OBISK V KASARNI
Kasarna v Grosupljem je postavljena izven samega kra-ja, oddaljena tako vojakom kot krajanom. Morda je to eden od razlogov. Danistalne-ga sodeiovanja med mladimi v SMB — uniformah in mladimi Grosupeljčani. Srečanja sicer šo, obcašna, obpomembnejših praznikih. Vojaki in starešine, s katerimi smo se pogovarjali pred njihovim praznikom, občutijo to pomanjkljivost.
LASLO KADAR je doma blizu Subotice v Vojvodini, zaposlen v delovni organizaciji Metal iz Kanjiže. »Značka primernega vojaka mi veliko potneni, je priznanje za dobro in vzorno delo. Ni mi bilo težko izvrševati dobljene naloge v tej kasarni.«
VLADO SMREČKI je iz Trak-oščana na Hrvaškem, zaposlen pa je v TAM v Mariboru. »Delo v tej kasarni je veliko bolj odgovorno kot v času »obuke« tako fizično kot psihično. Ven-dar pa nič bolj težko kot na delovnem mestu.«
Delovni dan vojakom ni v breme, pra vijo, da je bilo v času »obuke« veliko težje. Nekateri med njimi bodo ob 22. decemb-ru za svoje dobro delo, večjo prizadevnost nagrajeni z znač-ko primernega vojaka. To je veliko priznanje, ki ga vojaki in starešine — se pravi celoten kolektiv — namenijo naj-boljšim pcsameznikom. Med njimi bosta letos tudi Laslo KADAR in Vlado SMREČKI. Oba smatrata, da sta s svojim delom obnaŠMijem in tova-rištvom značko zaslužila in sta sijotudiželela.Mordapomeni v prvem hipu vojaku ta značka le 15-dnevni nagradni dopust. Gotovo pa je več vredno mo-ralno priznanje, o katerem V. P. obvesti tudi delovno orga-nizacijo, kjerje vojak zaposlen in njegove starše.
V prostem času se vojaki grosupeljske kasarne ukva-rjajo s športom, igranjem šaha in poslušanjem glasbe. No, tu-di pjsanje pisem dekletom in staršem ni nepomemben opra-vek. Odidejo v kino ali posedet v Grosuplje, omogočen jim je tudi odhod v Ljubljano. Tamsi največkrat ogledajo nogomet-ne tekme klubov za katere na-vijajo ali zabavno prireditev, kakršnih v Grosupljem žal ni na pretek. Po vsej domovini so vojaki prisotni tudi na delov-nih akcijah, tako gre tudi nekaj vojakov iz grosupeljske ka-sarne na akcije, ki jih organizi-ra OK ZSMS Grosuplje (letos so delali v Bakrcu in Višnjah pri Ambrusu in sicer 11 vojakov med 70-imi mladimi).
Spregovorili smo tudi o medsebojnih odnosih v kasar-ni, o starešinah. Vojaki pra-vijo, da je vse to v redu, saj v tako majhnetn kolektivu hitro rešijo nastale probleme, ker se
DRAGOLJUB ILIC je doma
iz Kruševca v Srbiji, po poklicu kovinostrugar. »Imamo dovolj prostega časa, takrat se ukva-rjam s športom, igramo tudi šah ali se pogovarjamo med seboj.
MIROSLAV PAVKOVIČ je iz Račjega sela pri Mariboru in v »civilu« sprevodnik na vlaku. »Že delovno mesto sem imel tako, da sem bil veliko od doma, zato mi ta odsotnost ne dela problemov. Imam več prostega časa kot prve mesece v Sentvidu.
dobro poznajo in razumejo.
Na vprašanje o dekletih v JLA so modro govorili, da sa-ma dekleta s katerimi so govo-rili pravijo, da če zmorejo fantje zmorejo tudi dekleta.
Nekateri izmed vojakov so precej daleč od doma (sedaj so le trije Slovenciv kasarni), ven-dar so menili, da je bolje, česi čim dlje," da je tako manj domotožja.
Vendar kot vsi vojaki tudi
oni skrbno štejejo dnev#*kijih
ločijo do odhoda iz JLA.I. R.
foto: ab