej Versa, Ant. Briščik, Silvester Ukmar. — Kontovelj: Andrej G irlanc, Anton Stoka, Miha Stare, Simon Prašel, Jakob Stoka, Jožef Stare. Odbor polit, društva »Edinost«. 0 kmetijskem prašanji. (Dalje.) Nihče ne tirja, da bi povsod po kmetih kar učenjakov mrgolelo, ali dobro odgojenih in dobro z naučenimi nauki podkovanih kmetov nam silo pomanjkuje; le ako bi omika na kmetih kaj bolj razširjena bila, nego je, nam bi se bilo nadjati morda boljših Časov, ker tedaj bi ljudstvo bolj oči odprlo in jasnejše zrlo v sedanjost, v kritično sedanjo dobo. In — lahko bi me še kdo drug vprašal — ako bi en sam po odmr-šem očetu posestvo podedoval, ne bi li se moral zadolžiti, da odšteje vsaj one brate, koji nebi hoteli z njim na domovju biti? Tudi to je resnica, proti katerej se mnogo greši; večkrat se zdaj zgodi, da glede dedščine najmanj oni brat podeduje, kateri na domu ostane. Zemljišče in pohištvo so se ve da kaj vredni; mu pa donašajo kolikor bi mu morala? Na to dvojim, ker zlasti dan-denes zemljišča mnogo manj donašajo, nego bi mogla, ker vrste se druga za drugo slabe betine in množe se zmi-rom bolj davki. Torej tudi glede od-rajtovanja takih sinov, ki bi po vsej sili od hiše hoteli, trebalo bi zmerno ravnati. Obzir bi se moral imeti na okoliščino vzlasti glede zemljišča. Naj bi si n. pr. dva brata razdelila dedščino tako, da bi starejšemu ostalo domače premoženje vredno 1.500 g., mlajšemu naj bi pa n. pr. moral starejši brat odrajtuti tisoč for. V vrednosti bi imel večji res več nego mlajši ; ali mu pa ta njegova posest prinaša več nego mlajšemu? mi trdimo da ne; ker vtem komora ^starejši zmirom na domu svoje polje itrudapolno obdelovati, šel je mlajši i po svetu, poprej pa vložil svoj denar v kako hranilnico. Naučil se je morda tudi kakemu rokodelstvu, s katerim si sedaj lahko kruh služi ter, ako je skrben, pušča v hranilnici vloženi denar z obrestmi vred tako, da se mu denar zmirom množi, on pa brez njega so zadovoljno preživlja s trudom svojih rok. Starejši brat ima na domu posestvo, s katerim se mora vedno mučiti in trdo delati, odrajtovati razne davke. In če ga Bog pokori še z slabo letino? Tedaj mu je celo stradati ali se pa vdolžiti. Ni toraj isto imeti česa v novcih ali v nepremakljivem posestvu. In kaj naj rečemo o dotah, s katerimi se kmetske hišne hčere v zakon otdajejo? Te so po nekod uže prevelik luxus, ki ni za kmeta, temveč za gospoda, ki z denarjem razpolaga kakor mu drago, ker ima ga v izobilji. Da so hišna hči v zakon otda, vdolži se premnogokrati kmet tako, da se potem le z velikim naporom more iz dolgov izkobaeati ; dolgovi so pa pravi dihur v kmetovoj hiši, ker ako so preveliki, potiskajo mu v pest beraško palico, smola so, katere se kmet ne more tako brž očistiti. Gledati bi se tedaj moralo, da se hčere otdajo od hiše, ali ne v proveliko Škodo drugih bratov, koji potem ostalo podedovajo. Slednjič je mej sedanjim kmetstvom preveliko razvade. Mej družim mori in peša naše kmetstvo žgeČ strup — Šnops, kojega poraba je v zadnjih letih postala ogromna. Kakor se dobrostanje narodov, po mnenju nekega angleškega filosofa, lahko meri po izpotrebljavanju železa, spozna so siromaštvo, razvada, hudobnost, ne« moralnost, dušno pešanje, neumnost in brezvestnost kakega naroda po porabi vodo z špiritom mešane, kojo denašnji svet uazivlja Šnops ali žganje. Pustimo nadalje ubogemu starčku v ustih pipico, ali izbijmo sraotko iz Se mlečnih ust vaSkega fantalina. PuSenjo aH kadenje tobaka je uže tako razširjeno, da je, žal, nemogoče ga več zabraniti. Stara navada, železna srajca, ali stariši bi morali vendar bolj paziti in strašiti svoje otroke, ko jih vidijo z španjoletom mej zobmi. Preč z smotko in palico po zadnjej plati ! Zadnja lazvada bi pa ne bila eden prvih uzrokov propadanja kmetstva, ali ostudna je vendar in zelo Škodljiva človeškemu zdravju. Tudi na kmetih ni žalibog več videti onih polnih rudečih mladeničev, kakor nekdaj, kajti, ako ni polen trape in ves prežgan od strupenega žganja, pa ima mnogi mladenič druge hibe, katere mu jo naklonila novodobna moda in navada. Vrag naj pobere take navade ; brez njih bi se vendar lahko in boljše izhajalo, nego se, ali kaj se hoče, ker je po mislih Darwina človek in žival vse jedno, posnema zato drug druzega; kmet meščana in ta prvega kakor opice. Tako se danes godi, da so v nekaterih rečeh živali pametnejše mimo človeka, zlasti v pijači, kajti, v tem ko nisi nikoli videl nobene živali pijane, postavlja se ti povsod pred oči plentajoČ človek s pob^šenim klobukom in zablatenim oblačilom: verkehrte Wclt — rekel bi Nemec. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. DržavnotbortU volitve, ki se zdaj vrše, obračajo nase največjo pozornost. Volitve v kmetskih občinah so uže povsod končane, in tudi v mestih nekaterih dežel, v drugih p:t se te dni izvršb. Kolikor je doslej znano, pridobila je desnica en par sed*ž.;v, levica pa jih mnogo zgubila, ker v več krajih, ki so poprej imeli levičarje Za poslance, izvoljeni so bili demokrati, antisemiti ali pa nemški nacijonalci, ki so skoraj to, kar na Primorskem iredentarji, ker kakor iredentarji gledajo čez morje v Italijo, pra? tako se ozirajo nemški-naci-jonalci na Prusko. — Na Koroškem, edinej deželi, ki je imela doslej v državnem zboru same liberalce, zmagal je v kmetskih občinah Velkovec In Celovec minister Pino. Na Štajerskem pa so liberalci pri volitvah v kmetskih občinah en sedež pridobili, ker je v Judenburgu zmagal liberalec Stadlober in propal dosedanji konservativni poslanec Biirnfeind. V Galiciji se pri volitvah v kmetskih občinah ni dosti prc-menilo; izvoljeni so večjidel atarl poslanci, kar se tiče političnega načela, ni tam nobene promembe; na Češkem pa so Čehi vzeli en sedež liberalce >». V starem mestu v Pragi je bil izvoljen češki Kandidat Bro-movfki, v novem mestu pa Rieger. Na Dalmatinskem strašansko rogovili in zoper vlado ščuje višjega deželnega soda načelnik dr. Lapena. On dobiva iz BeČa vsak dan telegrafiČna poročila, vodi dalmatinsko italijansko stranko, trosi laži po domačih i nemških časnikih, on je pravi oče vseh tistih lažnjivih pritožb, s katerimi se dan na dan nadlega grof Taaff •. Sram tega človeka, če tudi je v deželi najvišji sodnik, prav nič ni, sicer ne bi sebe In svojega dostojanstva po blatu valjal, ali baba pa je, ker svoje ime tako zakriva. Vnanje dežele. Ruska carska obitelj pride poleti v Kodanj obiskat dansko kraljevo obitelj. Bolgarska vlada je v okrožnici velevlasti ut izjavila, da Bolgarska ne pripozna sklepov sanitetne konference v Rimu, ako se tudi ona ne povabi na konferenco. V Rimu 80 2. t. m. obhajala demokratična in iredentarska društva obletnico Garibaldijeve smrti. Šli so s prapori na kapitol, a uže mej potjo so se čuli taki klici, da je bila policija primorana zau-kazati hujskačem, naj se razld6; nekoliko deinoustrantov io zunanjih poslancev — neodrešenih iz primorskih dežel — vendar je dospelo na kapitol; tu so polož li vence in čuli so se govori, kakeršni so pri taci it prilikah v Italiji navadni. Policija j-j nazadnje mir storila, ali v poslansk'j zbornici je bila vlada interpelirana, zakaj je demonstracijo zaprečila. Italijanom se v Afriki hudo godi. V Rudečem morji je bilo zadnje dni vreme tako hudo, da so vse italijanske vojne ladije bolj ali manj poškodovane. Vojaki od vročine hudo trpć in bolehajo v Masauahi, kder je vročina kakor v peči; ali na višave, kder je vsaj nekoliko hlada, ne upajo se, ker se boje, da jih Mahdljeva vojska ne pokonča ali zajme, kakor se je uŽe zgodilo 50 vojakom, ki so si iskali hlada v gori. švičarski žve^ni svet je iz Švice iztiral 21 anarhistov, mej temi je en Francoz in več Nemcev. O av/i/anskem pralanji je vedno večja tihota. Gladstone je 4. t. m. v parlamentu naznanil, da pogajanje glede avfganske meje Se ni končano. Sudan z Angleži vred zapuSčajo vsi Eviopci, ki so se tam naselili, mej temi je tudi več Avstrijcev. Ti ljudje so usmiljenja vredni; najbolj jih to boli, da morajo zapustiti grobe umrlih svojcev, ker se boje, da jih fanatični Arabci ne bodo spoštovati. DOPISI. Mz Barkovelj v 4. dan junija. Koliko se je uže o našem čudnem županu pisalo, ail vselej Se premalo; upamo pa, da bode kmalu konec vsemu njegovemu delovanju. Mi Barkovljani smo pošteni in dobri ljudje, vredni smo tudi dobrega in poštenega župana, ali naš magistrat nam le tacega daje za župana, ki rad škili čez lužo, no, naš župan ima vedno čas stati pred svojo prodajalnico ter si gladiti svojo kozjo brado in se laj z enim, sedaj z drugim očesom gledati proti blaženej (|) Italiji. Ob! tja me vleče, iu oh! ne morem, tako zdihuje naš župan in bode še zdl-hoval, ker mi Se nismo zreli za Italijo in nezrelih ljudi nečejo tam, hočejo le tako prefrigane, kakor je naS župan, brez nas pa tam nič ne opravi. Kako se ta karnjel ski črv zvija nad velikim napredkom v naSej vasi! Te dni se je ustanovilo pri nas pevsko društvo, v kojem se bodo možaki in mladeniči navduševali za svoj rod, svojo ožjo in širjo domovino. Pa uže se vtika v to župan ter odgovarja možakom rekoč, da ni lepo, ako se možaki mej mladeniči uČe. Tepec pa ne ve, da nihče ni učen na svet prlftel. No on sodi po svojem kopitu. Od točaj i iz neke »po-tike« v starem mestu je avanziral za natakarja v Barkovlji. Da ni imel dolge suknje, bilo bi se mu Se kaj videlo odzad, ko je pred nekimi leti smukni mej nami in uomiSal pijače na mizo. Časi se spre menjajo in ž njimi tudi ta natakar. Neka gospica se ga je usmilila in mu podala desnico v zakon. Prebil je nekoliko časa v sv. Križu. Ker je pa uže ta mali polžek hotel hiti polž, zato so mu pa Križani razbili hišo, daje moral gol prilezli k nam. Mi smo bili toliko usmiljeni, da Bmo ga kot hlapca vzeli in tu ii njegovemu stanu primerno z njim ravnali. Le nekateri gospodje so ga preveč čestili in zato se denes za ušesi praskajo, ker jim je žal, da so tako čudnemu človeku pomagali na noge. On ni naše gore list. to ste uže vedeli preje, čemu ste mu pomagali, po smrti zdihovati ne pomaga, sedaj kesatl se je zastonj, samo na to delajmo da se g,i iz naše vasi znebimo na tak ali drug način. Spomni naj se sada ko je beračil po Barkovlji, da ni lakote trpel, pa bode gotovo drugačen. Našim pevcem naj ne grozi, ako ne puste petja, da v potrebi ne dobe podpore. Varuj se ti tiček istrski, da ti kedo perut ne postriže. Magistrat ne bode večno tako stal, ker njegova slava zahaja v Italijo in ž njo padeš tudi ti, kakor vsi oni, ki se za gla* ž-k »ta grencega« tebi prilezujejo. Prijateljev boljših pri nas nemaS razen Snop-sarjev. Lepa kompanija. Ti in vsa vrsta obupanih Snopsarskih duš. To je županstvo v Barkovlji. Gledi, lupane, da te še kedaj ne zadene po Barkovlji beračit, ker vse se na svetu spreminja. Pravijo, da je sreča opotočna. Vlada naša pa zopet premalo gleda, da vse take stvari trpi, ker več nakan teh izdajic jej pride na uho. Naš župan zgine tn mi Barkovljani bodemo pa vedno bolj veseli ui radostno bodemo še prepevali, k ljubu temu, da nam to prite-pano revše zabranjuje. Iz koperatkega okraja dne 31. maja. — V prijaznej in kaj čednej vasi Ricmanje je imelo učiteljsko društvo za koperski okraj dne 28. maja t. 1. svoj občni zbor. Zbrali so se vsi učitelji uiije koperskega okraja razen enega. Se svojim .........r.......„................... prihode m nas je počestila tudi ccnjenaD. R. Vincentini inženir. Prvega poznamo co^pica V., učiteljica v Škednji ie g. J L. učitelj v Lokvi. Ob 9 in pol uri otvori predsednik g. Bane zborovanje z navdušenim pozdravom in kratkim, jedernatim govorom o društvu. Pivčita se velecenjenega g. Spinč ča došli list, v katerem nas z* stvar navdušuje, želi srečen vspeh ter obžaluje, da mu je nemogoče biti nazočemu. Iz dna srca se mu je po nasvetu g. Bunca klicala: »Slava 1« Isto tako je bilo z vč. g. Janom, kanonikom, ker je bil zadržan počestiti nas s prihodom. Izvolita se zapisnikarjem gg. J. Peča-rič in J. Valentič. Po volji večine udov je prečital tajnik g. Anžlovar zapisnik občnega zbora, ki je bil v Dolini dne 10. maja 1883. in potem šale zapisnik zadnjega zborovanja dne 29. maja 1884. v Klancu. Na to se preči-tajo spremenjene potrjene točke druStve-nih pravil in potem uruštvu došli dopisi. Mej dopisi nas je zanimal posebno oni. ki govori o spominku pesnika Kacič-a. Določilo se je takoj, naj društvo v kratkem odpoSlje svojo svoto. Na to nam je podal g. tajnik Se vest o druStvenem delovanji. Reči se sme in mora, da društvo dela in napreduje povoljno. Čast neutrud-Ijivemu dosedanjemu odboru. Nadejamo se, da bo tudi novoizvoljeni oibor enako marljivo deloval. Blagajnikovo poročilo pravi, da je 43 udov; in sicer 19 pravih in 24 podpornih. Lepo Število, ako bi se vedelo natančno, je-Ii so vsi ti v resnici udje. Trofikov je bilo mnogo več nego druga leta, ker se je nakupilo mnogo knjig za druStveno knj žnico. Blagajnica je majhna, a vendar velika. Volili so se pregledovalcem računov gg. L. KrapS, K. Mahnič in J. Kuret. Imeli smo dva referata, da boljših nam nI treba iskati. Strmć smo posluSali ter sliSali, kar bi si skoro ne pričakovali. O Iveč bi ju bilo tukaj popisovati. Človeku je nemogoče v kratkem take spise dovoljno oceniti. Pisalo bi Be in pisalo, krožilo tija in sem, a na zadnje vsa ocena ne hi bila Se senca pravej vrednosti. Zatorej naj mi bode dovoljeno, da se prav kratko izrazim: kdor hoče vrednost omenjenih referatov spoznati, mora ju sam prečilati. Referent g. L. KrapS je v naSo zadovo-ljnost dovolil, da se referat priobči o kakem pedagogičnem listu. Kako lepo nalogo si je pa dal? »Kako gojiti v narodnej šoli avstrijsko domoljubje.« Res, vzvišena naloga to I G. Bogateč je pa v svojem referatu: •O konecletnih skušnjah in darilih« po polnoma dokazal, da je vse to nepotrebno, mučno delo, ki nema nikakorSnega dobrega V8peha, pač pa hude nastopke. Kaj se nerodnega godi pri skušnjah in Se več pri darilih, vidi se iz spisa g. referenta, ki nam gotovo dovoli, da se hvalevredni spis priobči v kakem pedagogičnem listu. Zbor je sklenol, da se naznani vsem onim si. krajnim šolskim svetom tftga okraja, pri katorih imajo šole učitelje ude tega društva, naj delajo na to, da se v prvej vrsti darila popolnem odpravijo; potem pa, da konecletne skušnje prenehajo, ker izprevidijo po dokazih v poslanem jim dopisu, da je to res pametno zahtevanje. Tretji referat g. Kureta se je moral radi časa odložiti za prihodnjič. Pri volitvi društvenega vodstva so bili izvoljeni gg. L. KrapS predsednikom, J. Valentič podpredsednikom, J. Pecarič tajnikom, K. Mahnič blagajnikom, M. An žlovar knjižničarjem. Pevovodja ostane še g. J. Valentič. Kar se tiče zadnje točke v dnevnem redu, nasvetoval je g. Vrtovec, naj se pri okrajnem učiteljskem zborovanji 80. junija in 1. julija t. 1. v Kopru predlaga nekoje važne, jako važne točke, katerih pa tukaj ne omenjam; želim jim le srečnega izida. Novoizvoljeni predsednik sklene sedaj zborovanje se živijc-klici milemu našemu pre8Vitlemu cesarju blizu pol 3 ure. Zberemo Be na to pri g. Pregarcu, ki nam je izvrstno postregel a teui, kar smo vsi najrajše imeli. Pri obedu se je napi-valo raznovrstno, pogovarjalo se o marsičem ter veselo prepevalo. Vredno se mi zdi omeniti tudi, da je se iaj naS pevski zbor prvič pel skupaj in to neverjetno dobro. Peli smo kakor slavčki. Tu se je zapel zdaj zbor, zi.'aj čveterospev, zdaj dvospev — vse v veliko našo radost. Sicer imamo še malo po pevuroaji zbranih pesni, a počasi njih število uže naraste. V Ricmanjih smo spoznali nekaj vrlih patrijotov In mož, ki visoko cenijo važni učiteljski stan. Ko utihnejo pri zborovanji zadnji iivijo-klici, slišimo v naše začudenje mogočne poke topičev. Enako se je godilo, ko odrinemo iz vasi. Za to hodi posebnu čist in hvala gg. županoma in potem vsem drugim enakomiseljnikom. Živeli Ricma-njci I Proti večeru smo se razšli želeČi si srečno pot in da se kmalu zopet tako veseli snidemo. Eu tiČ' 12 Uril 30. maja. (Volitve, Monsig. Eug. Vallussi in »i7mone»). Včeraj smo imeli ▼ Gradišči volitev poslanca v državni zbor. Kakor je sploh znano, postavljena sta nam bila dva kandidata, in sicer Monsig. dr. Eug. Valussi ter nasprotnik nže mnogo let. priporočala nam ga je »Soča« in »Sloga«, a druzega je postavila »Unione«. Akoprav so nam iz Furlanije dohajala povoljna poročila, vendar še v zadnjem trenotku ni se velelo prav za prav, na kat»rej strani bode zmaga. Da so volilni možje slovenskih občin glasovali za dr. R. Vicentinija, propadel bi gotovo naS stolni prošt. Tega vendar sreča ni hotela In bil je tedaj dr. Eug. Valussi izvoljen z 70 proti 35 glasovi. Le tudi je monsig. dr. Eug. Valussi po rodu Lah, vendar v državnem zboru bil uain je vedno pravičen in je glasoval vselej z našimi poslanci. Mož. ki ni nam nasproten, mož, ki podpira naSe tirjatve. dasi tuli je druge narodne krv|, mož, ki je lepega in Čistega prepričanja, zasluži naš glaB in naSe popolno zaupanje. Nikdar nisem mislil, da se bo čč. du-hovSčina v Furlaniji v političnih zadevah zavedala in tako dobro vedla. Znane so mi Se razmere zadnjih volitev v deželni zbor. Takrat je bila laška duhovščina res pomilovanja vredna. A danes je vse drugače. Kar se je sploh društvo »Unione« ustanovilo, zdramila se je tudi duhovščina po Furlaniji in konservativci so se jeli gibati. Priznati moramo in pohvaliti to sicer nepotrebno a vendar Se Živeče druS-tvo »Unioneo, če druge zasluge nema, ima vendar to, da je naSo ravan zdramilo. Preidimo zopet k včerajšni volitvi. Slovenski volilni možje, da si v neznatnem Številu, držali se se vsi hrabro in trdno, niso dali se od agentov premotiti. Valovi rudečkarskega društva so zastonj pluskali ob slov. skale: hrast se omaje, a zvestoba Slovenca ne gane 1 SliSali smo tudi, da se je »Unlone« osobito na slov. voline može zanašala, pa je delala račun brez krčmarja. Priznati moramo, da so Unionisti enega naših ujeli. Ta kukavica, ki se mej slov. Brici nahaja, zagotovljala je Se do zadnjega, da je za prošta. Menć, da se bo glasovalo z listki, pisala je na listek Vin-cenlinl-jevo ime. Ko je pa videla, da to ne gre in da je treba ustmeno glasovati, stopila je na poklic pred komisijo ter prav po tiho izustila ime D. Vicemini. Naši možaki so to slišali in nekateri Se celo troijo, da je kukavica zarad »podobic« tako ljubeznivo zakukala. Jaz tega trditi ne morem, pač glasi se pa res tako. Sploh pa bodi tukaj rečeno: »Mi to kukavico dobro poznamo, vemo dobro, koliko vaga, poznamo dobro njen značaj, o narodnosti in lastnem prepričanju pa, bogme, skirej bolje da molčimo! Ker smo mi pod okraj Gradišča spadajoči Slovenci glasovali z Lahi, kateri so dobri Avstrijci, zato se nadjamo, da nas posljednji pri bodočej volitvi v velikem posestvu ne zapuste, ampak da bodo prav gotovo glasovali za visokorodnega gosp. grofa Attemsa. Naj bi o tein obziru tudi »Eco« svojo dolžnost storil. Na delo torej 1 Anonimus. DomaSe in razne vesti C* k. eskadra je zadnjo soboto popoludne zopet dospela pred Trst ter se zakotvila v milskem zalivu. Imooovanje Dozdanji začasni tajnik pri finančnej prokuraturi Guido Piber bil je imenovan za stalnega tajnika pri tem uradu. O jutrajanjej državnozbor-»kej volitvi piše »Triester Tagblatt« pod naslovom »Eine patrio»ische Wahl-pflichU mej drugim to-1«: Obema uže o 1-danima mandatoma v prvej in druidi skupini v navsprotji je mandat v tre tj-j skupini predmet vročega volilnega boia. Na t)"jiščd te volilue skupine pošlje »Pro-gresso« svoj i vojna kvdela, mej tem ko se pri volitvah v prvej in drugej skupini ut udeležil boja. Associazione pa. ki je pri teb volitvah, pri katerih se ni bilo bojevati zoper nobenega sovražnik i, vse orožno moč na noge postavila, vrgla j* pri volilnem boji v tretjej skupini orožje v proso ter se skrila, ker tu ni zm »ge brez boja. Temu se mi ne čudimo, Associazione je prišla v kleSče. Po svojem programu se p ča z avstrijskim patriotizmom in ita.ll-jtnsko narotnostjo. Tu pa je pri enem kandidatu avstrijski patriotizem nedvom-ijiv, a popolnoma mu manjka italijanske narodnosti; v drugem kandidatu vre italijanska kri — če je vrela tudi v njegovih dedih, tega, to se ve, ne smemo preiskovati — temu nasproti se pa njegov avstrijski patriotizem nič prav ne sveti. Ako se izreče za enega, lahko bi na dvom prišlo italijanstvo društva »Associazione«, ako se potegne za druzega, lahko bi se umazala čistost nje patriotizma. Ona dela tedaj, kar so najumnejSl Tebanci v tako težavnem položji delali, ona ne dela nič i nje mnogobrojni volilni odbor se lahko spočije na lavorikah, katere si je priboje-val v zadnjih volilnih dneh. Manj razumni Tebanci bi gotovo drugače postopali. On bi uvideli, da »Asso-clazionr« v svojem programu govori tudi o spoštovanju pravic neitalijanskih prebi* valcev Trsta. K tem pravicam, kakor se za gotovo pripoveduje, spada tudi aktivna iu pasivna volilna pravica; potem takem bi Neitalijani v Trstu imeli pravico, ne le voliti, temuč tudi izvoljeni biti. Če j« Umu društvu res k;ij mari spoštovanje pravic Neitalijanov v Trstu, potem bi a^ moralo za to potegnoti. da bi v Trstu bil izvoljen ▼saj eden izmej štirih poslancev, ki 111 Italijan. Ali to njegovo spoštovanje pravic je le sladč;c 1, s katero se vabijo politični otroci, da lepo slušajo in glasujejo kakor nema žival. » Associazloneu gospoda Nabergoja ne podpira, mej tem, ko njegovega nasprotnega kandidata jemlje »Progresso« v svoje krilo. Italijanski časniki uže dva dni poj.» slavo Mauronerju in hvala njegovih kreposti se razlega uže v psalmib. Oa se je bojeval pod Garlbaldijem zoper papeža, pri Dijonu zoper Pruse; on je republikanec In sovraži papeža in monarhijo iz ▼sega srca in vse du§e, in prav zato je pred vsemi poklican zastopati katoličanstvu in cesarju udano ljudstvo trž »ške okolice I Gospod Burgstaller je ogrnol rudečo G ribaldij evo košuljo svojega priporočanca s plaščem krščanske milosti, in če bonskega lorda tudi nift ne trpinči patriotična vest, volilcem pa ne more dopuščati vest, da bi poslali Garibaldijevega praporščaka v avstrijski parlament. Da se to ne zgodi, to mora biti skrb volilcev. Njih čist i njihovo dobro imć zahtevati, da pokažejo svoje domoljubje v tej voli jnej borbi. Izdajica je Trsta in Avstrije tisti, kdor v nedeljo nt bo glasoval za Nabergoja. Tretja volilna skupina v Trstu in okolici mora dokazati, da ščuvaoja, podkupovanja, spletke in kovarstva, s kate rimi se je delalo v tej skupini, ne morejo omajati domoljubja, neomahljive zvestobe do cesarja in države. Patriotična dolžnost pokliče v nedeljo volilce na volišče: nobeden naj se ne odtegne. Patriotična dolžnost jim veleva: volite Nabergoja, naj nobeden drugače ne vol«. Državnozhorske volitve oa Kranjskem. Pri oijej volitvi v dolenjskih mestih, ki je bila včeraj, dobi! je dr. Suklje 315, dosedanji poslanec grof Margheri pa 310 glasov; prvi je tedaj iz-volje n j v velikem posestvu pa dosedanja poslanca Sctiwegel in Taufferer. Procesija na sv. Rešnjega telesa dan je bila zelo krasna. Nebo je bilo čisto ko ribje oko. Iz vseh vasi naše okolice je privrel nag narod, da to procesijo pove jiča, Kedor je le nekoliko opazoval, videti je moral, da ima ta procesija popolnoma slovanski značaj. Italijani ne pridejo po drugo, nego zijale prodajat. Krasna obleka naših okoličank, Se krasnejša pa ban-dera so procesijo napravila impozantno. Petje je bilo izborno, osobito ono pevskega društva »Zora«. Rojmčani in Baikovliani so peli veliko bolj« od drugih let. Znamenje je to, da se smejo naši okoličanski pevci meriti z bolj učenimi. Petje k te-drulnih pevcev ni naredilo posebno dobrega vtisku na občinstvo. Procesiji, kojo je volil prečestiti g. dr. Sust, prošt, mesto milostljivega škofa, pridružili so se vsi dostojanstveniki civilni in vojaški kakor tudi naš župan. Veterani, vojaki in straže so bile praznično oblečeni. Malo mest se more ponašati s takimi procesijami, kakor je naša, ali mi poudarjamo, da k tej krasoti največ pripomorejo naši vrli okoličani. Spoštujte nedelo. Nedela se bode veuder uže bolj posvečevala Bogu, nego pa delu. Novi odlok trgovinskega ministra naznanja 17 vrst obrti, ki bodo smele popolnoma ali pod posebnimi pogoji delo opravljati. Drugim je pa vsem strogo prepovedano v nedelah delati. Trgovine bolo smele biti odprte le do 12. ure. Pri puliki podamo natančen popis vseh izvzetih obrti. Delalcem ta odlok dobro pride. Vidite, to je sad novega državnega zbora. Kdo pomaga našemu ubogemu delalcu, ali liberalci ali naši možaki ? Tu je očividno, da naši. Razpisana služba. Mestni ma-8 istru t je razpisal službo protofisiki za tržaško občino. Letna plača znaša 1600 gld. in 400 za stanovanje. Prošnje se morajo vložiti do konca t. m. Cikorjade! Cikorjašl so Izdali te dni cen,k za glasove; obečajo dosti, ali še le po volitvi; pred volitvijo je le pijača. Listu «Cittadinu» se pozna na obrazu, keduj mu Sior Poldo da kaj novcev (ina-gistrutovih morda?) V pondelek je pisal nekoliko proti Poldetu, v sredo je uže obrnol bržola, in tako se je uže večkrat zgodilo. Ta list je tudi pisal laž, da so Trebenjci na dan, ko so dobili nove zvonove, klicali: Evviva Miuroner. To nI res, prav nasprotno, klicali so: živio Nabergoi. D.t in glasove cepili, zato so Cikor-jaši v IV. in VI. okraju raznesli, da bode kandidiral namesto Nabergoja pošteni Italijan g. Peter Palese. Nekateri volilci so 8I1 prašat tega gospoda, ako je res tako ; Bosp. Palese pa je odgovoril, da proti »abergoju on ne kandidira, pi da bi pač kaudiairal proti Garibaldincu Sior Poldotu, hko ne bi uže imel tako dobrega protikandidata; g. Palese priporoča volilcem, naj vsi volijo Nabergoja. . Stric Poldotov je te dni zopet videl nekoliko Knžitih volilcev in jih vprašal, kako bodo volili; Križani so mu odgovorili, da so se zjedimli za Nabergoja in začudili so se, ko je potem začel sam stric govoriti proti nečaku, češ, da nI za to itd. ter hudem priporočiti, uaj se drža poŠteuega Nibergoja. Te dni so Cikorjaši po mestu prilepili svoje plakate italijanske in tudi slovenske (v strašnej slovenščini). Podpisana so na teh plakatih imena skoraj samih nevolilcev in mož, ki ne uživajo ni v mestu, ni v okolici nobenega zaupanja, samo par poštenih imen so nam pobasalf. Podpisali so mej drugim (velika drznosti) tudi Josipa Primožiča, kateri je predsedoval zadnjemu zboru neprodanih volilcev v TrBtu. Ko je ta mož zvedel, da stoji na onih plakatih njegovo ime, šel jo precej oa policijo, kasneje pa je hodil po mestu z dvema stražnikoma in vpričo njih brigal svoje ime s plakatov ter javno proglaša-val Gikorjaše za sleparje. —Se par drugih podpisanih je tuli javno brisalo svoja imena s plakatov.— Ali ni to najv?Či sramota? Po Trstu se nekia vidi več slik Sior Poldota v Garibaldinskej obleki; pod sliko pa je zapisano; Kadar bodo taki l rst zastopali, takrat bo po mestu trava rastla«. Plakate Cikorije so hoteli tudi po okolici prilepiti; ali skoraj noben okoličan ni pustil plakata prilepiti na svoj zi I. — V Pro3eku so se še celo žandarji ustavljajo prilepljanju. — V velikej sili pa se je dotični CikorjaS, ki je po okolici nosil plakate, zatekel k Nabergoju. Kaj je storil Nabergoj ? Plakat, ki ima namen proti njemu, iu katerega se je vse brar.ilo v Prošeku, dal je izobesiti v ProSeškej či tilnici, vzel je torej ubozega pritepenca pod svojo streho iu dotičnega izvoŠčeka še napil,— To je kriBtjanska ljubezen, katere pa vendar izdajice skoraj niso vredni. — Včeraj zvečer pa je g. Nabergoj v mest-nej seji celo ititijrpeloval, zakaj so žen-darmi prepovedovali prilepljati cikorjiške plakate. Morete si misliti, kako dolge obraze so delali podesta, Sior Poldo, Piccoli e tutti quanti? Vsakoletno popisovanje konj in tovorne živine bode letos 30. junija od 8 do 12. ure dopoludne, in od 2. do 5. ure popoludne na senenem trgu. Živino morajo pripeljati tisti vlastniki, ki niso prišli h glavnemu popisovanju, ki je bilo od 34. do 31 marcija. Tržaške novosti s Mlad je ali \elo polten! Na ulici stare mitnice je našel desetletni dečko Ivan Gomlzi oenarnico, v kojoj je bilo nekoliko novcev. Dečko jo je hitro nesel na policijsko stražnico, ter jo tam izročil, da se vrne onemu, ki jo je zgubil. Tako je lepo. Vzemite si v vzgled malega dečka, vi uepo-Štenjakl I Povozil je z samotež vozičkom Jurij T. Sletuo deklico Emo A. v ulici Media. Ubozega otroka, ki je na več krajih ranjen, odnesli so v lekarno in potem domov. Obesil se je včeraj nek 18letni mla deneč, ki je bil v Lioydovem arsenalu v služni. Pravijo, da je dobil od Cikorjašev 50 fr. in ker jih je porabil za se mesto za Cikorijo, zato je obupal in se končal. Blažena Cikorija, to je sad Tvojega delovanja. Policijsko. Vtorek ob 12. uri je v kavarni Coraia Giulia Št. 518 nastal prepir med zidarjema Ambrož M. iz Rove-reda in Angelom N. iz GriŽ pri Maniago Prvi je zadi jega tako močno po glavi udaril, da je ob 4 uri popoludne izdahnoi svojo dušo. Povod je bila nevoSčljivost v delu. — 391etnega težaka Vek. L. iz Ro-jana je nek njemu znan, ali straši nepoznan človek napadel, ko je šel domov po Skuli S uiti. Ranil ga je z noičem na čelo. Mož se je dobro branil in potepuh je moral ubežitl. Straža ga pa sedaj išče. Hotel ga je bržkone okrasti. — Ko je v četrtek Anton H. procesijo ogledoval, iz maknol mu je nekdo srebrno uro in verižico vredno kacih 50 f. Nesramni tatovi, vsaaa prilika jim je prav. — Zaprli so 361etuega težaka Ivana S. radi razsajanja. — Pod ključ so deli 261etnega težaka A. K. ker je stražam zabavljal. — 57letnemu Ivauu D. iz Gorice so dali prosto stanovanje, ker je prosjačil In lju ii nadlegoval po me3tu. — 34 let ni pranjo H. je preveč glasno prepeval po ulici, zato so mu pa dali sobo, da se tam spočije in da se bode spominal, da po ulici peti ni dovoljeno, — Zaprli so Se 6 raožkih radi upitja, grdega vedenja in potepnštva. Tudi nekojim usmiljenim sestram »n preskrbeli stanovanje, ker so bile preočitne na ulicah. Pevsko društvo »Zora« usmerjava prirediti velik koncert v dvorani "rta pri »Zori« (ali Aurora) z jako obširnim sporedom v 28. dan junija, na dan procesije pri sv. Ivanu. Nadejamo se, d a nam »Zora« zopet s tem pripravi vesel večer, kakor je bil oni v dvorani Rosaetti. Delijo se v ta namen uža večje priprav,«*. Pel bode pomnoženi mešani zhor (0U0I0 40 deklic in prav toliko^ pevcev). Peli se bodo samo novi zbori. Čisti dohodek j*-namenjen za društveno zastavo, katara se meseca avgusta blagoslovi. Potrjene volitve. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Vi-Ijelma viteza Z»hony za načelnika trgovinske in obrtniške zbornice v Gorici, kakor tudi izvolitev Ivana Paternolli-ja za načelnikovega namestnika. Morsko kopališče v Gradu. Vodstvo tega kopeliiča razglaša poročilo o delavnosti tega zavoda ; iz njega posnemamo, da je bilo v zadnjih 12 letih 4i5 bolnih otrok v ta zavodsprejetih.Od teh je ozdravelo 138, zelo se je opomoglo 244 in p-ecj opomoglo 58 otrok. Je 5 otrokom ni kopel nič pomogla V žalujem letu je imel zavod dohodkov 3l)29 gld. in troškov 2613 gld., ostalo je toraj prebitka 1016 gl. Z ivodu Je daroval 500 gold. tudi cesar. Lansko leto je poslala dunajska občina v ta zavod 20 otrok, na katere je kopel tako ugodno vplivala, da omenjena občina letos pošlje zopet 50 in Lerchenfeldska detin-ska družba 15 otrok v kopelišče. Vabilo k LXIX. odborovi skupščini »Matice Slovenske« v sredo 10. junija 1885. I. ob pol 6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXVIII. odborovi :eji.2 Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo ■ ijnikovo. 4. Poročili književnega in go-ipodarskega odseka. 5. Obravnava o resolucijah občnega zbora. 6. Posameznosti. V Ljubljani 1. junija 1885. Za prvosednika: Josip Marn. Vabilo k veselici, ktero priredi bralno društvo »Čitalnica« v Dekani dne 14. junija t. I., začetek ob 4 uri popoludne. Spored bode prihodnič omenjen; vljudno i'abi. O i bor. • Kres«. Leposloven in znanstven ist. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka n župnika Dav. Trstenjak-« ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof. v Celovci. Obseg 6. Številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje). — Ratislav. Mirko. — Stari Džuldaš in njegasinMamet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Kuski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr, Jos. Remec. (Dalje.) — Sonet. Mirko. — Kosova pesen. J. Kostanjevec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec.— O nagem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgormk. (Dalje.) — O n&rodnib pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Konec.) — O rastlinskem opraŠenji. Spisal M. CilenŠek, — isto, kaj, ča. Spisal J.Suman. (Dalje.) — + Nikolaj Ivanovič Kostomarov. J. Steklasa. — Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gl. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snop Čih 4 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer po 3 gl i., prvi letnik nam je pa pošel. Gotov pomoček proti trtnej uši baba se, da je iznašel nek burgundski kmet, Imenom Dodville. Videl je namreč na svojem potovanji, vzlasti na otoku Rćunion, da koloni in črnci na onih otokih ne prizanašajo le krilatcem, ki obilo mrčesa pokončajo, temuČ gone na polj 1 tudi domaČo perja l, kokoši. Oi tedaj, pravi Dodville, gonil sem tudi jaz v vinograde domaČo perjad, ki je trtnih uši iskala. Druzega ni treba, nego od junija do septembra v vinograde zagnati toliko perjadi, kolikor se meni, da je bode zadostovalo, ona polagoma pokonča od trsa do trsa leteče uši. On sam, kakor trdi, rešil je s tem dva lepa vinograda. Kdor mu veruje, naj poskuSI. Izjava. Vremensko prorokovanje. Mathieu de la Drome prorokuje za mesec junij to le vreme : Od 1. do 6. viharji, in vročina v prvem kvartu. D.-fji pridejo z novo luno. Potem nestalna vremena, najzad viharji. Od 19. do 27. bode toči v Franciji, Badenu, Wurtemberškem in Svicarskej, Bode velika vročina. Lepo vreme od 27. do 30. Velika vročina v Franciji in v kotlini sredozemnega morja. Kolera. Znanstvena komisija, poslana v Valencio na Spanjskem, izrekla je, da lam razsaja nzijatska kolera. Nesreče. Iz Hougbton le-Spring, grofije Durham na Angleškem se poroča, da je jamska sapa v prernogovih jamah 3. t. m. 22 delavcev usmrtila. — Angleški parnik »City of Rome«, na poti iz Liver-noola v Novi Jork, zadel je 28. maja v francosko ladijo na jadra »Georges et Jeanne«; poslednja se je potopila in utonilo je 22 osob." Hadži Lola, bosniŠki Mahdi, je pisal Iz Meke, kder zdaj živi v prognanstvu, nečemu prijatelju v Sarajevo; v tem pismu tož, da se niso Bpolnile njegove nade, katere je stavil na sveto mesto, da se mu zelo slabo godi in da misli poslati proŠ njo avstrij*ko-ogrskej vladi, da mu dovoli vrnotl se v svojo domovino. Pri tej priliki on tuli svari svoje prijatelje, naj se ne selć v tuje dežele, ker te jih ne morejo rediti. 0 posvečsvanji nedelj Neka gosposka na Francoskem je našla gotovo sredstvo zoper pijančevanje mej božjo službo. Ona j;) namreč izdala razglas. »Kdor v nedeljah in praznikih mej sv. mašo ali me) popoludansko božjo službo v krčmi pije in jć, nI dolžen pijače in jedi plačati. To je povmoglo. Potrata v sedanjih časih. — Soproga laškega finančnega ministra Magliani je bila o priliki nekega dvorskega plesa na Kvlrlnalu v Rimu odćta a obleko, ki je stala lepo svoto 15.000 lir. Laške finančne razmere menda niso tako sijajne, kakor roba žene laškega ministra. Ko smo videli mi podpisani naša im^na v volilnem odboru »Cikorijon, nas je ob>el srd. ker si to gnojišče Irredentarsko upa naša imena mej one iz ujic vpisati. Mi smo in ostanemo zvesti Slovani in nikeda ne izdamo naša l|ube domovine. Gnjusi se nam nadalje od teh Izdajice pisati, zato tu javno izrekamo, da naB je ona ostudna drhal svojevoljno vpisala, in da se boderao še ž njo radi zlorabe podpisa drugje videli. Mi nismo bili in tudi nikoli ne bo-demo z ono stranko, ki zatira naše ljuba brate in ki hoče Izdati nišo sveto domovino. Na volilni dan se pokaže, da zmaga naša pravična stvar in osvedoči se Ciko-'ija, da mi ne izdajamo svoje krvi, svojih bratov, ker nas veže vse ena duša in ena misel. Bratje! Naš poslanec je g. Ivan Nabergoj! Živio! Josip Primožič iz Rojana, Jakob Spacapan iz Kadina, Anton Pahor in Ivan Ipavec oba iz Vrdele. «Javna zahvala. Prisrčno se zahvaljujem vsem rojakom, prij;itelj«m 111 znancem, ki so ostanke moje premi le soproge Franje, katera je bila lobra mati in prevredua gospodarica, do hladnega groba sprovedl'. V Lokvi, 5. junija 1885. Mihalj Boieglav. Književnost. Josipa Jurčiča \brani spisi. — Znano je vsakemu Siovencu, kake zasluge je imel na političnem iu tudi književnem polju pokojni Bleivveis za vse Slovenca in V prvej vrsti za Kranjske. N trod zovu ga po vsej pravici očeta domovin-, ker bil je eden r.ajprrili njegovih probuditeljev. Velike 80 tudi zasluge na političnem polju prerano umrlega J. Jurčič«, ali Še večje ao one, katere si je pridobil na književnem. Njegova krepka, izrazljiva beseda, vzeta iz ust naroda, prenatančno opisani tipi vzlasti kmetskih oseb, živ pogovor, uzvišeno in blago mišljenje, katero se razodeva Iz vseh njegovih spisov, priljubili so se hitro slovenskemu občinstvu, koje je željno čitalo njegove izvrstne proizvode. Poznam več kmetov, ki niso sicer preveliki ljubitelji knjige, ki so pa vendar žfljno popraševali in pazno prebirali knjige družbe sv. Mohora, v katerih se je kaka njegovih povesti nahajala; tako segajo oni spisi iz izvrstnega peresa pokojnega Jurčiča v srce našega kmeta; kolikor pazlji-vejše jih bode Čital še-le slovenski izobraženec t Da se rešijo pozabljenosti, ker raz-treseui so bili povsod, po slovenskih knjigah iu časopisih, in 5°/0 avst. re"»a .... 98 • 70 • Del niče narodne banke. . 859 • — » Kreditne de'"sce .... 290 » 60 • London 10 lir sterlin . . 124 » 20 • Napoleon.......— » — ■ C. kr. cekini...... £ 100 državnih mark ... E 85 86 Prošnja. Podpisano predsedništvo se najuljud-neje obrača do onih čestitih gospodov, ki bo blagovolili sprejeti sprejemnice našega društva, da v kratkem pismeno ali pa ustm»no naznanijo svoje menenje. Predsedništvopevskega društva »Zora« na Vrdeli pri Trstu v 6. dan junija 1885. Predsednik Ivan Marija UdovfS. nia Poslano v zadnji številki Edinosti podpisano. Več Križano v, odgovorin to-le: Ni res, da sem se kedaj izrazil bodisi proti gg. Matiju Košuti in Janezu Tence-tu, bodisi proti drugim, da dokler bodem jaz kapovila, ne bo v Križu popravljene cerkve, ne poti in tudi vode ne bode Križ imel.—- Da so se to pot Križani, ki so omenjeno »poslano« podpisali, nesramno zlagali, se vidi iz tega, da ni od mene odvisno, ali se to ali ono delo napravi ali pa ne. —Svoj« dolžnosti dobro poznam in ako kedo more dokazati, da sem kedaj proti koristi svojih vaŠčanov delal ali pa govoril, naj se oglasi — pripravljen sem mu odgovoriti. Sv. Križ 1. junija 1885. Jože Bogateč. j\o ni'ml'li io ™rad preselitve iz m piOUctj Jt Xrsla g0sUina v jako lepem kraju, najlepše vredjena in vpeljana. Več se poizve pri našem uprav ništvu. (Tiskarna Dolenc, Via Tnrreute 12). Elijo. Tr©ves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccher e št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure ronoltrlne. Piazza Rosario št. 3, 1. nadstr. pmgM^ Naleto, akose ii'HRF^ abonira plača m^P le 2 for. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da Re dokaže njihova Čudovita moč. Će se 1 o rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreziijo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih In na vranic t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak na9 obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (tO) Prodajejo se v vseh clavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletli v Oonct, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rotiš, O. B. Faraboschi in JU Ramsini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Nek učitelj je pripravljen na deželi podučevatl otroke kake družine ter pripravljati jih za vsakovrstna ftole. .Tiko ugodni pogoji se izveJo v našem upravni ništvu. FII AXC JFH^EK odprl je novo pekarno v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej gostilna Cervo iP!iU!lii].W iMij. ki ■ V TRSTU: P. Prendini, O. Forahotchi, Jak. Sir-ravallo, Bd. von Leittnburg, Ani, Sultina in k. ZanetU, lekarn išarj i. V GORICI: O. Criilo/otetti. A. pl. Oiron^o«, O. R. Pantoni, li. Kiirner, tekarniflarjl. V OGELJI: Da-maio d'Klia, V LJUBLJANI: O. Pi.eoli in /. Svoboda, lekar-nlBaja. V ZAGREBU: C. Aratim, lekarniCar. Vit lekarne in veSje trgovine t materijalnim blagom v Avitro-Ogertkej imajo taloga tega tivljen$kegit balzama. Tam se tudi dobi: Prazko domače mazilo 7,opor bule, rune in vnetje vsako vrste. Ako so ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri balah vsako vrate, pri turih, gnojnih tokih, pri ftrvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmuS&jnjL, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatično otekline iu putiko, zoper kroniCno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, Če si kdo nogo spahne, znper kurja oSesa in potns noge, pri razpokanih rokah, zoper liflaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoGe rane, odprte nogo, zoper raka in vneto kolu ni bolj Bega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bulo in otekline so hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potegne vmtilo v kratkem vso gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilu je zato tako dobro, ker hitr.) pomaga kn ker se po njem rana p*ej ti« zaceli dokler ni via bolna gnojica ven poteguena. Tudi Zabrani ras' divjega mesa in obvaruje prod anetnm (Crnim prisadom} ) tudi boleBine to hladilno mazilo posjieSi. — Odprta iu tekofie rane se morajo z inlafiuo vudo umiti ]K>t«m f!e le se mazilo na nje prilepi. 0—30 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. llal/am za ulio. SkuSeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivaJHe sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluh. 1 sklonica 1 gld. a. v. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati 7, automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarud iiatanjČiiosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in Larad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati i.a roko so bolj »konomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat »Merkur« kakor ju tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad pripnste konstrukcije in lahkote stane le fr :t.&G. Novi p. čet MERKUR z automatlčnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio'1 4 Y TRSTU. LaKinik, druAtvo »KDINUSi« — lidaielj ju odgovorni urednik: VLKTOH DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v 'i tkil