Številka 35 • leto KUN • cena 7.000 din
CeUe, 31. avgusta 198i
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Poplave zarezujejo nove rane
v Laškem in Šentjurju že več tednov govorijo le o neuijih in poplavah. Kot da seje svet ustavil in da
se v občinah ne dogaja nič drugega. Veliko znoja, ki ga prelijejo domačini in mnoge prostovoljne ekipe,
vedno znova uniči voda. V ponedeljek so ponovno poplavile Lahomnica, Kozarica, Voglajna, Slomš-
čica, Pešnica, poleg tega pa je močno narasla tudi Savinja. Na kmetijskih površinah voda ni imela več
k^ uničiti, precej škode pa je zopet na pravkar prenovljenih cestah. Neprevozni so bili skor^ vsi
podvozi. Posnetek je nastal v Tremaijih, v ponedeljek dopoldne. Vse do večera cesta Celje-Laško ni
bila prevozna. Več o novih naravnih katastrofah in o odpravljanju prejšnjih posledic lahko preberete na
straneh 2 in 8.
Foto: EDI MASNEC
i Ob zadnjih naravnih
katastrofah se je izka-
zalo, da je ena redkih
vrednot, ki v naši druž-
bi še živi: solidarnost.
Toda solidarnost kd^
in za koga? Odgovor je
na dlani, ^udje smo si
vedno pripravljeni po-
magati, če gre za neka-
tere osnovne stiske na-
šega bivanja. Ko člove-
ku gre za zagotovitev
kolikor toliko normal-
nih pogojev življenja
Srb pomaga Slovencu,
Slovenec Bosancu, Al-
banec Srbu. Takrat ni
časa, volje in energije
za mednacionalne in
človeške spore nas-
ploh. Tako so v Laškem
in Šentjurju delali vsi:
Albanci, Srbi, Bosan-
ci... In niso mislili na
to, da pomagajo Slo-
vencem temveč lju-
dem, ki so v stiski.
Povsem drugače pa
je, kadar so okoliščine
našega bivanja »nor-
malne^. Takrat kar na-
enkrat začutimo kako
smo različni in kako
težko živimo drug
z drugim. O solidarno-
sti ni ne duha ne sluha.
Žalostno. Kot da šele
naravna katastrofa
vsaj za trenutke zanika
pregovor: Homo homi-
ni lupus est. Ali kot bi
nekdo dejal: »Ali res ži-
vimo predobro, da lah-
ko toliko časa porabi-
mo za kreganje.*
VOJKO ZUPANC
Mišje mrzlice ni!
»Ni res, da je v celjski bolnišnici umrl
človek zaradi mišje mrzlice,« so zanikali na
Zavodu za socialno medicino in higieno
v Celju. »Res pa je, da se je ta nalezljiva
bolezen letos razširila tudi v Sloveniji,«
pravi vodja higiensko-epidemiološke služ-
be dr. Ivan Eržen.
Skok v akrobatsko
smučanje
v Celju raste nov rod akrobatskih smučarjev. Novi
tednik je bil z njimi na treningu v sosednji Avstriji.
Čare akrobatske smučarije predstavljamo na strani 5.
Z zemljo le treba znati
Kako mogočen je
človek v svojih iz-
n^dbah in zami-
slih, ko gre za izko-
riščanje zemlje. Izu-
mil je velikanske
traktorje in kom-
bajne, mogočne
stroje, s katerimi si
podreja naravo.
Vendar moč ni
vedno dovolj,
z zemljo je treba tu-
di pametno in varč-
no ravnati, jo hrani-
ti in ji vračati vse ti-
sto, kar ji jemljemo
dan za dnem. Obe
plati je pokazal to-
kratni radgonski se-
jem, ena največjih
manifestacij kme-
tijske mehanizacije
v Sloveniji.
Stran 6.
Prvi
šolski
dan
Kaj bi si mi belili
glavo s torbico, učbe-
niki in ostahm, kar
sodi zraven! V šolo je
treba iti, to se ve. Ju-
tri bo prvi dan, za
mnoge čisto prvi. Ve-
liko, razburljivo do-
živetje, ki ostane člo-
veku za večno v spo-
minu. Potrudimo se,
da bo zlasti za naše
prvošolčke, ta dan
lep, svečan, po-
memben.
Foto: EDI MASNEC
V znaku poslovnosti
v Celju se bo v petek, 8. septembra pričel že
22. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se
bo na skor^ 30. tisoč kvadratnih metrih raz-
stavnih in prodanih površin predstavilo pre-
ko tisoč razstavljalcev, prod^alcev in gostin-
cev. V desetih sejemskih dneh se bo zvrstila
kopica prireditev, med katerimi bodo najpo-
membnejša posvetovanja, ki jim je skupna
točka - poslovnost. Le z njo namreč sejem, ki
je postal osrednja tovrstna prireditev v pro-
storu Alpe - Jadran doživlja nov razcvet.
Stran 3.
2. stran - novi tednik
31. avgust ii
Okrogla miza
Ob 50-letnici ustanovi-
tve Zveze delovnega ljud-
stva Slovenije in druge
konference Komunistič-
ne partije Slovenije v Ce-
lju, sta občinska konfe-
renca socialistične zveze
Celje in Muzej revolucije
pripravila razstavo Ljud-
skofrontna gibanja v letih
35 do 40 ter okroglo mizo
udeležencev in razisko-
valcev obeh zgodovin-
skih dogodkov. Otvoritev
razstave bo v ponedeljek,
4. septembra ob enajstih
v muzeju revolucije,
okrogla miza pa se bo pri-
čela isti dan ob trinastih
v restavraciji Hotela
Evropa v Celju.	IB
V soboto srečama v Celju
Ta konec tedna bodo Ce-
ljani in okoličani priča
prireditvi, kakršne doslej
še ni bilo. Na enem mestu
se bo s svojo ponudbo
predstavila uradna politi-
ka, obenem pa tudi ideje,
razmišljanja vseh tistih,
ki se ogrev^o za različne
nove zveze in gibanja. Or-
ganizator prireditve »Sre-
čanje v Celju - za evrop-
sko kakovost življenja« je
medobčinski svet zveze
komunistov skupaj z osta-
limi družbenopolitičnimi
organizacijami.
Prireditev se bo pričela
ob desetih z nastopom ma-
žoretk in radeške pihalne
godbe po mestnih ulicah,
dopoldne pa bodo zaživele
tudi stojnice, kjer bodo
svoje ideje, zamisli pred-
stavila številna podjetja,
časopisno založniške hiše,
med drugim časopis za kri-
tiko znanosti in Komunist,
predstavile se bodč nove
zveze in gibanja, zlasti soci-
aldemokratska zveza, slo-
venska demokratska zve-
za, s političnimi karikatu-
rami pa se bo predstavil
Bori Zupančič.
Na dvorišču mestnega
gradu, pred Narodnim do-
mom in na parkirnem pro-
storu pred Turško mačko
boste v soboto lahko pri-
sluhnili Jerci Mrzel, citrar-
ju Francu Robanu, pevki
Damjani, pevcem akadem-
skega zbora Boris Kidrič in
Svoboda iz Šoštanja, pa pi-
halni godbi iz Ljubečne.
Zabavnejši del bp potekal
pod vodstvom Štajerskih
sedem in Čudežnih polj.
Po sedemnajsti uri se bo
pričel tako imenovani poli-
tični blok, v katerem bodo
spregovorili predstavniki
družbenopolitičnih organi-
zacij, republiških teles,
med drugim član central-
nega komiteja Ciril Ribi-
čič, na govorniškem odru
pa se bodo zvrstili pred-
stavniki socialno-krščan-
skega gibanja, odbora za
varstvo človekovih pravic,
gibanj in zvez. »Prireditev
bo odprta, zato lahko vsak
pove svoje mnenje in po-
glede na obstoječe kon-
kretne probleme, tudi
v Celju, na prenovo zveze
komunistov, ustanavljanje
novih podjetij, skratka
spregovorili naj bi o vsem
tistem, kar nas teži in kar
stoji na poti k evropski ka-
kovosti življenja. »To je fe-
stival družabnosti, različ-
nosti, kulture in politike,«
pravi koordinator priredi-
tev Željko Cigler.
IB
Zaradi prireditve Sreča-
nje v Celju bo v soboto ob
desetih do druge ure zjutraj
zaprto parkirišče pred Tur-
ško mačko in pa zaprt pro-
met na Trgu Svobode.
Organizatorji obljubljajo
tudi dobro gostinsko po-
nudbo. Poleg družbenih in
zasebnih gostincev bodo do-
brote ponujale članice akti-
vov kmečkih žena iz Celja
in Šmarja.
KOMENTIRAMO
Srečno (šolsko) leto
Tako kot se ob zatonu sta-
rega leta vprašamo, kaj nam
bo prineslo novo, se dan
pred pričetkom novega šol-
skega leta sprašujemo po-
dobno. Prejšnjega se spomi-
njamo predvsem v slabem.
S šolo, gmotno siromašno in
osiromašeno družbenega
priznanja, res nismo mogli
biti zadovoljni in stavkovne
grožnje učiteljev nam tudi
niso mogle biti v ponos. Pri
vsem priseganju na znanje in
znanost, se je družba do te
šole obnašala kot noj - z gla-
vo v pesku. Učitelji, od os-
novne šole navzgor, že leta
opozarjajo, daje v našem izo-
braževalnem sistemu marsi-
kaj narobe in politika jih je
hotela prepričati, da nim^o
prav. Zdaj je tudi politika
morala priznati napako in
stroko je, končno, prepustila
strokovnjakom. Od nove za-
konodaje, novih pravil obna-
šanja v izobraževalnem siste-
mu, si zdaj veliko obetamo,
seveda pa bo težko nadokna-
diti zamujeno. Zamudili pa
smo veliko: kar čedno števi-
lo generacij smo odvadili mi-
sliti, razmišljati, se pogovar-
jati, vrednotiti vrednote in
jih učiti za življenje. In samo
učiteljevi spretnosti, »nepo-
slušnosti«, se moramo zah-
valiti, da je šola marsikje in
marsikdaj ostala življenjska
ob togosti in zacementirano-
sti ter natrpanosti šolskih
programov. Zdaj, na začetku
novega šolskega leta, si želi-
mo, da bi bila šola sončen in
širok prostor, tudi za želje in
pobude mladine, ki je uka-
željna, če jo le znamo prav
voditi in - spoštovati.
MARJELA AGREŽ
Podpisovanje Majniške deklaracije
Območni, Občinski in krgjevni odbori Slovenske demokra-
tične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenske
kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine bodo v Celju
ponovno organizirali akcijo za podpisovanje M^niške deklara-
cije.
Podpisati jo bo mogoče v petek in v soboto 1. in 2. septembra
pri stojnicah v Prešernovi in v Savinovi ulici in sicer v petek od
8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.
Poplave so zdai zarezale sveže rane
»še sreča«, je bilo v pone-
deljek dopoldne slišati
v dolini reke Lahomnice in
Kozarice v laški občini, »da
poplave nimajo več kaj uni-
čiti.« Vse je namreč, zaradi
prejšnih neurij, že uničeno.
Gre seveda le za polja in
travnike.
Ponedeljkove poplave, po-
plavile so Savinja, Lahomni-
ca in Kozarica, so mnoga pri-
zadevanja vojakov, prosto-
voljcev iz mnogih delovnih
organizacij, krjganov in osta-
lih, ponovno izničile. Voda je
znova odnesla nekatere dele
ceste do Tevč, nek^ plazov,
napojenih z vodo, je zdrselo
na cesto, podvozi v Tremar-
jih, Marija Gradcu in na cesti
proti Jurkloštru so bili po-
plavljeni in do poznih večer-
nih ur zaprti. Vse do pone-
deljkove tretje ure popoldne,
ko so začele narasle vode
upadati, ni manjkalo dosti,
da bi bregove prestopila tudi
Rečica, ki je pred tedni že
poplavila stanovanjske blo-
ke in trgovino v Debrem ter
pri tem skoraj popolnoma
uničila cesto do Spodile Re-
čice. Kljub pripravljenosti
gasilcev in enot civilne zašči-
te, se to ni zgodilo.
Že v torek zjutraj, se je sta-
nje, kot nekateri bolj uradno
govorijo, že začelo normalizi-
rati. Normalno k^pak pome-
ni, da so na prizadetih ob-
močjih zasilno urejene vs^
tiste dobrine, ki omogočajo
zadovoljitev osnovnih po-
treb. To so prevozne ceste,
elektrika, voda, redna oskr-
ba in hrana za živino. Tako
so v torek, s solidarnostnimi
močmi, ki močno blažijo po-
sledice neuija, ponovno vsaj
za silo usposobili vse poško-
dovane ceste, tako da je se-
daj že mogoč dovoz do Tevč
in Brez.
Že večkrat pa smo dejali,
da bo odpravljanje posledic
»črnih tednov« na laškem
območju sistematično, dol-
gotrajno in predvsem zelo
drago delo, ^er bodo zadnjo
besedo imeli predvsem inve-
stitorji in strokovnjaki. Torej
veliko več kot pot in žuljave
roke mnogih posameznikov,
ki jim v Laškem v zadnjih
dneh beseda solidarost ne
pomeni le frazo.
Nadaljevanje na 8. strani
Kljub temu, da mnogi
prostovoljci pogostokrat
ugibajo, kot so mi dejali
v razgovoru, kdaj bo narava
ponovno uničila njihovo de-
lo, jih na prizadetih območ-
jih ne manjka. Že nekaj dni
je tam 80 vojakov iz celjske
gamizije, v Tevčah delajo
s svojo mehanizacijo priza-
devni posamezniki iz kra-
jevne skupnosti Radeče,
v soboto je delalo 45 rudar-
jev iz Titovega Velenja, 15
mladincev gasilskega dru-
štva iz Vrhovega, delovno
akcijo so imeli tudi pedago-
ški delavci in še nekateri
ostali.
Novo zadružništvo
Konec septembra bo v šent-
jurski občini referendum o or-
ganiziranosti kmetov po Za-
konu o podjetjih. Na avgu-
stovskih zborih kooperantov
so potrdili zamisel, po kateri
naj bi bil šentjurski Kmetij-
ski kombinat enovito podjet-
je, v katerem bi imeli poslov-
no enoto kooperantov z vse-
mi, za kmeta poglavitnimi
pristojnostmi.
V statutu nastajajočega po-
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo v prispevku
z naslovom Mladi zahtevajo
kolektivni odstop napačno
poročali o pobudi šentjur-
skih mladincev. Ti v Pismu
javnosti namreč niso zahte-
vali odstopa vseh funkci-
onarjev v občini ampak le
kolektivni odstop vseh dele-
gatov družbenopolitičnega
zbora šentjurske občinske
skupščine.
Za grobo napako se ured-
ništvo vsem prizadetim
opravičuje.
djetja bi predvideli način, da
se pozneje, ko bo zadružna za-
konodaja usklajena, kmetje
lahko odločajo, če bodo v tem
videli ekonomsko prednost,
tudi za ustanovitev zadruge.
Na javni razpravi o novem or-
ganiziranju zadružništva, ki se
je je na povabilo iniciativnega
odbora za ustanovitev Kmečke
zveze in Zveze Kmečke mladi-
ne iz Šentjurja (ustanovljeni
bosta 8. septembra), udeležil
prof. dr.Franc Zagožen iz slo-
venske Kmečke zveze, bistve-
no nasprotnih stališč ni bilo.
Predstavnik Kmetijskega
kombinata iz Šentjurja, direk-
tor Stanko Lesnika je povedal,
da so v kombinatu nekatere za-
deve sprožili pred Kmečko
zvezo in so, za primer, govorili
o družinski kmetiji, ko je bilo
to še »heretično«. S Kmečko
zvezo žeUjo sodelovati in ne bi-
ti sovTjižnik. V kombinatu si
zamišlj^o n^ bo kmetija za-
sebno podjetje, ki se povezuje
v zadrugo s podjetjem ali pa
samostojno s tržiščem. Kmet
naj bi imel ekonomsko svobo-
do, da gre pač k tistemu, ki
boljše plača.
BJ
V Tevčab so pridne roke mnoga dela morala prepustiti
mehanizaciji. Z njo so namreč odnašali več sto kilogra-
mov težko kamenje. Še vedno so posledice neurja več kot
očitne.
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanoii^
Preobrata (verjetno) ne bo
Septembrsko vrhunsko srečaive neuvrščenih držav
v Beogradu, ki bo že deveto te vrste, naj bi bilo že zaradi
simbolike (prvi vrh je bil namreč ravno tako v Beogradu)
ponovno »prelomno*. Toda tisti, ki so brali osnutke za.
ključnih dokumentov in v zadnjih dneh poslušah govore
raznih zunanjih ministrov in predsednikov držav, že ne
verjamejo več, da bo vrh res prelomen. V gibanju se je
očitno nabralo toliko inertnosti, da bo vsak preboj res
zgodovinski. Toda neuvrščeni kot gibanje ah kot organiza.
cija nim^o več veliko časa; če beograjskega vrha ne izko.
ristijo za prelom, bo pozneje morda že prepozno.
To velja predvsem za gospodarske probleme, ki n^ i^i
bili prevladujoči na dnevnem redu zasedanja neuvrščenih.
Zanimivo je, da so bili na prvih vrhih ti problemi povsem
drugotnega pomena in da so prevladovala predvsem poli.
tična vprašanja. Sed^, ko je jasno, daje kriza neuvrščenih
tako politična kot gospodarska, so se spomnili tudi teh
tem. Morda je k spremembi prioritet pripomogla tudi
Jugoslavija, katere predsednik je ekonomist, in ki se utap.
Ija predvsem v gospodarski krizi.
Neuvrščeni so na prejšnjih vrhunskih srečanjih, v koli.
kor so o gospodarstvu sploh govorili, v zaključnih doku-
mentih predvsem pozivali razviti sever k enakopravnemu
dialogu in k razreševanju krize razvoja v neuvrščenih drža-
vah, včasih pa so razvitim celo grozili z novo mednarodno
gospodarsko ureditvijo, ki se je kasneje izkazala predvsem
kot ideološki konstrukt brez vsakršne uporabne vredno-
sti. Tokratni vrh naj bi bil v tem smislu prelomen in naj bi
ponudil predvsem lastne možnosti izhoda iz gospodar-
skega labirinta. Toda če natančneje pogledamo predloge
zaključnih dokumentov in govore nekaterih pomembnih
funkcionarjev (mednje sodi tudi jugoslovanski zunar^ji
minister) ugotovimo, da filozofija neuvrščenih še vedno
temelji na zahtevah po »enakopravnem dialogu Se-
ver-Jug« in na željah po dialogu Jug-Jug.
Razviti, ki se v preteklosti na podobne pozive niso odzi-
vali in so šli s svojim tehnološkim napredkom še naprej in
se s tem od revnih še bo^ oddaljili, tudi tokrat ne bodo
preveč prestrašeni zaradi pozivov iz Beograda. Njihova
strategija za neuvrščene (in s tem revne) je namreč jasna:
pomagajte si sami in pomagali vam bomo. To pa je Rubi-
kon, ki ga neuvrščeni nikakor ne uspejo prekoračiti. Spoz-
nati bi morali, da je treba probleme nerazvitosti reševati
naprej znotraj posameznih držav in šele nato na globalni
ravni. Receptov je trenutno na razpolago precej (odkup
dolgov za tuje naložbe, odpiranje gospodarstev v svet,
razvoj kmetijstva), pa tudi zgledov med samimi neuvršče-
nimi ne manjka (Singapur). Toda pri »uspešnih« iz vrst
neuvrščenih gre še vedno bolj za izjeme in nikakor ne za
prevladujočo filozofijo znotraj gibanja. Zato je preboj na
tej točki toliko težje pričakovati.
Posebnega napredka očitno ne bo niti na političnem
področju, čeprav je opaziti, da kakšnega posebnega obso-
janja ameriškega imperializma, kar je bila doslej stalnica
v zaključnih dokumentih, tokrat vendarle ne bo, če odšte-
jemo pričakovano verbalno tirado kubanskega predsed-
nika Castra. Sicer pa je tudi pri političnih deklaracijah
pričakovati pozive h kakšnemu novemu političnemu
redu, namesto pobud za prevzemanje številnih pozitivnih
rešitev (predvsem iz vzhodne Evrope) glede normalizacije
notranjepolitičnega življenja v številnih neuvrščenih drža-
vah, ki se z demokracijo doslej res ne morejo prav veliko
hvaliti. Zato bo vsaka res spodbudna vest z vrha v Beo-
gradu predvsem veliko presenečenje, ki ga bomo lahko
obravnavali le kot izjemo.
VzholInoevropskI kontrapunkt
Ni nobenih dvomov: Vzhodna Evropa je »hit« svetovne
politike. Prizorišče, kije bilo desetletja za opazovalce »živi
dolgčas« (razen izjemoma), je zdaj kar dramatično razgi-
bano. To, da si nekatere vzhodnoevropske države (ČSSR,
NDR, Romunka), bolje rečeno njihovi režimi, še obupno
žele kljubovati duhu časa, zaznamovanega z besedo pere-
strojka, le še prispeva k svojevrstnemu političnemu kan-
trapunktu znotraj nekdaj enotnega tabora za železno
zaveso. Dramatični dogodki se vrste iz dneva v dan.
V	reformah je ta hip gotovo najdlje Poljska. Nedavna
izvolitev prvega nekomunističnega povojnega predsed-
nika vlade, publicista in aktivista Solidarnosti Tadeusza
Mazowieckega, je za Poljsko prav gotovo zgodovinskega
pomena. Nova vlada bo namreč pretežno iz opozicijskih
vrst in bo zaorala (vs^ poskusila bo) brazde daleč globljih
političnih in gospodarskih reform, kot so bile dosedanje.
Zlasti, ker je, kot kaže, tu »blagoslov« Kremna oziroma
Gorbačova.
V	Sovjetski zvezi, ki jo iz dneva v dan bolj tare tako
imenovano nacionalno vprašaiye, je ta hip najbolj vroče
v Pribaltiku. V Estoniji, Latviji in Litvi niti partijski vodi-
telji ne skrivajo več teženj po popolni osamosvojitvi teh
pred vojno suverenih državic izpod sovjetskega imperija.
Razpoloženje ljudi (če izvzamemo tamkajšnje ruske prise-
ljence) je prepričljivo izrazila živa veriga, dolga 550 kilo-
metrov, ki so jo sklenili na 50. obletnico razvpitega pakta
Hitler-Stalin. Moskva je šele zdaj priznala nelegitimnost
tega sporazuma, kije med drugim pomenil konec suvere-
nosti za tri pribaltiške državice.
Vzhodna Evropa je postala bogatejša za nov politični
fenomen - »begunski turizem«. Vzhodnonemški režim, ki
še vedno vztraja pri »nepokvarjenem socializmu«, je doži-
vel šok, ko seje na desettisoče vzhodnonemških turistov
na Madžarskem nenadoma prelevilo v begunce. Tisočem
je tako rekoč pred očmi vsega sveta uspelo prekoračiti
»zeleno mejo« med Madžarsko in Avstrijo, ostali si to še
prizadevno. Skupaj je samo letos doslej emigriralo
(legalno ah ilegalno) v ZRN že blizu 100.000 Vzhodnih
Nemcev.
Bolgarijo pa je - prav tako s turističnimi vizumi
- v minulih dneh zapustilo kar 320.000 bolgarskih Turkov,
ki se niso želeli ukloniti politiki asimilacije. Bolgarski
voditelj Todor Živkovje turški manjšini »galantno« odpf^
vrata, češ, pa pojdite kar v Turčijo. Ankara je zdaj zaprla
dotok te reke beguncev, s^ n^ bi zaradi nečloveške poli\
tike sosede zdc(j čez noč sprejela poldrugi milijon ljudi
(toliko je Turkov v Bolgariji - sedmina prebivalstva!) tako
rekoč brez imetja in strehe nad glavo...
31. avgust 1989
novi tednik - stran 3
veljavni le YU
žetoni
Zaradi pogostih spre-
memb cen telefonskih
jmpulzov in zaradi težav
pri zagotavljanju kovan-
cev za telefoniranje iz
javnih telefonskih govo-
rilnic, so se PTT organi-
zacije odločile za nov na-
tin plačevanja pogovo-
rov iz govorilnic.
Žetoni, ki imajo poseb-
ne utore, so zamenjali ko-
vance kot plačilno sred-
stvo. V Skupnosti JPTT
pa so začeli z aktivnostmi
za poenotenje žetonov na
območju celotne Jugosla-
vije. Tako so na celjskem
območju 1. julija pričeli
s predelavo javnih tele-
fonskih govorilnic. Vseh
150 govorilnic je bilo že
konec julija pripravljenih
za promet z novimi, t. i.
»YU« žetoni. Govorilnice,
kjer so v uporabi te vrste
žetoni, so označene z mo-
dro-rumenimi nalepkami
»Govorilnica na žetone«.
Žetone pa lahko kupite
v vseh PTT enotah in pri
45. pooblaščenih proda-
jalcih na celotnem ob-
močju Podjetja za PTT
promet Celje.
V prodaji so žetoni A za
pet impulzov, ki so name-
njeni pogovorom v kra-
jevnem prometu, B za 25
impulzov za medkrajevni
promet in C za 50 impul-
zov za mednarodni
promet.
S temi predelavami naj
bi problemi s kovanci od-
padli in v PTT organizaci-
jah upajo, da so storili
precejšen korak v zado-
voljstvo vseh uporabni-
kov javnih telefonskih
govorilnic.
Po sedanji ceni veljajo
A žetoni 2.800 din, B že-
toni 14,000 din, za C že-
ton pa bo treba odšteti
28.000 din.
V Celju ni mišje mrzlice
Pet primerov aoslej v Sloveniji
Ni res, da je v celjski bol-
nišnici umrl bolnik zaradi
mišje mrzlice, so zanikali
na Zavodu za socialno me-
dicino in higieno v Celju.
Res pa je, da se je letošnje
poletje pojavila ta nalezlji-
va bolezen tudi v Sloveniji,
doslej je ugotovljenih pet
primerov, pojasnjuje pred-
stojnik higiensko epidemi-
ološke službe Zavoda dr.
Ivan Eržen.
Na Celjskem letos nismo
registrirali nobenega prime-
ra, tudi lani ne, edini primer
je bil na našem'območju leta
87. Bolnik je bil iz občine
Sevnica, nismo pa mogli
ugotoviti, kje seje okužil.«
Je ta bolezen res tako ne-
varna, kot si predstavljamo
ljudje?
Eržen: »Je in ni. Gre za
obolenje, ki ima težjo ter laž-
jo klinično sliko. Bolezen se
začne z mrzlico, visoko tem-
peraturo, izgubo apetita,
bruhanjem, značilna je moč-
no izražena rdečica lic ter
vnetje očesnih veznic. Znaki
trajajo nekaj dni, potem se
bolezen pozdravi sama od
sebe. Redkeje prihaja do tež-
ke oblike, ko se pojavijo kr-
vavitve v kožo in sluznico ter
telesne votline. Temu sledi
stanje šoka in motnje v delo-
vanju ledvic ter motnje v de-
lovanju živčnega sistema.
Takšna težka oblika pa se
lahko konča s smrtjo.
Dejali ste, da se bolezen
lahko pozdravi sama, torej
hujše posledice, npr. smrt
niso vedno nujne?
Eržen: »Verjetno je teh
primerov mišje mrzlice, tako
imenovane hemoragične
vročice z ledvičnim sindro-
mom, več. V Sloveniji smo
raziskovali število bolezni
v preteklih letih. Raziskali
smo lahko le težja obolenja,
blažjih ni bilo zaslediti. Tudi
v Jugoslaviii. kjer je tega
več, npr. v Črni Gori, Bosni,
na Kosovem, ocenjujejo
strokovnjaki, da je blažjih
oblik več kot jih registri-
r£0o.«
Če oboleli iščejo pomoč
v zdravstvenih ustanovah
- kako poteka zdravljenje,
kakšna sredstva sploh so na
voljo za to bolezen?
Eržen: »Gre za virusno
obolenje in specialnih zdra-
vil ni. Ce gre za lažjo obliko,
zdravimo predvsem z dieto,
dodajanjem tekočin, pri tež-
jih oblikah je potrebno nado-
meščanje krvi oziroma plaz-
me, ponavadi je potrebna tu-
di dializa.«
Če se okuži s tem virusom
eden izmed družinskih čla-
nov - ali obstoja nevarnost,
da zboli vsa družina?
Eržen: Ne, človek se okuži
slučajno, npr. z vdihavanjem
virusa, ki je v izsušenih iz-
trebkih glodalcev, ali pa pre-
ko onesnažene vode, hrane,
ki pride v stik z iztrebki.
Obolenja so pogosta zlasti
poleti, prenos s človeka na
človeka pa še ni bil ugotov-
ljen.«
Kdo so glavni prenašalci
tega virusa, ki povzroča mr-
zlico?
Eržen: »Obolenja se pojav-
ljajo na povsem določenih
mestih, na tako imenovanih
naravnih žariščih, kjer so
glodalci okuženi. Okuženi so
predvsem na kmetijskih pre-
delih, glavna prenašalka je
poljska miš, v urbanih nase-
ljih pa se ta bolezen ne po-
javlja. Ljudje sprašujejo, če
lahko virus prenaša tudi hr-
ček, kjer jih imajo po stano-
vanjih. Ce prihaja hrček
z območja, ki je znano kot
žarišče, potem seveda je
možno, da virus prenaša.
Vendar kolikor vem gojijo
hrčke na posebnih farmah.«
Kaj lahko ljudje sami sto-
rijo zato, da se ta nalezljiva
bolezen ne bi širila?
Eržen: »Dejal sem, da vi-
rus prenaš^o v glavnem mi-
ši z iztrebki. Vse je torej po-
trebno storiti in preprečiti,
da ti glodalci ne bi onesnažili
hrane in vode, izogibati pa se
je treba območjem, ki so zna-
na kot naravna žarišča. Po-
trebno je vsekakor tudi uni-
čevanje teh glodalcev, ven-
dar bi pa opozoril na to, da se
naj ljudje izogibajo pobija-
nju z golimi rokami, kajti to
bi pomenilo direkten stik in
nevarnost okužbe je takoj
večja.«
Je zaradi širjenja mišje
mrzlice po Sloveniji stekla
kakšna večja akcija zato, da
bi omejili širjenje in
okužbo?
Eržen: »Univerzitetni za-
vod za zdravstveno in social-
no varstvo v Ljubljani je
pred dvemi leti začel razi-
skovati naravna žarišča. Do-
slej sta ugotovljeni dve žariš-
či, to sta Prekmuije in Do-
lenjska. Zadnji rezultati ka-
žejo, da je teh območij več,
tudi po Evropi se število ža-
rišč povečuje, so pa k sreči
ozko omejena.«
IRENA JELEN-BAŠA
Mozlrjani začeli proslavllati
Konec tega tedna se bodo
zvrstile številne prireditve
ob prazniku občine Mozirje.
Od sobote pa vse tja do
sredine septembra bodo do-
mala v vseh krajevnih skup-
nostih pripravili različna
športna tekmovanja, letoš-
nje praznovanje pa bo tudi
v znamenju nekaterih gospo-
darskih pridobitev. Tako so
že v soboto v Ljubiji namenu
predah novo večnamensko
zgradbo celjske Cinkarne.
Med pridobitvami velja ome-
niti tudi novo telefonsko
centralo v Mozirju, čistilno
napravo v Lokah pri Mozirju
in posodobljeno cesto v Lepi
njivi.
Jutri bodo v Varpolju na-
menu predali kinološko.va-
dišče za šolane pse, teden
dni kasneje pa bo v Gornjem
gradu slovesnost, ker so pre-
novili katedralo. Namenu
bodo predali tudi 45 metrsko
smučarsko skakalnico na
Ljubnem in 15. septembra
odprli cesto v Dol v kr^evni
skupnosti Nova Štifta. Slav-
nostno zasedanje zborov mo-
zirske skupščine bo v soboto
(9. 9.) v dvorani prosvetnega
društva Ljubno.
JANEZ VEDENIK
Sejem poslovnosti
še teden ani do začetka 22. H/IOS
Priprave na osrednjo sejem-
sko prireditev obrti in drob-
»ega gospodarstva v prostoru
Alpe-Jadran - na 22. Medna-
•^dni obrtni sejem v Celju,
ffedo h koncu. O zadnjih po-
"Irobnostih prav danes sezna-
njajo slovenske novinarje na
novinarski konferenci.
Letošnji mednarodni obrtni
^jem bo v Celju na sejmišču
Golovca od 8. do 17. septem-
'^ra, na njem pa se bodo pred-
s^vili razstavljalci in prodajal-
ci' iz Jugoslavije, Avstrije,
Madžarske, ZR Nemčije in Ita-
"Je. Na razpolago bodo imeli
Več kot 20 tisoč kvadratnih
petrov razstavnih površin,
^zstavi dosežkov obrti in
drobnega gospodarstva bo na-
nienjenih 205 razstavnih mest,
katerih se bo samostojno,
^okviru svojih združenj ali za-
^"^g predstavilo skoraj 800
J^tavljalcev. Na dodatnih
"50 m^ površin bo svojo po-
nudbo predstavilo tudi 373
Podajalcev najrazličnejših iz-
delkov obrti. Organizatoiji ob-
ljubljajo tudi bogato gostinsko
razvedrilno ponudbo.
Najpomembnejši je seveda
Poslovni vidik sejma, ki je
^spredju že zadnjih nekaj let.
^tos, obljubljajo organizator-
ji, bo še bolje. Sejem, ki je po-
stal osrednja tovrstna priredi-
tev v Jugoslaviji in v prostoru
Alpe-Jadran, n^ bi živel čim
bolj poslovno življenje. Postal
bo prostor za skleparye kupčij,
za dogovore o novih skupnih
vlaganjih in podobno.
Prav temu področju name-
njajo osrednjo pozornost
spremne prireditve, na katerih
se bodo v času sejma sestale
vse sekcije obrtnikov in pri-
pravile poslovne dneve. Med
njimi že vnaprej opozaijajo na
skupščino skupnosti drobnega
gospodarstva Lesnine. Največ
pa organizatorji pričakujejo od
posvetovanja Obrt in podjetni-
štvo, ki bo 12. septembra in od
posveta Razvoj podjetništva in
drobnega gospodarstva skozi
reformske zakone, ki bo dan
kasneje. Četrtek, 14. septem-
bra bo Dan dežel Alpe-Jadran,
ko pripravljajo tudi posvetova-
rye »Ustanavljanje podjetij
v drobnem gospodarstvu s po-
močjo tujih firm.«
Seveda bo tudi drugih, za
razvoj in rast obrti pomemb-
nih dogodkov še veliko. Sejem
pa bo izpolnil svojo vlogo le, če
bo dejansko postal središče
poslovnega dogovaijanja
v tem izjemno pomembnem
gospodarskem sektorju.
V znaku novih cest
v okviru programa prire-
ditev in dogodkov ob 9. sep-
tembru, prazniku občine
Šmarje pri Jelšah, so v so-
boto v krajevni skupnosti
Buče odprli novo cesto
v dolžini dveh kilometrov
na relaciji Prelasko-Pecelj.
Cesta je pomembna pred-
vsem za razvoj kmetijstva
oziroma živinoreje, ki je
v tem delu občine glavna de-
javnost. Po današnjih izraču-
nih je cesta Prelasko-Pecelj
vredna preko dve milijardi
dinarjev. Od tega je Samo-
upravna cestno komunalna
skupnost občine Šmaije pri
Jelšah za asfaltno prevleko
zagotovila milijardo in 200
milijonov dinarjev, veUk de-
lež pri gradnji pa so, poleg
kr^evne skupnosti Buče,
prispevali krajani v obUki
prostovoljnega dela, prevo-
zov in drugih uslug.
Do prihodr^ega četrtka
bodo v počastitev občinske-
ga praznika štirje dogodki.
V soboto, 2. septembra bodo
v krajevni skupnosti Podče-
trtek odprli novo cesto na
Rudnico, istega dne pa bodo
na Miklavžu odprli prenov-
ljeni lovski dom. V nedeljo,
3. septembra bo v Podčetrt-
ku občinsko strelsko tekmo-
vanje, na osnovni šoli v Pod-
četrtku pa bodo odprli raz-
stavo z naslovom Odprta
šola.
M. A.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Iz »afere Muževič«
v »afero Popit«
Ob vseh težavah, ki jih imamo v Sloveniji, in po »aferi
Muževič« smo v ponedeljek dobili še eno sporno vpraša-
nje, ki bo prav gotovo odmevalo tudi v Jugoslaviji: France
Popit, 68-letni politik v pokoju (14 let je bil predsednik CK
ZKS), je odstopil kot član CK ZKS. Pri tem je Žalčan - po
boljši polovici - nadrobil veliko očitkov predsedstvu CK
ZKS in Milanu Kučanu.
Seveda ima France Popit polno pravico, da odstopi in da
po svoji vesti in prepričanju utemelji odstop, vprašanje je
le politični trenutek oziroma kako bodo v drugih delih
Jugoslavije izrabili to politično zadevo. Da bo odmevala,
ni dvoma, saj so prvi odmevi tudi že iz tujine. Odstop bo
prav gotovo voda na mlin tistim, ki nenehno napadajo
slovensko politično vodstvo, Sloveniji očitajo separati-
zem, popuščanje pred sovražniki socializma in komu-
nizma (beri: opozicijo) itd. Zdaj bodo poskušali v odstopu
člana CK ZKS iskati razkol med slovenskimi aktivnimi in
upokojenimi politiki, s tem da »zdrave sile« v Sloveniji, ki
se zavzemajo za red, niso zadovoljne s preveč demokracije,
ki jo »dovoljuje« sedanje slovensko politično vodstvo.
Le kaj je tega treba bilo, se bo vprašal marsikateri slo-
venski komunist, dodal pa še vprašanje, zakaj je član CK
ZKS, ki je zdaj odstopil, tri leta molče prenašal »hude
napake«, ki naj bi jih zagrešilo sedanje predsedstvo CK
ZKS. Molk lahko štejemo tudi kot pritijevanje...
Gorenje Miloševičev sponzor?
Napeto je bilo tudi na drugem koncu Jugoslavije
- v Beogradu. Vojvodinskim kmetom se sicer ni posrečila
namera, da bi v znak protesta zoper »slab položaj jugoslo-
vanskega kmeta« organizirali vsejugoslovanski miting.
Odrekli so se jim ne le kmetje iz drugih delov Jugoslavije,
celo najbogatejših Vojvodincev iz okolice Subotice in
Kanjiže ni bilo v Beograd.
Miting je potekal čisto po jugoslovansko. Najprej se
nihče ni hotel pogovarjati z odborom mitingarjev, ki ga je
vodil Savo Govorčič iz vasi Gardinci, ozvočenje so jim
pred skupščino SFRJ napeljali šele potem, ko so kmetje
zagrozih, da bodo tam prenočili. Vzklikali so Hočemo
trenerja (cikali so na predsednika ZIS Anteja Markoviča),
pa Nočemo trenerja. Hočemo Slobu (predsednika pred-
sedstva SR Srbije, Slobodana Miloševiča), nosili so Milo-
ševičeve slike in gesla Smrt fašizmu-Slobodan narodu.
Zlobni jeziki pravijo, da so kmečki puntaiji iz Vojvodine
naredili največjo uslugo Gorenju, saj je bila na TV zaslonih
jasno vidna Miloševičeva slika, na hrbtni strani slike pa
napis Gorenje. Ali so se Herman Rigelnik in delavci Gore-
nja odrekli sponzorstvu nad jugoslovansko košarkarsko
reprezentanco in se preusmerili na podporo Slobodanu
Miloševiču ali gre za nehoteno brezplačno (odlično!)
reklamo Gorenja, je zdaj vprašanje.
In kaj so zahtevali kmetje? Sporočili so 10 točk (svetopi-
semsko število 10 postcga vse bolj značilno tudi za jugoslo-
vanske mitingaije), v njih zahtevajo:
1. izdelavo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za
kmetijstvo; 2. vprašujejo, kje je 21.000 milijard, kijih ZIS
namenja za kmetijstvo, hočejo regrese na roko - brez
posrednikov, hočejo popoldne poceni hrano, dopoldne pa
gospodarno poslovanje; 3. takojšnjo zaščitno ceno pše-
nice; 4. izenačenje zasebnikov z družbenim setorjem
(vključno z zmarvjšanimi prometnimi davki, cenejšim
dizelskim gorivom, svobodnim izvozom); 5. prepoved
uvoza kmetijskih proizvodov; 6. več kmetov na položajih,
kjer se odloča; 7. enkratno nepovratno pomoč v obliki
obratnih sredstev; 8. zaustavitev inflacije; 9. nenehno
odkrivanje krivcev za sedanje razmere; 10. od predsednika
skupščine SFRJ zahtevajo poroštvo in roke, do kdaj bodo
ryihove zahteve uresničene.
Šele čez pet ur se je zvezni minister za kmetijstvo dr.
Stevo Miijanič usmilil premočenih kmetov in jim povedal,
k^ dobrega jim je ZIS pripravil. Vojvodinci - in nekaj
radovednih Srbov - so se potem razšli z grožnjo, da bodo
še enkrat prišli pred skupščino SFRJ, če njeni delegati
5. oktobra ne bodo ukrepali tako, kot zahtevajo mitingaiji.
Siromaštvo na pohodu
Medtem ko so bogati in malo manj bogati vojvodinski
kmetje zaposleni z mitingovanjem, se okrog 2,5 milijona
Jugoslovanov krčevito bori za preživetje.
Zvezno ministrstvo za delo, zdravje in borčevsko-inva-
lidska vprašarya je ta teden sporočilo, daje bilo v Jugosla-
viji 170.000 »socialnih primerov«, torej ljudi, ki dobivajo
socialno pomoč; ta znaša od 70.700 din na mesec na
Kosovu do 650.000 din v Sloveniji. Za 1,8 milijona otrok je
otroški dodatek junija dobilo 800.000 družin; okrog
100.000 družin je dobilo podporo, da so lahko plačale
stanarino; 440.000 upokojencev je dobilo dodatno pomoč.
Različna je tudi pomoč 60.000 ljudem brez delovnih knji-
žic od 1,2 milijona nezaposlenih Jugoslovanov; nezapo-
sleni na Kosovu dobe podporo 160.000 din na mesec,
v Sloveniji pa 1,25 milijona din.
Zagrebški raziskovalni center je naredil anketo, odgo-
vori so skrb zbujajoči:
•	69 odstotkov vprašanih meni, da bo letos živelo slabše
kot lani, četrtina bo živela približno enako, le vsak 12.
bolje;
•	samo 34 odstotkov vprašanih lahko uskladi zasluženo
(z nadurnim delom, fušem itd.) z življenjskimi stroški, 31
odstotkov ima premalo denaija, da bi se preživelo iz
meseca v mesec, 29 odstotkov se nekako prebije in pokrije
najnujnejše stroške, samo 6 odstotkom pa dohodki zado-
ščajo za normalno življerye;
•	dve tretjini vprašanih bi potrebovali dvakrat večje
dohodke od sedanjih za »zadovoljivo življenje«.
Krizo vsi občutimo na lastnih plečih, iz nje naj bi se
prebili z reformami. Toda dokler bo prevladovala misel-
nost, da je nujno treba nekaj spremeniti - vendar zgolj pri
drugih, bodo socialna poročila in ankete še naprej skrb
zbujajoči.
4. stran - novi tednik
31. avgust ii
Rojstvo Plesnega foruma
Plesni studio Celje je do
konca junija pod svojo stre-
ho združeval Plesno gleda-
lišče Celje in plesno skupi-
no Igen, zaradi organizacij-
skih, vsebinskih in strokov-
nih razhajanj pa se je izka-
zalo, da je bolje, če se skupi-
ni odcepita.
Plesno gledališče je svojemu
imenu zaradi izobraževanja,
tečžOev, različnih plesnih
skupin, svojemu imenu do-
dalo še novo ime. Poslej bo
to Plesni forum Celje. Plesni
forum bo predstavljal nad-
gradnjo 14-letnega razvoja
sodobnega plesa v Celju. Le-
ta 1976 je kot Center za balet
in ritmiko začel delovati pod
vodstvom Damiija Zlataija-
Freya. Od leta 1980 deluje
pod pedagoškim in koreo-
grafskim vodstvom Gordane
Stefanovič-Eijavec. Zaradi
izrednega naraščanja intere-
sa za plesno dejavnost v Ce-
lju se je dokončno reorgani-
ziralo v Plesni forum Celje.
Le-ta bo predstavljal novo
obliko organizirane plesne
dejavnosti, ki ponuja, razen
rednega plesnega šolanja,
kot novost tudi možnost od-
prtega (vključevanja v tečaj-
ne oblike plesnega izobraže-
vanja. Organizacijsko bo
Plesni forum sestavljalo pet
skupin: Plesno gledališče
A kot polprofesionalna sku-
pina z umetniškimi dosežki,
ki bo predstavljala Plesni fo-
rum navzven. Plesno gleda-
lišče B kot selekcionirana
skupina za osnovnošolsko
mladino, Uganka z mladin-
sko plesno skupino. Packa
z osnovnošolsko plesno sku-
pino in Metuljčki za podmla-
dek. Skupine bodo delale
v stari telovadnici Ekonom-
skega šolskega centra in
v dvorani SRC Golovec.
Plesni forum želi temeljiti na
strokovnosti in za redno delo
je pritegnil k sodelovanju
Savo Malenšek, diplomant-
Ico za telesno kulturo, ki seje
začela s plesom ukvarjati pri
petih letih kot učenka Sonje
Goijanc. Pedagogi in plesal-
ci se bodo še naprej izobraže-
vali na številnih seminaijih,
tako kot letos in to poletje,
pravi Gordana Stefanovič-
Eijavec. Pripravljajo pa tudi
tečaje z zunanjimi sodelavci,
s Plesnim forumom pa bodo
zsoeli še organizirane likovne
in fotografske razstave na
plesno tehniko, predavanja
z video posnetki na temo in
podobno.
Plesni forum sprejema pri-
jave za vpis (število članov je
omejeno na sto) do 8. sep-
tembra na naslov: Plesni fo-
rum Celje, Gordana Stefano-
vič-Eijavec, Tkalska 9. Celje.
MATEJA PODJED
Harmonikarll
gostuielo
v Italiji
Harmonikarski orkester
glasbene šole Celje je te dni
prejel še eno veliko prizna-
rye. Organizatorji evrop-
skega tekniovanja za kla-
sično harmoniko iz Mirana
pri Benetkah v Italiji so na-
mreč povabili ta orkester,
da bo igral na zaključnih
koncertih po tekmovanjih.
Orkester bo na gostovanju
v Italiji, ki bo ta konec ted-
na, vodil Albert Zaveršnik.
Tanc pri zdomcih v Kreheidu
Sredi avgusta je folklorna
skupina Anton Tanc iz Ma-
rijagradca gostovala v Kre-
heidu v Zvezni republiki
Nemčiji, kjer je bila gost
tamkajšnjega kulturnega
društva Slovenski zvon in
občine Kreheld, ki vsako le-
to prireja dan zdomcev, ozi-
roma gostujočih delavcev,
kakor jih imenujejo.
V Poruiju je namreč veli-
ko tujih delavcev, pa ne sa-
mo iz južne Evrope, marveč
tudi iz Azije, Južne Amerike
in Afrike.
Tako je bil kreheldski fol-
klorni festival izredno pe-
ster, saj so poleg Italijanov,
Špancev, Grkov, Ircev, Ju-
goslovanov (A. Tanc), nasto-
pili še Tajlandci, Boliv;yci in
Zairani.	i
Folkloristi skupine Anton
Tanc so zaplesali splet belo-
kranjskih plesov in prikaza-
li, kakšen je mlatiški likof na
Kozjanskem. Naslednji dan
je bil nastop na trgu, kjer je
sedež kreheldske dekanije.
V tem delu Nemčije prevla-
dujejo evangelisti, z gostujo-
čimi delavci pa se je število
katoličanov močno poveča-
lo, zato tudi cerkev prireja
mednarodno srečanje. Fol-
kloristi so tam pokazali koz-
jansko kmečko ohcet, zaple-
sali splet š^erskih plesov,
godci pa pridno igrali za ob-
činstvo, ki po drugi maši
sploh ni šlo domov. Tista ne-
delja s programom in pri-
grizkom ter pijačo je bila
v rokah slovenskega dru-
štva. Kreheldski dekan, ki je
izredno družaben, in se zelo
posveča delavcem iz tujine,
je dal za slovo zvoniti z vse-
mi štirimi zvonovi.
Slovenci v Kreheidu so za-
gotavljali, da jim obisk in na-
stop ni pomenil samo košč-
ka domovine, temveč potrdi-
tev v okolju kjer biv^o, da
smo Slovenci čvrsto zakore-
ninjeni v evropski kulturni
prostor.
JK
Opravili poslanstvo
v dneh od 18. do 21. avgu-
sta je Komorni moški zbor
opravil pevsko turnejo
v ZR Nemčiji.
Pevci komornega moške-
ga zbora iz Celja, trideset jih
šteje ta amaterski pevski an-
sambel, so pod dirigentskim
vodstvom prof. Janeza Role-
ta ob 40. letnici delovanja
opravih dva koncerta in več
nastopov v Nurnbergu, Mar-
burgu ter v mestu Wiesba-
den pri Frankfurtu.
V koncertni dvorani Mei-
stersanger Halle v Ntirnber-
gu so zadoneli zvoki sloven-
skih pesmi, Vrabčeve in
Adamičeve Zdravice, Gallu-
sovega Ecce...; Forsteijev
Večerni ave, Hajdrihovo
Adrijansko moije, Jenkovo
Vabilo, Prelovčeva Sedem si
rož, predvsem pa Domovini
skladatelja Ipavca, so bile ti-
ste pesmi, ki so poleg ostalih
slovenskih in jugoslovan-
skih pesmi ponesle slavo na-
še domovine in spoznanje
o visoki pevski kulturi. Po-
slušalci so bili posebno nav-
dušeni nad skladbo - šaljivo
ljubezensko pesmico nem-
škega rojaka Ochsa. Na tem
koncertu je bilo prisotnih ve-
liko ljudi, ki so koncertni
obiskovalci in dobri pozna-
valci kvalitetne glasbe. Med
njimi je bil tudi jugoslovan-
ski konzul.
S podobnim koncertu
programom so se pevci
stavih naslednji dan v 3oq^
lometrov oddaljenem
burgu. Tu je pevce sprejpf
po pooblastilu župana rip ''
pozdravil g. Hans C.Sq
mer, direktor za stike
Univerzi Marburg. Pevcj''''
se besedam dobrodošli^
odzvah z dvema pesminig ?
so ju zapeli v starodavni ^
pravni dvorani dg^
Hessen.	^
Naslednjega dne so pev.
sodelovali na nedeljski
poletnem koncertu na od^
grajskega parka, ki s W
kamnitimi oboki, ki
pod vedro nebo, skušajo nf
udariti gotski značaj stare*
mesta, zgr^enega v zna^
nem slogu.
Popoldne so pevci nast(^
pili v sklopu prireditev f^-
skega vinskega tedna v
stu Wiesbaden pri Frank^
tu. Na vsakoletni ocenitvj
vin iz vsega sveta se za dob^
uvrstitev potegujejo tudiaj.
ša vrhunska vina.
BOŽIDAR JAGE?
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431, 29-438, 29-419, 29-409.
Direktna številka studia Radia Celje: 21-250.
Glasbeni vrtec tudi letos
Glasbeni vrtec, ki ga je lani v prostorih Kluba kulturni!
delavcev Ivan Cankar v Celju, organizirala Damjana Peni
je izredno uspel, saj gaje obiskovalo okoh 50 otrok. Ta vrta
bo tudi letos in vsi, ki bi radi svoje otroke, stare od 4 do 7 lei
prijavili, n^ se oglasijo od 1. do 9. septembra od 15. do 18.3
ure v prostorih kluba, ki je na Tomšičevem trgu 7.
TURISTIČNI NAMIG
Na Donačko goro
Izlet je lep, ni naporen,
združili pa ga bomo še z ogle-
dom izredno zanimivega,
edinstvenega muzeja na pro-
stem v Rogatcu. Za ta izlet
imamo na voljo tri možnosti:
z osebnim avtomobilom,
z avtobusom ali pa z vlakom
do Rogatca, do koder imamo
kar dobre zveze.
V Rogatcu si velja najprej
ogledati muzej na prostem,
ki obsega staro panonsko hi-
šo iz leta 1816 (nekdanja
Šmitova hiša), hlev iz leta
1976, vinsko klet, skedenj
s staro vinsko prešo, kozo-
lec, svinjake, čebelnjak, ap-
nenico, poljsko stranišče, pa-
nonski vodnjak in upravno
uto, kjer postrežejo z imenit-
nim domačim žganjem. Pro-
dajajo tudi lepe razglednice
in nekaj spominkov. Tudi
sam Rogatec je zanimiv kraj,
kjer se lahko v številnih go-
stiščih kar dobro okrepčate.
Jeseni bodo ustanovili turi-
stično društvo, šola pa je že
veliko storila za lepo urejeno
okolje.
In sed^ proti Donački go-
ri. Najprimernejši je dostop
s ceste, v smeri proti Ptuju,
kjer je smerna tabla in nato
dobro označena pot. Hodili
bomo dobro uro in pol do
Rudijevega planinskega do-
ma (509), ki ga upravlja Pla-
ninsko društvo Rogatec in je
zgržOen nad PolcOžaijevo do-
mačijo. V domu je kontrolna
točka Štajersko-zagorske in
Ptujske planinske poti.
V bližini sta še dve manjši
planinski postojanki. Do do-
ma vodi tudi dobro vzdrže-
vana vozna pot. Po tej poti je
iz Rogatca osem kilometrov.
Do doma pot ni naporna.
Zahtevnejša je od doma do
vrha Donačke gore (883 m).
Hodili bomo slabo uro, vide-
li pa bomo enkratni gozdni
rezervat-pragozd Donačka
gora - z ogromnimi drevesi,
predvsem lepo raščenimi
bukvami. Na vrhu se nam
odpre prekrasen razgled na
vse strani. O flori, ki je svoj-
stvena in zanimiva, vedo več
povedati prirodopisci, kar še
posebej velja za netreske in
Hoppejeve klinčke in za sam
pragozd.
ZORAN VUDLER
Srečanje starega z novim na
Planini
če bo lepo vreme, se v nedeljo vsekakor splača priti na
Planino. Tamkajšnji krz^ani namreč že enajsto leto zapo-
vrstjo pripravljajo prireditev, na kateri bodo prikazali stara
opravila, kot so žaganje in še nekatera druga, na ogled pa
bodo tudi stara kmet^ska orodja in nasproti temu prikaz
delovanja n^sodobnejših kmetijskih strojev. Med sabo se
bodo na šaljiv način predstavili tudi jezdeci na konjih,
hkrati pa bodo prikazali tudi stara kmečka opravila.
J. V.
Bes prijetno presenečenje
Klepetali smo z gosti Atomske rasi ¥ Podčetrtku_
Lani ob tem času še razko-
pano gradbišče, zdaj sodo-
ben turistični center s kako-
vostno in pestro ponudbo.
Atomska vas Zdravilišča
Atomske toplice iz Podče-
trtka živi s številnimi gosti,
ki so prišli z vseh vetrov
Slovenije.
Največ jih ta čas preživlja
dopust v apartmajih delov-
nih organizacij. Iger so zapo-
sleni, vsi po vrsti, ki smo jih
ustavili za kratek pomenek
pa so prijetno presenečeni
nad udobjem njihovega, pre-
hitro se iztek^očega bivanja
na Kozjanskem.
Ana Manfreda iz Kobari-
da: »Dopust v Atomski vasi
mi je omogočil Metalfleks iz
Tolmina, l^er sem zaposle-
na. Že prejšnja leta sem
z družino prih^ala v Atom-
ske toplice, v kamp, in ved-
no sem bila zadovoljna. To,
kar je zd^ tu nastalo, pa je
zame pravo presenečenje.
Kljub udobju v hišici zame
dopust ne bo drag, ker je naš
sindikat kar precej prispe-
val. Zlasti me preseneča ure-
jenost, čistoča, red v naselju
in prijaznost ljudi na vsakem
koraku. Če je vreme lepo, se
kopamo v kampu, v načrtu
pa imamo še izlete, na pri-
mer v Kumrovec, pa gradove
tod okoli nameravamo obi-
skati. Tudi za veČemo zaba-
vo je lepo poskrbljeno. Glas-
ba je takšna da nam je vsem
všeč.«
Peter Marot iz Vojnika:
»Sem s prijatelji v počitniški
hišici Cinkarne Celjp. Kar ne
morem veijeti, da je vse to
zraslo v tako kratkem času.
V hiši imamo vse, kar potre-
bujemo, spimo odlično, mir
je, zrak čist, kopanja in zaba-
ve je v izobi^u. Tu sem pred-
vsem zaradi zdravja, saj se
dopu'sta na moiju enkrat
preobješ. Po štiridesetem le-
tu potrebuje človek mir, se-
veda pa se, če to hoče, lahko
tudi zabava. Vsak dan se
v naselju kaj zanimivega do-
g^a. Ljudje so prijazni,
predvsem gostinski in trgov-
ski delavci.«
Marija Tominšek iz Griž:
Z družino dopustujem v Ju-
teksovi hiši. Za vse udobje
bom za deset dni plačala ko-
maj 73 starih milijonov. Ta
dopust je zame doživetje, ki
ga nisem pričakovala. Tride-
set let delam v Juteksu, jese-
ni grem v pokoj in to je zame
doslej najlepši dopust. Lepi
so sprehodi v okolici, ljudje
so ustrežljivi in čisto je vse,
da nikjer tako. Idealno je zla-
sti izia starejše j^judi. Škoda,
ketj nimamo avtomobila, si-
cer bi se tudi kopali, pa je
kamp le malo predaleč.
V skor^ luksusni kuhinji je
prav prijetno kuhati, preskr-
ba v trgovini v naselju pa je
tudi dobra.«
Janez Juhant iz Domžal:
»Vsa družina preživlja tu do-
pust, vsi smo zadovoljni, tu-
di hčerki. Bil sem že v Atom-
skih tophcah, vendar zdaj te-
ga kraja skoraj ni mogoče
prepoznati. Ko sem bil na-
zadnje tu, je bila še revščina,
zdaj pa človeku zmanjka sa-
pe, ko to vidi. Edino kar
manjka, je senca, a se bodo
drevesa sčasoma že obrasla.
Postrežba je dobra tako
v Atomski vasi kot v trgu,
gostinske usluge pa na viso-
ki ravni. Čez dan se kopamo,
hodimo na izlete, zvečer pa
poslušamo glasbo in sprem-
ljamo prireditve. Tu si zares
spočiješ in pozabiš na vse te-
žave.«
MARJELA AGREŽ
PLANINSKI
KOTIČEK
Dan planincev
Slovenije na Vogarju
Na dan planincev Sloveniji
na Vogarju nad Bohinjem, ti
bo v nedeljo, 10. septembri
pripravlja izlet tudi celjski
planinsko društvo Železniiai
Proslava, na kateri bo sla»
nostni govornik predsednik
predsedstva Slovenije JaWi
Stanovnik, bo ob 12. uri. IzOi
Ija bo planince odpeljal poset
ni vlak ob 5.40 h. V Bohinj!«'
bistrici bodo prestopili na i*
tobus za Staro fužino. Na V(>
gar je 1 uro in četrt hoje K
planinska oprema ni potrebni
V Celje se bodo planinci vtt®
približno ob 21.23 h.	.
Cogiians-Hotie Warte
v Karnijsicili Aipah
Obisk glavnega vrha K^
nijskih Alp prirejajo v P'*
ninskem društvu Celje »
v soboto in nedeljo, 16. in
septembra.
Z Glazije bodo odšli na P^'
prijateljstva treh dežel ob 5.
in nadaljevali čez mejo v
čah, skozi Kanalsko in Žele^j
dolino do glavnega mesta K^,
nije, Tolmezza, kjer se bodo'I
krajši čas ustavili. Z vožruo''^,
do nadaljevali na prelaz Moi^
Croce Carnico-PIoeckenpa^
od tam pa je lahek vzpon"
koče Mainelli, 2120 metrj
kjer stane nočitev pribli^"
8 tisoč lir. Zjutraj bo vzpon
2780 metrov visoki Cogl'^^
nato pa sestop do jezera Vo'
■ia, na italijansko-avstrijse^;
sedlu. Vrnitev bo čez ZiUS^.
dolino. Potrebujemo tranjV^^
žalno knjižico Poti treh dez^
in planinsko izkaznico.
sprejemajo do petka, 8.
tembra. Predvidena akont^c^
za prevoz znaša 200 tisoč di^
31. avgust1989
novi tednik - stran
Križkraževski skok v vrtoglavo akrobatsko smučanje
g pogumnih Celjanih, akrobatskem smučanju In votlem strahu
poderlach - nekaj kilome-
.fov od avstrijskega Belja-
p. Jezero, kjer se na eni
j^rani kopajo turisti, na
jrugi pa se vzpenjajo tri
jltakalnice iz umetne mase,
l^j so tik nad jezerom visoko
ukrivljene. Kdo vendar si
upa spustiti se po njih in
pato štrbunkniti v vodo?
t^Iar ne bi bilo prijetneje
jjričati se po zabavno viju-
gastem toboganu na oni
strani žice, kjer se gnetejo
.navadni« zemljani?
Fantje, ki stopajo iz kom-
[jija z napisom Jugoslavija
sici team, med njimi so tudi
Štirje Celjani: Jože Ivačič,
Matej Sivka, Franc Grahek
in tokrat samo opazujoči
dvanajstletni Matjaž Golob,
se smehljajo ob tipično žen-
skem razmišljanju. Sredi
vročega poletnega dne si
brez pomislekov na rame za-
vihtijo smuči, vzamejo v ro-
ke smučarske čevlje in osta-
lo opremo - ja kam pa rine-
jo? A se bodo smučali po je-
zeru?
Smučarsko-
akrobatska abeceda
Ko razložijo stvari, si prič-
ne pripravljati smuči za tre-
ning. Drsno ploskev najprej
primerno obdelajo, kar poč-
no sami, brez strokovnjakov.
Nato si oblečejo potapljaška
oblačila, obujejo težke smu-
čarske čevlje, nataknejo če-
lado, si pripnejo smuči ter se
malce namočijo v jezeru. Na-
to pa... Smuči na rame in
korak za korakom proti vrhu
zaletišča. Matej Sivka in
Franc Grahek sta se napotila
na manjšo skakalnico, kjer
izv£yata enojne salte, Jože
Ivačič, ki je lani tekmoval že
v svetovnem pokalu, pa je po
nekaj skokih za ogrevanje
presedlal kar na veliko, kjer
izvaja trojne salte. Če se
povzpne do vrha zaletišča je
isto kot da bi otovorjen z vse-
mi že naštetimi stvarmi, ko-
račil v peto nadstropje stolp-
nice. In ker v eni seriji skoči
okoli osem skokov, jim doda
še hojo, ki ustreza sopihanju
v 40. nadstropje kakšne ne-
wyorške velikanke.
Medtem ko fantje skačejo,
lahko mi opravimo hitri kurz
smučarsko akrobatske abe-
cede. Najprej moramo vede-
ti, da se akrobatsko smuča-
nje deli na skoke, ti so n£ya-
traktivnejši, na prosti slog in
balet. Pri skokih izvajajo
skakalci enojne, dvojne in
trojne skoke, z in brez vija-
kov. Po FIS pravihh ni dovo-
ljeno skakati več kot trojne
skoke zaradi varnosti tekmo-
valcev. Bojda pa je v ZDA
smučar-akrobat, ki ta pravila
zasebno krši. Tudi otroci n^
bi bili stari vsaj 14 let, da bi
se smeh ukvarjati z akrobat-
skim smučanjem.
V Sloveniji nimamo
ustrezne skakalnice iz umet-
ne mase, zato smučarji akro-
bati trenirjoo v sosednji Av-
striji, kjer je v Foderlachu
ena nzOboljših tovrstnih ska-
kalnic v svetu. Smučarji
akrobati vadijo na njej sko-
ke, ker je padec pri ponesre-
čenih skokih na vodo mnogo
blažji od tistega, ki ga smu-
čar-akrobat lahko doživi na
snegu. Poleti zato skušajo
čim bolj brezhibno izv^ati
določene skoke, da bi bilo
padcev pozimi čim ma^. Na
najmanjši skakalnici iz
umetne mase smučarji dose-
žejo na zaletišču hitrost okoli
30 km/h oz. do 60 km/h na ve-
hki.
Na tekmovanjih nastope
smučarjev-akrobatov oce-
njujejo sodniki. Skok je raz-
deljen na odriv, izvedbo
v zraku in doskok. Za izhod
iz mize lahko dobi tekmova-
lec največ dve točki, za iz-
vedbo skoka največ pet in za
doskok tri točke. Skupno to-
rej deset točk, ki pa jih nihče
od tekmovalcev v celoti ne
doseže.
Za akrobatsko smučanje
uporabljajo tekmovalci nor-
malne alpske smuči, dolge
1,60 ah 1,50 m. Tisti, ki se uk-
varjajo s to športno zvrstjo
pa morajo obvladati tako
akrobatiko kot smučanje. Iz-
raženo v odstotkih jih gre 60
na račun akrobatike in 40 na
račun smučanja. V Sloveniji
imamo danes tri smučarsko-
akrobatske klube: v Ljublja-
ni, Kranju in od lani tudi
v Celju. Pred leti so ga imeh
še Mariborčani, vendar so
z dejavnostjo prenehali.
Trije celjski
neustrašni
»mušketirji«
Na treningih fantje izvaja-
jo dve seriji skokov, v vsaki
približno osem, v odmoru pa
si vzamejo čas tudi za klepet
ter za maUco, ki si jo prinese-
jo kar s sabo, saj nimajo de-
na^a, ki bi jim omogočal
obilna kosila v restavracijah.
In med počitkom brez neje-
volje pojasnjujejo in sezna-
nj^o s smučarsko-akrobat-
skimi zanimivostmi nadlež-
no žensko bitje.
V tekmovanju za svetovni
pokal imamo med smučarji
akrobati tudi Jugoslovani
dva predstavnika, ki nasto-
pata v skokih, in dva v pro-
stem slogu. Pri skokih rde-
čo-belo-modre barve zastopa
tudi Celjan Jože Ivačič, ki se
je z akrobatskim smučanjem
pričel resno ukvarjati šele la-
ni in že takoj nastopil na tem
velikem tekmovanju. Dva-
krat je osvojil točke v svetov-
nem pokalu. Akrobatsko
smučarskih veščin ga uči
Kranjčan Drago Filipič, ki se
je s tem športom tudi sam
ukvarjal. Po njegovih bese-
dah je ta smučarska panoga
zapostavljena v primerjavi
s smučarji alpinci in nordij-
ci, predvsem ko gre za fi-
nančna sredstva. Zaradi po-
manjkanja le-teh so se lani
udeležili samo treh tekem za
svetovni pokal.
Drago Fihpič meni, da ju-
goslovansko akrobatsko
smučanje sodi v sredino
evropske kvalitete. Letošnji
treningi pa obetajo, da bi se
kdo od Jugoslovanov že lah-
ko prebil proti vrhu. Tudi le-
tos bo zagotovo nastopil
v svetovnem pokalu Jože
Ivačič, medtem ko je za dru-
gega tekmovalca postavljen
še manjši vprašaj.
Jože se približno štirikrat
tedensko s trenerjem Filipi-
čem odpravi v Foderlach,
kadar je doma, pa se priprav-
lja kondicijsko. Precej akro-
batskih spretnosti pa bi po-
treboval tudi v vsakdanjem
življenju, saj je končal sred-
njo gradbeno šolo v Celju,
vendar je brez zaposlitve. To
pomeni, da je še vedno odvi-
sen od družinskega proraču-
na in bornih denarcev, ki pri-
tekajo od akrobatskega smu-
čanja. Rad bi se zaposlil, to-
da poiskati bi moral takšno
delovno mesto, kjer bi lahko
službene obveznosti uskladil
s športnim udejstvovanjem.
Njegove športne ambicije
so bile na začetku dokaj
skromne, ko je videl, da
zmore kar precej, pa si je tu-
di cilje zastavil višje. Realno,
pravi, lahko pričakuje ude-
ležbo na olimpijskih igrah
v Albertvillu. V svetovnem
pokalu je lani skakal dvojne
salte z vijaki, za letos pri-
pravlja trojne z enim in
z dvema vijakoma, kar naj bi
zadostovalo za uvrstitve od
5. do 15. mesta.
Lani je Jože »uničil« deset
parov smuči, letos pa je na
desetih poletnih treningih
polomil že osem parov. To
gre pripisati težkim skokom.
S£g je višina, iz katere pade
v vodo, okoh 12 do 15 m, zato
so obremenitve velike.
Poleg Jožeta se občasno
treningov v Avstriji udeležu
jeta še dva Celjana. Matej
Sivka bo morebiti še lahko
dosegel k^ v tekmovalnem
smislu, Franc Grahek pa
pravi, da je za to že zamudil
vlak, zato pa se posveča tre-
nerskemu delu. V lastno za
bavo in zato, da se kaj nauči,
pa se občasno udeležuje tudi
treningov v Foderlachu
Celjski akrobatsko smučar
ski klub bo letos pozimi na
Golteh pripravil več atrak
tivnih smučarsko-alpskih
prireditev, če bo dovolj sne
ga, pa bodo organizirali tudi
tekmo za jugoslovanski
pokal.
1971 se je porodila misel
o ustanovitvi smučarskega
cirkusa. Ustanovitelj in vo-
ditelj Mednarodne smučar-
ske artistične skupine IPSA
je bil Avstrijec Manfred
Kastner. Ekshibicijske
predstave je zamenjala pr-
va tekma 1973 v Bayrisch-
zellu (ZRN). 1975 so zahodne
alpske države ustanovile
v švicarski Silvaplani.
Evropsko zvezo za akrobat-
sko smučanje EFSA. Šesta
vili so tekmovalni pravil-
nik, ki je veljal na takrat
najbolj popularnih tekmah
za evropski pokal. 1976 jc
bil ustanovljen Svetovni
pokal, ki obsega deset te
kem, od tega je pet tekem
v ZDA in Kanadi, ostalih
pet pa v Evropi.
Po drugi seriji skokov so
smučarji-akrobati pospravili
svojo opremo, se še enkrat
sprehodili po stopnicah
avtomobila in ko sem še ved
no radovedno drezala v nji!
ter spraševala, če jih jc kai
strah, se je Matej veselo n::
smejal in iskreno priznal
»Vedno.« Na poti iz Kranj,
v Celje pa smo se zaklepetal
in skupno ugotovili, da gn
bolj za spoštovanje skakalni
ce kot pa za pravi strah, ki Jc
votel, notri pa ga nič nič.
NATAŠA GERKh:s
Začetki akrobatskega
smučanja v svetu segajo
v 20. leta tega stoletja. Ne-
mec dr. Fritz Reuel je že ta-
krat z 2,20 m dolgimi smuč-
mi izvedel enega danes os-
novnih baletnih likov, Reu-
elov zavoj. Prevrat nazaj pa
je prvi na smučeh izvedel
Than iz Groblenza leta 1929.
Izmed 47 mu je uspelo 21
skokov. Za rojstvo moder-
nega akrobatskega smuča-
nja štejemo letnico 1961, ko
je Norvežan Stein Eriksen,
nekdanji olimpijski zmago-
valec v veleslalomu (1952),
prišel v ZDA kot profesi-
onalni smučar. Ker se je vi-
jugala naveličal, je pričel
izvajati drzne akrobatske
skoke čez skakalnice in gr-
bine.
(vsi navedki v okvirč-
kih so povzeti po
knjigi Borisa Kalčiča
»Akrobatsko smu-
čanje)
Prvi začetki akrobatske-
ga smučanja v Sloveniji se-
gajo v leto 1975, pionirji pa
so bili Iztok Pergarec in
Brane Rabič iz Mojstrane,
Janez Nečemar, Bojan Žva-
nut, Janez Bonač in Brane
Rabič iz Ljubljane ter Ijub-
Ijančanka Erna Krume.
1976 je bila v Kranjski gori
tudi ena izmed tekem za
evropski pokal.
Prva tekma v zgodovini
akrobatskega smučanja je
bila organizirana 1971
v Waterville Valley (ZDA).
Danes posamezne discipli-
ne, prosti slog, balet in sko-
ke, so takrat ocenjevali sku-
paj. Tako tekmovanje se je
imenovalo »hot-dog«.
Čeprav je Matej Sivka priznal, da včasih na vrhu skakalnice za nianso primeša veselju
do akrobatskega smučanja strah, ga to ne ovira pri akrobatskih skokih, ki jih budno
nadzoruje trener Filipič.
Trije mušketirji in njihov oproda po treningu v Foderlachu: od leve sedijo Matej Sivka,
Jože Ivačič, Matjaž Golob in Franc Grahek.
^Ja, krame pa je, krame. Za ves kombi in še za prtljažnike na strehi ostane dovolj.
6. stran - novi tednik
31. avgust ii
Po prvem navdušenju hladen tuš
v okviru radgonskega sej-
ma je bila tudi novinarska
konferenca, kjer je predsed-
nik republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Milan Kneževič
pojasnil nekatere ukrepe za
izboljšanje razmer v kme-
tijstvu. Ukrepe, ki jih je
pred tednom dni sprejel iz-
vršni svet, je ocenil kot do-
bre, obenem pa dodal, da
ukrepi sami po sebi ne po-
menijo dosti, ker v praksi še
ne veljajo.
Milan Kneževič je dejal, da
resno dvomi v to, da bo svet
guverneijev Narodne banke
do prvega septembra znižal
obresti iz primarne emisije
za prednostne programe
v kmetijstvu na tretjino
eskontne stopnje, kar bi po-
menilo odločilen korak za fi-
nančno izčrpano jugoslovan-
sko kmetijstvo.
Nekateri ukrepi zveznega
izvršnega sveta, je dejal v na-
daljevanju Kneževič, terjajo
nove gmotne obveznosti re-
publik in pokrajin. Glede na
to, kako teče dogovarjanje
v Jugoslaviji in glede na zah-
teve po razbremenjevanju
gospodarstva, se tudi tukaj
utegne zaplesti. Skratka, po
prvem navdušenju se med
kmetijci poraja dvom o tem,
da bodo sprejeti ukrepi po-
tegnili voz naprej in izboljša-
li razmere v kmetijstvu.
Drugo področje, o katerem
je govoril Kneževič, pa so bi-
le spremembe oziroma reor-
ganizacija v agroživilski nad-
stavbi. Tu se obetajo velike
spremembe. Po predlogu, ki
so ga pripravili v republi-
škem komiteju, naj bi ukinih
vse sise in jih nadomestili
s skladi, vse upravne zadeve
bi prenesli v republiški ko-
mite oziroma bodoči sekre-
tariat za kmetijstvo. Tako bi
kmetijsko ministrstvo dobi-
lo več pristojnosti pa tudi de-
narja za skoncentrirano
kmetijsko politiko. Pod okri-
lje komiteja naj bi prešle tu-
di vse kmetijske pospeševal-
ne službe, nadalje načrtujejo
ukinitev kmetijskih zemlji-
ških skupnosti, to pa bo po-
menilo, da varovanje kmetij-
skih zemljišč prehaja iz ob-
činskih v republiške roke.
IB
Kako do strojev?
v nedeljo so v Gornji Radgoni zaprli vrata letošnjega
27. mednarodnega živilskega sejma. Bil je obsežnejši
kot prejšnja leta, na 80 tisoč kvadratnih metrih se je
predstavilo okrog 1200 razstavljalcev, sejem je dopoi
njeval bogat strokovni program, obiskovalci pa so
kljub popustom stroje le ogledovali.
Tisti, ki so ooiskah to največjo manifestacijo kmetij,
ske mehanizacije, dognanj in dosežkov na področju
agroživilstva, so imeli resnično kaj videti. Glavna
sejemska ulica je bila zapolnjena z velikanskimi trak-
torji, kombajni in drugo težko mehanizacijo vseh
mogočih proizvajalcev, pod strehami in napušči pa so
obiskovalci lahko videli zamisli o tem, kako krotiti
zemljo, kako z njo varčno in razumno ravnati, jo hra-
niti in nenazadnje, kaj vse zemlja človeku daje.
Obiskovalci, okrog 200 tisoč jih obišče vsako leto ta
sejem, so imeli tudi kaj kupiti, s^j je bilo skorajda vse
kar je bilo razstavljeno, tudi naprodaj. Na prvi poglej
po ugodnih cenah, saj so proizvajalci ponujali tudi do
40 odstotkov nižje cene. A kljub popustom so kmetje
razstavljene stroje bolj ali manj ogledovali, povpraše-
vali po cenah, saj jim včasih niso mogli verjeti. Kljub
popustom so cene tako visoke, da kmetovalcem sko-
rajda niso več dosegljivi niti tisti stroji, ki bi jih nujno
potrebovali. Kljub odlični manifestaciji ostaja torej
grenak priokus. Delo na kmetiji danes res ne potrebuje
golih rok, dovolj je strojev, le kupiti jih ni več mogoče
IB
Plakete klavnici, mlekarni in sirarni
Po oceni strokovnjakov na kmetijsko živilskem sejmu
v Gornji Radgoni ponujajo tržišču kvalitetne izdelke tudi
nekateri proizvajalci mesnih in mlečnih izdelkov na Celj-
skem.
Pri mesnih izdelkih so s srebrno plaketo nagradili zimsko
salamo kmetijskega kombinata Šentjur, bronasto plaketo
pa sta si prislužila dva njihova izdelka: pariška salama z zele-
njavo in posebna v kolobarju.
Tretje leto zapored so na tem mednarodnem sejmu oce-
njevali tudi mlečne izdelke. Zlato plaketo so podelili Sirarni
Šmarje za njihov poltrdi sir gauda, srebrno plaketo pa za
poltrdi sir trapist. Med izdelki Mlekarne v Arji vasi so z zlato
plaketo nagradili kozji mehki in kajžarski sir, srebrno pla-
keto pa so Mlekarni podelili za kajžarski sir z marelicami,
k^žarski sir pikant, kozji sir.Celeia ter beh sir kriška. IB
Kmet In Inovator
Kjerkoli se pojavi na kakš-
nem sejmu, vedno predstavi
nekaj novega. Jože Bider iz
Dol suhe z Rečice ob Savinji
je na radgonski sejem prišel
tretjič zapored. Poznane in
priznane so danes njegove
inovacije-traktorski mešalec
za gnojevko, avtomatski tro-
silnik sena, priklop za traktor
Torpedo, vijačni cepilnik drv,
elektro agregat. Tokrat je raz-
stavil trosilnik silaže, za kate-
rega so mu na sejmu podelili
zlato plaketo.
»Takšni stroji so doslej že
obstojali, vendar tako natanč-
nega, da bi imel programator,
še ni na tržišču,« je začel svojo
pripoved Jože. »Trosilnik sila-
že za stolpne silose in druge
stroje sem naredil zato, ker
sem sam kmet, rabim stroje in
ko jih naredim, jih tudi preiz-
kusim. Če sem sam zadovo-
ljen, potem so ponavadi zado-
voljni tudi drugi. Stroje izdelu-
jejo razni obrtniki, k^ti jaz
sem kmet in moram kmetova-
ti. Mislim pa še pogruntat kak-
šen stroj, ker je v kmetijstvu za
to veliko možnosti. Vprašanje
je, če bodo kmetje sicer stroje
še lahko kupovali. Težko jih je
poceni narediti, deli so dragi,
vsak je obremenjen z davki, ki
jih država pokasira, namesto
da bi kmet lahko kupil cenejši
stroj,« je bil kritičen.
O ceni za trosilnik silaže seje
Jože takole razgovoril: »V Av-
striji velja stroj osem tisoč ši-
lingov, plačati je treba carino,
trosilnik je brez programator-
ja. Moj trosilnik ima programa-
tor, dela natančno, je pa tisoč
šilingov cenejši od avstrijske-
ga in še carine ni treba plačati.
Okrog štirincost milijonov
velja.«
Čeprav njegove pogruntavš-
čine del^o razni obrtniki, seje
Jože zdaj odločil, da bo trosil-
nik delal sam. »Pred leti sem
jaz hodil okrog obrtnikov, jim
ponujal stroje, zd^ pa že sami
pridejo in vprašajo, kaj bi bilo
za narediti. Vendar bom ta tro-
silnik delal sam. To pa zato,
ker v službo ne grem, vztrjgal
bom na kmetiji, če hočem
vztrajati, pa rabim denar. Ima-
mo lepo kmetijo, lepo čredo,
šestnajst molznic je v hlevu,
skupno pa trideset glav živine,
vendar je dohodek zelo skro-
men. Sinje v kmetijski tehnič-
ni šoli v Mariboru, štipendije
nima in za šolanje potrebujem
denar,« je razlagal.
O svojih načrtih pa razmišlja
takole: »Imam še veliko idej,
ovira mi je kmetija, ker je ne
mislim zanemaijati. O tem, kaj,
bom naredil, pa ne bom razla-'
gal. V Mozirju imamo razisko-
valno skupnost, kjer ti d^f) de-
nar, če neko stvar rcizviješ.
Nikdar nisem prosil za pomoč,
takrat ko sem prosil, mi pa ti-
sta stvar ni uspela. Zato se ne
bom vnaprej bahal. Če mi k^
uspe, rad povem, če mi ne bo,
bom pa r^e tiho, da se ne bo
kdo smejal,« je bil zgovoren
Jože.	IB
Če te na sejmu ni, potem ne obstojaš
Poslovni dan Merxa ¥ Gomil Radgoni
Delavci sozda Merx so
agroživilski sejem izkoristi-
li za svoj poslovni dan.
Pripravili so krajšo novi-
narsko konferenco in degu-
stacijo vseh Merxovih proiz-
vodov, veliko obiskovalcev
je pritegnil tudi program na
samem razstavnem prosto-
ru, kjer je nastopil oktet
Zvonček (na sliki), harmoni-
kar Viki Ašič, zraven pa so
točili konjiško vino iz soda.
Istega dne so v Merxu poklo-
nili tudi glavno nagrado pri
žrebanju vstopnic in sicer
košaro živil Merxa, vredno
preko tri milijone dinarjev.
Sodelovanje Merxa na sej-
mu je vodja sejmov v sozdu
Cveto Kolenc predstavil ta-
kole: »V Gornji Radgoni se
predstavlja sedem naših de-
lovnih organizacij, to so KK
Šentjur, KZ Slovenske Ko-
njice, Avtotehnika, Blagovni
center. Kmetijska zadruga
Laško, Dravinjski dom in
Mlinsko predelovalna indu-
strija. Prvi dnevi so bili na-
menjeni predvsem ogledu in
obisku kmetov, z tem po-
slovnim dnevom se začenja-
jo tudi sklepati pogodbe.
Vsaka naša delovna organi-
zacija potem organizira tudi
svoje dneve, tako se napri-
mer Blagovni center pred-
stavlja z degustacijo čajev
Asana in sicer na drugačen
način kot ga poznamo. Pred-
stavlja namreč tako imeno-
vani ledeni čaj. Skratka se-
jem je sUka obstoječe stanja,
ponudbe na področju agroži-
vilstva in če te na takšnem
sejmu ni, potem ne ob-
stojaš.«
IB
Uspeh enoletne lepotice
Na razstavnem prostoru
v Gornji Radgoni sta se v vsej
svoji konjski lepoti predstav-
ljali dve enoletni žrebici, last
Mire in Jožeta Šeška iz Strm-
ca pri Vojniku. V konkurenci
dvo- in enoletnih žrebic si je
njuna Maraša priborila drugo
mesto.
»To je za nas velik uspeh,« je
bila navdušena Mira. Uspeh,
pa tudi rezultat desetletnega
dela. Danes so Šeškovi eni nag-
večjih rejcev športnih konj
v Sloveniji. »V hlevu imamo
enajst konj, dva imamo v oskr-
bi, devet je naših. Za vsakega
konja moraš zagotoviti ustrez-
ne pogoje in zato se jih splača
imeti več,« je menil Jože. Po-
tem pa dodal: »Glavni pro-
blem pri konjereji je nerazu-
mevanje družbe za to dejav-
nost. Konj bi lahko bil dober
izvozni artikel, v tujini se za
naše konje zanimajo, tujci tudi
im^o denar, zahtevno pa po-
navadi pet let starega konja,
takšnega, ki bo sposoben in
pripravljen za tekmovanje.
Vendar v naši družbi na to
možnost premalo računamo.«
Encost konj v hlevu zahteva
celega človeka praktično ves
dan. »Zjutraj jih spustimo na
pašo, okrog en^stih morajo
v hlev, popoldne pa je name-
r^jeno čiščer\ju konjev,« sta
razglagala sogovornika. O na-
črtih pa razmišlja Mira takole:
»Razmišljamo o šoli jahanja in
pa vključevanju v turistično
ponudbo. Pogovaijali smo se
z zdraviliščem in pa turistič-
nim društvom na Dobrni. Pred
dobrim tednom dni so organi-
zirali turnir in s kočijo popelja-
li goste po okolici Dobrne.
S tem bomo nadaljevcili. In pa
seveda z vzrejo športnih korO,
kjer smo si že pridobili določe-
ne izkušnje,« je zaključila
Mira.
IB
REKLI SO:
O selmu so povedali:
Dani Vovk, organizator propagande v sozdu Merx:
»Letos praznujemo trideset letnico in smo ta sejem izkori-
stili tudi za svoj praznik. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da
je ta sejem res pravi kmečki praznik, za nas pa je bistvena
afirmacija, kajti tukaj sodelujejo vji proizvajalci iz kmetij-
ske in prehrambene stroke. Tudi na celjskem sejmu Merx
ne bo manjkal, vendar je to drugačen tip sejma kot v Gornji
Radgoni.«
Franc Verdel, direktor tozd Varnost, Slovenske Konjice:
»Sodelujemo že dobrih deset let, letos smo predstavili
zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo tudi kmetijci. S tega
področja je precej naših kupcev, zato je tudi poslovno tak-
šen sejem za nas zanimiv.«
Marjan Kukovič, Železarna Štore:
»Ponujamo izključno program Fiatove proizvodnje,
namenjen jugoslovanskemu tržišču. To so traktorji Fiat 115
z dvojnim pogonom in Fiat 180 turbo. Prodaja, ki teče dobri
dve leti, je izključno dinarska, pokazala se je kot zelo
uspešna, ker je to edini način, da pridejo kombinati,
zadruge, pa tudi zasebniki do teh traktorjev zahodne kvali-
tete. Traktorji, ki jih tukaj predstavljamo, so v glavnem že
prodani. Trenutno pa zahodni program za dinarje ponujamo
le mi, prodajajo pa se npr. v Beograd, Bosno, nekaj tudi
preko Hmezada in Agrotehnike.«
Branko Robič, Strojna, tozd PKM Žalec:
i»Sejem pomeni eno največjih manifestacij kmetijske
mehanizacije, za nas je praktično edini sejem, ki pokaže
ponudbo in potrebe na tržišču. Predstavljamo svoj redni
program in pa novost, to je stroj za mulčenje v vinogradih.
Od tega stroja si precej obetamo, je rezultat lastnega znanja,
izdelali smo že nulto serijo, torej 50 komadov, kijih trenutno
preizkušamo po vsej Sloveniji. Kupiti jih je že mogoče, cena
pa je šest milijonov dinarjev.«	ib
Slaba letina
hmelja
Do konca tedna so
hmeljarji spravili pod
streho četrtino letošnjega
pridelka hmelja. Po prvih
ocenah iz zbranih podat-
kih pa strokovnjaki oce-
njujejo, da bo letina zelo
skromna.
»Ne vem, če bomo
sploh zbrah 3700 ton
hmelja, kot smo načrto-
vali,« je menil direktor
Inštituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo Ernest Er-
menc.
Slaba letina je po njego-
vih ocenah predvsem p«:
sledica vremena, hmelj rii
dorasel tako kot bi moral
rastline so šibke, poganj;
ki pa so bili precej krajši
kot ob normalnih vre-
menskih pogojih. Res p3
je, da so hmelj začeli obi-
rati predvsem v nasadih,
ki so bili najbolj prizade-
ti, zato bodo do konca
obiranja morda tudi oce-
ne letine vendarle ugo"'
nejše.	^^
31. avgust 1989
novi tednik - stran 7
»V živilih iz
Celia ugotovili
težke i(ovine«
Dne 13. 8. 1989 je bilo v ru-
jjriki P. P. 29 časopisa Delo in
pjstna bralcev v Novem tedni-
Ijii objavljeno pismo z naslo-
vom »V živilih iz Celja ugotovi-
li težke kovine« s podpisom
Andrej Planinšek, direktor Za-
voda za socialno medicino in
higieno Celje. Andrej Planin-
jek nas poziva na dodatne
smeri delovanja in natančne
objave podatkov o analizah.
Spoštovani Andrej Planin-
jek! Na žalost zelo malo pozna-
te delovanje društva in če ho-
temo odgovoriti na vsa Vaša
^-prašanja, zahteve in sugestije,
bi morali objaviti vsaj precej
zijetno brošuro. Upam, da bo-
mo to uspeli v jeseni in zato
Vam že sedaj zagotavljam, da
Vam jo bomo brezplačno po-
darili, čeprav tudi Društvo ni-
ma denaija, ampak samo do-
bro voljo (od SZDL smo lan-
sko leto dobiU 100.000 din, le-
tos pa nič). Kljub vsemu Vam
bomo skušali delno odgovo-
riti.
Društvo ni nobena znanstve-
na inštitucija, zna pa zbirati,
čitati in presojati podatke ana-
liz, uradne liste, razne pravilni-
ke, domačo in tujo literaturo
ter iz vsega skupaj narediti
zaključke. Društvo ni nikdar
ničesar objavilo na podlagi
analiz enega, najmanj pa slu-
čajno vzetega vzorca. To bi še
lahko že zdavnaj sami prepri-
čali, kot se je Vaš epidemiolog
glede fluoija (ko je na podlagi
od nas zbranih podatkov od-
svetoval dajanje fluor tablet
otrokom) in na isti način kot
smo izmenjali določeno litera-
turo. Veijamem pa, da je težko
kakšni »uradno priznani inšti-
tuciji« priznati, da tudi drugi,
še kaj vedo in tudi zn^o. Dru-
štvo že dolgo časa zanima veli-
ko več kot Vi navajate, od
P.C.B., fluoija, klorbenzenov,
pesticidov do težkih kovin in
radioaktivnosti. Zakaj? Tile
podatki statistike SRS za obo-
levnost otrok v SRS Vam bodo
zelo zgovorno povedali:
Kongenitalne malformacije
otrok do 6 let:
SRS	1468
Ljubljana	274
Maribor	75
Celje	213
Neoplazme šolskih otrok:
SRS	384
Ljubljana	42
Maribor	23
Celje	102
Slabokrvnost šolskih otrok
na 100 69 Hb:
SRS	5,2
Maribor	1,4
Celje	8,3
Slabokrvnost predšolskih
otrok na 100 69 Hb:
SRS	5,9
Celje	19
Zelo nas zanimajo tudi stati-
stični podatki vašega zavoda
o zdravstvenem stanju prebi-
valstva v celjski regiji, pred-
vsem tile zaključki: za leto
1981-1985 - zdravstveno stanje
prebivalstva v občini Celje.
V porastu so kronične degene-
rativne bolezni, poškodbe m
novotvorbe. Polovica celotne
patologije odpade na tri osnov-
ne bolezni: bolezni dihal, po-
škodbe ter bolezni kosti in gi-
bal. Nekatere bolezni ne sodijo
v sam vrh pogostnosti, pa ven-
dar imajo intenziven porast.
To so bolezni srca in ožilja, no-
votvorbe, bolezni prebavnega
trakta in nekatere nalezljive
bolezni.
Po podatkih registra za rak
je v celjski regiji znatno več
pljučnega raka in raka dojke,
kot v republiškem povprečju.
Dosedanje raziskave zdrav-
stvene službe skupno z Zavo-
dom ZSMH so pokazale vzroč-
no povezanost med obolev-
nostjo srca in pljuč ter onesna-
ženostjo zraka v Celju. Za leto
1987 - naraščajo kronične soci-
alne bolezni, med katerimi do-
minirajo kardiovaskularna
obolenja, maligna obolenja,
duševne bolezni, diabetes in
kronična respiratorna obole-
nja. Zavedati se moramo, da
živimo v izredno slabem oko-
lju. Nezadostna preskrba pre-
bivalstva z neoporečno pitno
vodo, onesnažen zrak z različ-
nimi primesmi, skrbijo nas
razni odpadki in še niz ekolo-
ških problemov. Porast ne-
vroz, visoka prevalenca zobne
gnilobe, visoka splavnost in
nizka rodnost, porušeno ekolo-
ško ravnotežje, itd.
Pri obeh poročilih statistič-
nega gradiva sta podpisana Mi-
lena Hudina - Čretnik
dr. med., špec. socialne medi-
cine in Andrej Planinšek dipl.
ing., špec. sanitarne kemije.
Na podlagi podobnih podat-
kov smo tudi prišli do še nepo-
polnega izračuna, da je v Celju
v zadnjih šestih letih rak pora-
stel za 75%.
Konglomerat strupov je
v Celju tako pester, posebno
pa še njihova količina, da posa-
mično in sinergetsko delova-
nje grozi populaciji, da jo zde-
setka.
Pa naštejmo nekaj teh stru-
pov po vrsti: kadmij je najden
v živalski in rastlinski hrani
v takih količinah, da smo lah-
ko slovenski ali evropski prva-
ki. (Japonski riž, ki je povzro-
čil bolezen Itai - Itai je vsebo-
val v 1 kg do 0,1 do 0,3 mg/kg,
celjska pšenica pa v 1 kg od
0,65 do 1,6 mg/kg). Kadmij de-
luje na jetra, ledvice, krvni pri-
tisk, pljuča, prostato, sklepe,
povzroča bolečine v okonči-
nah ter skozi maternico prodi-
ra v zarodek. Povzroča tudi
psihične motnje (bolezni na-
stopajo v 10-20 letih).
Arzen, ki deluje tudi takoj, je
prisoten tudi v velikih količi-
nah. Deluje na živčevje, dihal-
ne poti in kožo. Skozi daljšo
dobo pa veliko umrljivost zara-
di raka na pljučih. (3,5 mg za-
užitega v enem dnevu je smrt-
na doza za otroka - celjska div-
ja raca ga je vsebovala 8,5 mg/
kg).
Selen, ki deluje takoj, je nuj-
no potreben element za življe-
rye, toda že v majhnih prekora-
čitvah (10%) povzroča ista obo-
lenja kot pri pomanjkanju, to
se pravi: bolezni jeter, ledvic,
povzroča encimatske motnje,
živčne motnje, motnje v dihal-
nih poteh, motnje v nosnih
pretinih, sekundarno anemijo,
razdražljivost in rakasta obole-
nja. Selen je tudi prisoten
v celjskem okolju (posebno ne-
varen je v kombinaciji z arze-
nom, kadmijem, svincem, ben-
zoli in paraquati).
Cink, katerega najdemo v iz-
obilju v rastlinah in živalih
v Celju, povzroča pljučne mot-
nje in zaradi blokade bakra,
anemije.
Titan, v obliki prašnih del-
cev povzroča pljučne motnje,
je rakasto sumljiv. Pri proiz-
vodnji titana iz ilmenita pa se
sprošča še vanadij, krom, žele-
zo in sulfati. Tega imamo tudi
v izobilju. Potem imamo opra-
viti še s svincem, barijem (srč-
ne težave), manganom in še in
še.
Fluor je posebna grozljivka.
Celjska hrana živalskega in
rastlinskega izvora je z ryim
prenasičena, da ne govorimo
o zraku. (Prof dr. Melahnoja
- po količinah fluorja v mesu,
drobovini, jajcih in kosteh,
imamo opraviti s področjem,
ki je kontaminirano s fluor-
jem). Povzroča pa kostna obo-
lenja, po daljšem času razkroj
zob (Kako deluje? Človekovo
okolje - Tehnična založba Slo-
venije, november 1987), sluz-
nična obolenja (vonj, oči) in
alergije po koži.
P. C. B. je prisoten v vsej celj-
ski rastlinski in živalski hrani
(Prof dr. Melahnoja - v Celju
so najdene največje vsebnosti
P. C. B. pri sesalcih v Sloveniji,
pravtako tudi v mleku). Tra-
gično je, ker smo bili Celjani še
po »Sevesu« poizkusni zajci
cinkarniških strokovnjakov
(sedaj glavni ekolog GZS) Za-
voda za zdravstveno varstvo
Maribor in Komiteja za energe-
tiko. Kisli gudron iz Maribora
in Žirovskega vrha sta se raz-
krajala v cinkarniških pečeh
ter sta poleg P. C.B. raznesla
po okolici Celja še dioxine in
klorirane dibenzofurane.
P. C. B. deluje na jetra, zglobne
vezi, zmanjšuje pri otrocih
splošno odpornost (imunost),
povečuje tolščo v krvi, povzro-
ča kožne poškodbe, utruje-
nost, deluje na živčni sistem, je
teratogen in kancerogen ter
potuje preko maternice v za-
rodek.
Radioaktivnost v Celju je
postala aktualna takoj po Čer-
nobilu. Predsedstvo SZDL je
leta 1986 sprejelo sklep, da se
z ozirom na celjski ekološki
problem, ugotovi tudi vpliv ra-
dioaktivnosti. Seveda iz tega
ni bilo nič, vendar je takrat pri-
šlo na dan, da sta tudi cinkar-
niški ilmenit in sadra radioak-
tivni, zadnje čase pa tudi radio-
aktivnost umetnega gnoja. An-
drej Planinšek tudi ve, da zad-
rtih sedem mesecev kroži med
ljudmi po celjski in šentjurski
občini ustno izročilo v »samo-
izdatu« z vsebino, ki bi ga bila
vesela tudi angleška Agata: so-
di z radioaktivnimi odpadki iz
N. E. K. niso čudežno izginili
(kakor je februaija pisalo Delo)
ampak so bili strateško, načr-
tovano, z vso strokovno in po-
hcijsko varnostjo prepeljani
v 130 m široko in 680 m dolgo
> pregrado »Za travnikom« ali
v staro deponijo tekoče sadre,
ki bo sedaj postala jezero
»Loch Ness«. Sprašujejo se sa-
mo, za koliko smo se Celjani in
Šentjurčani prodali? Ali ima
otvoritev kmetijske blagovni-
ce v Šentjurju, kjer sta bila pri-
sotna tudi botra direktor Nu-
klearke in glavna računovod-
kinja s finančnimi darili kaj
povezave s tem? Ali ima pove-
čano zanimanje predsednika
IS Celje za močnejši letalski
promet na zelenem letališču
Leveč (kjer je ožji rezervat celj-
ske pitne vode in povojno gro-
bišče) tudi kakšno zvezo. Kako
to, da ima CC neomejeno de-
narja? Prav tako jih zanima,
zakaj se predsednik IS občine
Šentjur v popoldanskem času
zelo zanima za izdelavo in pro-
dajo krst? Posebno jih zanima,
če bo Šentjur dobil za nekaj
100 m^ zemlje odškodnino
v obliki nove tovarne? Ter da
je postal direktor CC takoj za
vzhodnimi Nemci, v Celju naj-
bolj zelen, itd.
Društvo zanima radioaktiv-
nost predvsem zaradi tega, ker
je dr. A. Župančič v gradivu za
razpravljanje. Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti
»Zdravstvene posledice ionizi-
rajočega sevanja v Sloveniji«
zapisal, da je vsak dodaten be-
querel nad naravnim lahko
škodljiv za populacijo (Angleži
so ugotovili, da je škodljivost
radona 2,5 x večja, kot so misli-
li do sedaj)" in da je že sam
strah in tesnoba zaradi radio-
aktivnosti posebna kategorija
obolenja.
Iz navedenega, upam, da bo
direktor ZSMH Celje razumel,
zakaj se posebej zanimamo za
težke kovine in radioaktivnost.
Zelo pa se zanimamo, kar sam
dobro ve, tudi za nitrate v celj-
ski pitni vodi. Društvo je bilo
tisto, ki je opozorilo, da nitrati
niso škodljivi samo za dojenč-
ke, ampak tudi za odrasle, saj
s prebavnimi sokovi tvorijo ra-
kotvorne substance za preba-
vila, ter da je zaradi tega po-
trebno Celjane tedensko ob-
veščati o tej nevarnosti. Epide-
miolog vašega zavoda pa je po
radiu naše trditve zavrnil, češ,
da to ni tako hudo, saj so dnev-
ne prekoračitve samo za
50-130% po pravilniku o pitni
vodi. Pitno vodo nam ni po-
trebno dobavljati iz Sloven-
skih Konjic, saj 50% najboljše
pitne vode iz Vitanja porabi
CC za svojo čisto tehnologijo.
Bolnica Celje pa za nečisto teh-
nologijo pri dializi in vse osta-
lo, mlakužo iz Medloga.
Glede kurišč je Društvo
sprožilo razpravo na SZDL in
na novinarski konferenci, tako
da so se stvari razčistile, prav-
tako pa je tudi ovadilo tiste tr-
govce, ki prodajajo premog
s preveliko vsebnostjo strupe-
nih primesi.
Sprašujem se, zakaj ste za-
molčali svojega najbližjega so-
rodnika in soseda »kremato-
rij« celjske bolnišnice, ki vam
ves čas smradi pod nosom, da-
leč naokoli pa zastruplja vse
živo. Tudi ta problem je mora-
lo odpreti Društvo.
Celjski promet ni škodljiv
samo zaradi izpustov zastare-
lih avtomobilov, ampak pred-
vsem zato, ker neprestano dvi-
guje dobesedno strupen prah
- usedline celjskih onesnaže-
valcev, katerega morajo ljudje
neprestano vdihavati.
Pravtako nas zanimajo črna
odlagališča - bazen z odpadni-
mi olji sredi kmetijskih povr-
šin, veliko smetišče ob malem
forskem potočku ob poti do
iupanove počitniške hiše, itd.
Vaši nasveti močno zamuja-
jo, kcOti vse kar ste našteli, je
v naših že izvajanih programih
dela in še veliko več, spominja-
jo me pa na nasvet namestnika
republiškega javnega tožilca,
ki je v intervjuju za sobotno
prilogo Dela omenil, da bi naj
takšna društva raje pobirala
smeti po gozdovih in planinah.
Dvomi in ne samo dvomi
v objektivnost razlag vašega
sodelavca dr. Ivana Ržena, pa
so se pojavili zaradi zgoraj na-
vedenega in teh dvomov ne
bomo preklicali.
Uvodoma sem navedel, da
Društvo zbira rezultate analiz
živil živalskega izvora, rastlin-
ske hrane, živalske hrane, zem-
lje, zraka, tekočih voda, pitne
vode, analize zračnih izpustov
posameznih tovarn, analize
strupov na delovnih mestih
v tovarnah, analize radioaktiv-
nosti živil živalskega izvora, ži-
valske hrane, rastlinske hrane,
zemlje, cinkarniških odpad-
kov, vpliv radioaktivnosti v bi-
valnih prostorih, statistične
podatke zdravstvenih inštitu-
cij o stanju prebivalstva v Ce-
lju, raziskovalne naloge zdrav-
stvenega stanja Celjanov, ge-
netskih poškodb rastlin, po-
škodb gozdov, register poseb-
nih odpadkov, itd.
Glede načina jemanja in
konzerviranja vzorcev, se bo-
ste morali v večini primerov
obrniti na: ŽVZ Celje, občin-
skega inšpektorja za kmetij-
stvo v Celju in Žalcu, na veteri-
narskega inšpektopa v Celju,
Žalcu, Šentjurju in Velenju,
sanitarnega inšpektorja v Če-
Iju, na Univerzitetni zavod za
socialno medicino in higieno
v Ljubljani, na Fakulteto za
agronomijo v Ljubljani in
končno tudi na svoj zavod.
Strokovnost samih inštitu-
cij, ki so delale analize pa boste
morali preveriti pri: Boris Ki-
drič, Ljubljana. Univerzitetni
zavod za socialno medicino in
higieno v Ljubljani, Inštitut za
higieno živil živalskega izvora,
Ljubljana, Inštitut za patologi-
jo in fiziologijo živalske krme
v Ljubljani, Jožef Štefan,
Ljubljana, Zavod za zdravstve-
no varstvo, Ljubljana, Kmetij-
ski inštitut Slovenije, Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor,
Kemični laboratorij Rudnika
rjavega premoga Trbovlje, Za-
vod za raziskavo materiala
Ljubljana, Fakulteta za kemijo
Ljubljana, in na koncu zopet
na svoj zavod.
V kolikor je Društvo jemalo
vzorce »na svoje prostovoljne
stroške«, so vzorce jemali
agronomi, veterinarji, zdravni-
ki in kemiki na način, ki ga
predpisuje posamezna stroka.
En vzorec rastlinske hrane (re-
grad, črešnje, borovnice, jago-
de, breskve, itd.) niso bili vzeti
z ene lokacije, kakor napačno
predvidevate, ampak s celot-
nega ogroženega področja, to
je najmanj z desetih odvzem-
nih mest, tako da predstavlja
povprečje. Analize so opravile
zgoraj navedene institucije,
v večini primerov z navedbo
mnenja, kjer pa tega ni (zaradi
nižje cene) pa smo se naučili
čitati in številke primerjati
z zveznimi pravilniki, ki pred-
pisujejo dovoljene količine
strupenih snovi v hrani žival-
skega in rastlinskega izvora, ki
so bili objavljeni v uradnih li-
stih in navodilih Mariborskega
zavoda za zdravstveno varstvo.
Fakultete za agronomijo
v Ljubljani, študij iz območja
Celja in Velenja o kontamini-
ranosti hrane živalskega izvora
od Inštituta za higieno živil
Ljublj_ana, Hmeljarskega inšti-
tuta Žalec, W. H.O. norm in
evropskih norm iz knjige Wal-
ter L. H. Moli IV. Chemikalien
in der Umvvelt s preko 150 na-
vedenimi avtorji (1987), franco-
ske znanstvene revije »Les Po-
cobes« 1987, Tehnologija mesa
Beograd - 1988, revije »Das
Beste« švicarska izdaja itd.
Vse rezultate analiz, razlag in
našteto literaturo lahko pro-
učite pri nas ali v originalu ali
v fotokopiji, saj smo vam ved-
no radi posodili ali poslali,
v kolikor ste nas za to zaprosili.
Mislim, da smo s tem odgovo-
rom pokazali dovolj dobre vo-
lje za sodelovanje. Od vas pa
pričakujemo, da boste kot
uradna inštitucija odkrili in
objavili imena vseh onesnaže-
valcev, vsaj na podoben način,
kot ste od nas zahtevali od-
govor.
JANEZ ČRNEJ,
Društvo za varstvo okolja,
Celje
PRIREDITVE
Na dvorišču mestnega gradu v Celju bo drevi ob 21. uri
projekcija ameriškega filma Cotton club, ki ga je režiral
Francis Ford Coppola, projekcijo pa sta organizirala
KLjUB in Kinopodjetje Celje.
V	atriju na Tomšičevem trgu v Celju bo jutri, 1. sep-
tembra ob 22. uri literarni večer s celjskimi pesniki, kate-
rih čas šele prihaja...
Na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju bo jutri ob 20.
uri koncert kitarista Tomaža Pengova, v nedeljo, 3. sep-
tembra pa bo v Starem Velenju od 16. ure dalje prireditev
Sejem bilje živ. Prireditev je tradicionalna in je vsako leto
na nekdanjem trškem prostoru, letošnja ponudba pa bo še
posebno bogata, saj bo pri delu mogoče videti številne
obrtnike, njihovi izdelki pa bodo tudi naprodaj. V kultur-
nem programu prireditve bo sodelovala Šaleška folklorna
skupina Koleda, Kvartet Kardoš iz Lendave, nekaj polet-
nih običajev iz šaleške doline pa bo prikazala skupina
žanjic ob spremljavi citer.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
drevi ob 20. uri koncert pevskega zbora Turnerschaft
Esslingen 1990 v.e. V. Gesangesgruppe, v soboto, prav
tako ob 20. uri bo v Kristalni dvorani Mozartov večer
z ansamblom Slovenicum, v ponedeljek, 4. septembra pa
bo v Kristalni dvorani večer s pevcem Arsenom Dedičem.
V	Likovnem salonu v Celju so razstavljena dela aka-
demskega slikarja Konrada Topolovca, ogledate pa si jih
lahko do 15. septembra.
V	avli hotela Dobrna je odprta razstava Dobrna na
starih razglednicah, ki sta jo skupno organizirala Zdravi-
lišče in hotel Dobrna, na ogled pa bo do 5. septembra.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bodo prihodrxjo
sredo, 6. septembra ob 17. uri v avli knjižnice odprli raz-
stavo ob 100-letnici rojstva Alme Karlinove, svetovne
popotnice, žurnalistke in pisateljice. Razstava bo odprta
do 12. oktobra.
V	muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini so
razstavljeni stari grafični listi Istra Pula iz podarjene
zbirke Kurta Miillerja. Razstavo si lahko ogledate ob tor-
kih, četrtkih in sobotah vse do 25. septembra.
Delovna organizacija
HMEZAD-GOLDING,
gostinstvo-turizem, p,o. Žalec
na podlagi sklepa delavskega sveta
objavlja
prodajo rabljene gostinske opreme.
Prodaja bo v ponedeljek 18. septembra 1989, od
11.00 ure dalje, za gostilno HMELJAR, Šlandrov trg
34 a, Žalec.
Ogled opreme možen 14. 9. in 15. 9.1989 od 10.00 do
12.00 ure. Prometni davek plača kupec.
8. stran - novi tednik
Pomoč prihaja z vseh strani
Teden dni pe vremenski ulml le udarile poplava
Teden dni po neurju, v so-
boto, so bile posledice najhuj-
še vodne ujme v šentjurski
občini, v svetu pod Resevno,
šele prav vidne. Večinoma od-
stranjeni mivka, vejevje, de-
bla, kamni in skale so odkri-
vali pravo podobo razdejanja.
V dolino, med domačine, se je
vseeno vračal optimizem, saj
v hudi uri niso ostali sami.
V četrtek in petek sta šent-
jurski občinski sindikat in So-
cialistična zveza organizirala
v popoldanskih urah večjo de-
lovno akcijo, ki so se je udele-
žih tudi delavci iz šentjurskih
delovnih in drugih organizacij,
iz občine, sodišča, z dopusta pa
so prišli tudi učitelji. V akcijah
v četrtek, petek in v soboto do-
poldan so naplavine čistili
predvsem ročno, s^ si, zaradi
mokrote, z mehanizacijo niso
mogli prav pomagati. Že v če-
trtek zjutraj je prišlo na priza-
deto območje v šentjurski ob-
čini tudi 120 vojakov iz Mari-
bora, ki so pomagali ves četr-
tek, petek in tudi v soboto do-
poldan. Njihovo pomoč je vi-
soko ocenil tudi šentjurski iz-
vršni svet. Vsak dan je delalo
skupaj približno 200 ljudi.
Kakšna je bila podoba doli-
ne Kozarice v soboto, torej te-
den dni po neurju? Od Šent-
jurja navzgor kot nekakšen
pomnik elementarne nesreče
najbolj zbode v oči preostala,
v ujmi odtrgana polovica sta-
novarxjske hiše ob Kozarici. Na
Ferleževem mlinu v Šibeniku,
kjer so z rdečo črto zaznamo-
vali višino poplave iz leta 1954,
bodo lahko višino iz 1989 ozna-
čili še dvakrat višje. Ostal bo
tudi spomin na ogromo druž-
beno škodo v mlinu, na utop-
ljeno Ferleževo govedo, zveri-
žene avtomobile. Pri Mlakarje-
vih, kjer jim je odneslo gradbe-
ni material za novo hišo pove-
do, da so v četrtek pomagali
šentjurski mladinci, ki so nalo-
žili štiri -prikolice naplavin.
V hlevu imajo znova prašiča,
ki ga je poplava odnesla vse do
Hruševca, kjer so ga rešili iz
vode. Brejo telico so morali da-
ti v prisilrii zakol, eno kravo pa
so ta dan še imeli pri sosedu.
»Rdeči križ in Center za Soci-
alno delo so nam pomagali
z gradbenim materialom«, so
povedali. V soboto jim je po-
magala tudi skupina vele^-
skih rudarjev, ki so se odločili,
da bodo ta dopoldan pomagali
na tem prizadetem območju.
V gostilni Slomšek-Zdolšek,
pred Jakobom, kjer je poplava
na oknih pustila popolnoma
ravno, umazano črto, že ple-
sk^o. Poškodovalo jim je avto,
uničilo novo spalnico. Pri Vo-
diškovih, starejših krajanih,
kjer je ujma odtrgala velik vo-
gal zidane hiše, so v soboto do-
poldan že zgradili nov vogal.
»Rudar je rudar«, ugotavljata
gozdna delavca, ki sta prišla na
kozarček v prazno vaško go-
stilno. Nekateri velerxjski sila-
ki, ki so se pripeljali dopoldan
z avtobusom, med njimi neka-
teri tudi naravnost z nočne iz-
mene, so štore pulili iz zemlje
kar z golimi rokami. »Se poz-
na, da so v jami«, zaključita.
Po širnih, večinoma uniče-
nih poljih, kjer so pred letom
dni meliorirali za intenzivno
obdelavo in pričakovali nad-
povprečni hektarski donos,
zdaj odstrarxjtyejo domačini
s pomočjo številnih vojakov
naplavine. Vojaki iz Maribora
delajo že tretji dan. V Zgor-
njem Vodružu pove kmet
Franc Jagodič, ki skupaj z vo-
jaki odstranjuje naplavine:
»Hvala vojski, kombinatu pa
tudi vsem drugim. En sam bi
bil nemočen«. Jagodiču je tu
uničilo n^eti hektar koruze,
nižje, vključno na r\jegovem
svetu vsega približno 4 hektare
pridelkov, pove. »Veliko ze-
meljskega dela bo še treba«.
V bližini, pri Hercogu, Nivo-
jevci dokonči^eo zasilni most
za mehanizacijo, da bodo lah-
ko začeli dalati novo cesto na
odrezane Ravne, kamor so za-
časno speljali cesto čez Resev-
no in novo strugo Kozarice.
(Ponedeljkova poplava, dva
dni pozneje, je most znova uni-
čila.) Od tam naprej je ujma, na
nekaterih delih odnesla cesto
v celoti. Razdejanje v tem delu
je ponekod popolno. Kozarica
je prestavila strugo iz enega
dela doline v drugi, približno
za 70 metrov. Kmetu Vinku Oj-
steršku v Osredku je ujma uni-
čila približno 5 hektarov pri-
delka in riaredila tudi veliko
razdejarye.
Med potjo proti Percovim
v Brezah ogledujem med na-
plavinami polomljene vodo-
vodne cevi, pa plug. Marija
Pere se, tako kot drugi doma-
čirji^še kar naprej spominja
nepbzabne ujme: »Tu sem že
50 let, vendar takšnega neurja
še ni bilo. Iz hiše vojaki čistijo
še zadrvje naplavine.«
Onstran, pri Krarvjčici, kjer
je hudourniški potok, so to so-
boto domačini, s pomočjo vo-
jakov, odstranili naplavine in
tudi znova postavili cestne
bankine. Ljudje na prrzadetet-
območu si še vedno pripov^
dujejo lastno doživetje vodL
sile izpred tedna dni in hkrr
razmišli^o, bolj ali mar^j gi^
no, kaiko ponovno vnapr^
Vsak različno doživlja sobot^
nesrečo. V nekaterih, ki im^
n^več škode, je celo n^ve;
optimizma. Ljudje so pač rai
lični. Dolina Kozarice, sobci
26. avgusta.	i
V ponedeljek, dva dni poj
neje, je bila dolina spet v vodi'
BRANE JERANKl
Foto: EDI MASNB
Prva uradna ocena škode
v šentjurski občini znaša
skupno 111 milijard din. Naj-
več, kar za 40 milijard din je
škode v vodnem gospodar-
stvu, nato 36 milijard na sta-
novanjsko Komunalnem po-
dročju, na cestah, poštnih in
elektro komunikacijah 26 mi-
lijard, v delovnih organizaci-
jah in v obrti 4,6 milijarde in
v kmetijstvu 4,2 milijarde
din.
Močno deževje« ki se je zade-
lo v nedeljo zvečer in nadalje-
|yalo v ponedeljek« je v šent-
jurski občini znova poplavilo,
po prvi oceni, od 250 do 300
hektarjev kmetijskih površin
ob Voglajni, Slomščici, Koša-
rici in Pešnici. Na Grobelnem
in v Bezovju je poplavilo
7 stanovanjskih hiš in gospo-
darskih poslopij v vmni do 30
centimetrov. V Vrbnem je
znova poplavilo kombinatov
mlin in tago, V Šentjurju pa
je voda ogrozila več delovnih
organizacij. Ogroženim in pri-
zadetim občanom so takoj po-
magali gasilci. V dolini Roza-
riee, kjer so v soboto uspeli
delno sanirati škodo od zad-
nje vodne njme, je nova po-
plava znova poškodovala del-
no popravljene mostove. Po-
javilo se je tudi več manjših
plazov, z makadamskih cest
pa je odneslo gramoz. Zaradi
pravočasnih ukrepov so
v šentjurski občini uspeli re-
šiti poplave več stanovanj-
skih Uš.
Za trasiranje nove ceste na
Ravne je pogoj vsaj zasilen
most za mehanizacijo, pri
Hercogu (ki ga je ponedeljko-
va poplava znova onesposobi-
la). Pripravljajo dokumenta-
cijo za izgradnjo novih mo-
stov. Elektro in telefonsko
omrežje so popravili takoj.
Na področju stanovanjsko ko-
munalnega gospodarstva je
največja škoda na objektu
šentjurskega vodovoda Koza-
rica. V tem tednu pričakujejo
strokovno mnenje geologov
za trajnejšo sanacijo plazov.
Najnujnejše so sanirali v de-
lovnih akcijah. Po podatkih
Nivoja in strokovne komisije
je neurje poškodovalo celotno
strugo Kozarice in med Vo-
družem in Hruševcem uničilo
kar 60 odstotkov regulacije.
Na dveh mestih je nanosilo
2 tisoč kubičnih metrov
proda.
Na kmetijskem področju je
poplavilo površine do višine
Z in pol metra. V dolini Koza-
rice, z razvito živinorejo, so
pred letom naredili meliora-
cijo in z intenzivno obdelavo
kmetijskih površin pričako-
vali nadpovprečni hektarski
donos. Ujma je 19. avgusta
prizadela 460 hektarjev, od te-
ga na kmetijsko intenzivnih
površinah nad 340 hektarjev.
Ocenjujejo, da je približno
150 hektaiiev pridelkov in
strukture zemljišč popolno-
ma uničenih.
V krajevni skupnosti Marija Gradec so mnogim domačinom priskočili na pomoč t^
vojaki. Iz celjske gamizije jib je prišlo 80 in ni jim bilo težko pomagati, ker so !l
z lastnimi očmi prepričali, da so ljudje na prizadetih območjih resnično v veliki stis^
Vojaki iz Maribora so pomagali med tridnevnim delom tudi pri Zdolškovib v Podgorju
pri Šentjurju.
Poplave so zdaj zarezale sveže rane
Nadaljevanje z 2. strani
Posebne ekipe občinske
organizacije rdečega križa so
morale n^ti zatočišča za ne-
kaj družin, ki jim je popolno-
ma uničilo stanovanja. Za
Zupančeve so našli novi
dom v stari kaplaniji, ki je
prej služila za verouk, Perče-
vi so se preselili v novo, a ne-
dokončano hišo, za Rajhove
iz Sopote bodo poskušali
nsoti zapuščeno kmetijo, Sil-
vo Svalik iz Tevč so začasno
naselili v domu ostarelih.
Prejšni teden je bila tudi
seja republiškega izvršnega
sveta, kjer so govorili, pod
edino točko, o odpravi na-
ravne katastrofe v laški in
šentjurski občini. Med osta-
limi sklepi, ki se nanašajo
predvsem na izvajanje spre-
jetih ukrepov, je najpo-
membnejši tisti, s katerimi
je republiška vlada pozvala
vse samoupravne interesne
skupnsoti k odvaja^u sred-
stev za pomoč prizadetim
krajem. »V primeru, da
skupnosti tega ne bodo sto-
rile«, je dejal Dušan Šini-
goj, »bo izvršni svet prisi-
ljen izdati odlok o nujnem
odvajanju sredstev.«
Rdeči križ pomaga prizadt
tim tudi z oblačili, odejam
in sanitetnim materialom J
Pomoč ponujeno mnog
delovne organizacije. 50 ra
lijonov dina^ev je na prid
deta območja poslal Meni
v Gorenju so ponudili servii
no pomoč za vse prizadrf
gostinske aparate, v pivi
varni pa so poleg 500 mil^io
nov dinarjev iz sklada skup
ne porabe za prvo finančni
pomoč izoblikovali še pred
log, da se denar, ki ga slove«
ska podjetja namenjajo i
nerazvite, v letu 1990 porak
za odpravljanje posledic pri
zadetih območij v Sloveniji
VOJKO ZUPANC
Foto: EDI MASNK
Vedno dobro telesno pripravlleni
Minulo nedelo je 157 jamskih reševalcev na stadionu
Rudarja preizkusilo svojo telesno pripravljenost. Pomerili
so se v metu krogle, skoku v daljavo in v nepretrganem teku
12 minut. Jamsld reševalci iz Rudnika lignita Velele so
pokazali dobro telesno pripravljenost, ki bi jo rabiU pri
reševanju ob nesrečah v čez devetdeset kilometrov dolgih
rudarskih jaških.	l. OJSTERŠEK
Nova trgovina v LIbolali
Pod novim naseljem v Libojah in ob trgovski prodJOal®
Keramične industrije Liboje je že nekso dni odprta no«
trgovina, ki jo je uredil Nenad Spasič. Trenutno je možn'
v trgovini kupiti vso zelenjavo in sadje, kmalu pa ^
punudba razširjena še na prodsgo brezalkoholnih in alkoho
nih pijač ter jj^jc, v prihodnosti pa še mleka in kruha. Tr|J
vina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure in ob nedeljah o^^
do 12. ure.	T*
Vala In nov avto	]
Gasilci na Dobrni so dobili novo avtocistemo, s katero bodo učinkovitejši v morebitnih P®^^
zlasti pa pri preskrbi z vodo v odmaluijenih krajih v času suše in pomarykar\ja vode. Pred ^
novega avtomobila so opravili še v^o na starem delu zdravilišča, kjer so sodelovale vse
enote sektorja sever, to je deset ekip. Vaja je bila kot prikaz eksplozije plina in nastalega • jj.
ter seveda reševarxia ljudi iz ogroženega objekta. Pri v^i so sodelovali tudi poklicni gasu^^L
Celja. Po vaji in krstu nove avtocisteme so pripravili na igrišču pri osnovni šoli še tradiciona"^
gasilsko noč.
Na sliki so botri nove avtocisteme, ki jo je krstil predsednik gasilskega društva Vinska g" ^
sicer pa boter na Dobrni, Edo Kodrin. Najmlajši botri sta bili sestri Jurgec, staregšo, staro p^t ^ij
pa tudi vidimo na sliki.	^J
novi tednik - stran 9
|udi Svetina je biia prizorišče neurja
V zaselkih Kanluce In Svelll del_ _
'i-šentjurske ob-
;oeurje prizadelo
lirajevne skup-
! Kje j® močan
^flovzročil največ
Svetli dol in
jomala vse njiv-
so se o neurju
Wne struge, pri-
'reprosto izginili.
kakršnega ne
garejši domačin,
[pajk, je ruval dre-
Love, voda pa je
fgaraže nanosila
jje, kamenja in
J^dejanje je de-
^ca naredil na
jii§i Milana Zeme-
,dola, kjer je spo-
ijo zgradbe in jo
jino ter kmetijsko
jjdplavil v dolino.
,na srečo še pravo-
I varno, ker pa so
,ehe nad glavo, so
5 začasno preseliti
jNeu^e ni priza-
tam, ki so prepro-
sto poniknile z deročo vodo in
za rijimi praktično ni ostalo sle-
di. Trin^st kmetij je v Svetlem
dolu zato še vedno odrezanih od
sveta.
Tudi v Kanjucah je silovito
deževje poustošilo njive, odna-
šalo garaže in poplavljalo hiše
ter kleti. Na tem območju je nžg-
bolj prizadet kmet Anton Slap-
šak, nič manj pa Majda in Drago
Ratej, ki imata doma bolne n ne-
pokretne starše, kolovozno ce-
sto, ki vodi k hiši, pa je razrilo in
spodjedlo deroče vodovje, tako
da je dostop z avtomobilom ne-
mogoč.
Loudje, ki smo jih nekaj dni
po katastrofi obiskali, so obupa-
ni in brezglavo tavajo po razde-
janih in popolnoma uničenih
njivah, sprašujejo pa se, kdo jim
bo pomamgal in kdeO bodo nji-
hovi kraji dobili podobo, kakrš-
no so imeli pred neurjem. Na
pomoč so priskočile enote celj-
ske vojaške garnizije.
Krajani Svetine, ki jih je oško-
dovalo neurje, bodo dobih de-
narno pomoč iz rezervnega skla-
da komiteja za gospodarstvo in
komunalne zadeve, v skupnem
znesku 25 milijard dinarjev, od
tega bo določena vsota denarja
namenjena za popravilo cest, ki
jih je razdejalo močno deževje.
Denar bodo nakazah še krajev-
nima skupnostima Svetina in
Prožinska vas za gradnjo novih
cest in mostov, ki jih je porušila
in odnesla ujma.
Hkrati je Izvršni svet občine
Celje pozval vse celjske delovne
organizacije, da bi z denarimi
prispevki pomagali prizadetim
ljudem.
Kljub veliki humanitarni,
družbeni in denarni pomoči
ostžOajo ljudje zaskrbljeni in ne-
gotovi, v bojazni, da narava na
Svetini v letošnjem poletju še
v tretje pokaže svoje ostre zobe.
SANDRA KOJNIK
Prijeten in topel dom Milana Zameta v dolini Kozarice se
je po strahovitem neurju spremenil v pravo razdejanje,
stanovalci pa so si morali poiskati novo, začasno bivališče
pri sorodnikih.
Pobratenle gasiisicih desetin
že vrsto let traja dobro sodelovanje med gasilskima dru-
štvoma Žalec in Kruševac. Pred dnevi so to sodelovanje še
okrepili in razširili, s^j je prišlo do pobratenja tudi pionirskih
desetin obeh društev. To so opravili v Kruševcu, l^er so bili
žalski pionirji s starejšimi člani lepo sprejeti. Pionirji iz Kru-
ševca bodo obisk vrnili leta 1991, ko bodo žalski gasilci
praznovali 110-letnico obstoja, je povedal predsednik žalskih
gasilcev Martin Cilenšek.	^^^
dom dobil streho
•o Andraž je eno od najmlajših v žalski občini. Že od same ustanovitve društva si
lom. Z urejar^em dokumentacije in zemljišča so pričeli pred tremi leti, lani pa
"li teden so dom pokrili. Predsednik gradbenega odbora Tone Rebemik nam je
smo imeli veliko pomoč pri krajanih v prostovoljnem delu in materialu. Do
►»vljenih več kot dva tisoč prostovoljnih ur, od tega več sto traktorskih. Pohvaliti
^inje v naši KS, saj so ob akcijah pripravile hrano. Tudi pri Občinski interesni
fnega varstva nam pomagajo, največ pa bomo letos dobili od krajanov Andraža,
'bo zbral letošr^je leto od krajevnega samoprispevka naj bi porabili za gradr;jo tega
TONE TAVČAR
Kosile so ženske
Minulo nedeljo so na Homu nad Matkami
organizirali tekmo koscev in grabljic. Da
pa bi bilo vse bolj zanimivo, so za kose
prijele ženske, grabili pa so moški.
Tekma v ženski košnji, ki so jo organizirali
v okviru praznovanja kr^evne skupnosti
Griže, se je začela okoli treh popoldne, ko so
se med sabo pomerile tekmovalke iz treh
ekip - Tmovelj, Brd in gasilskega društva
Matke. Nžgprej so morale ženske okositi že
malo ostarelo otavo, moški pa so red pograbi-
li in naredili tri lične kupe. Ker pa je bilo
treba otavo posušiti, so morali te kupe še
raztrositi. Vse je bilo treba postoriti čim hi-
treje in čimbolj pravilno.
Njgveč znanja in športne sreče so imeU
tekmovalci ekipe iz Trnovelj, ki so dosegli
prvo mesto v skupni razvrstitvi, zmagala pa
je tudi Milica Veber, ki je za to ekipo kosila.
Drugo mesto so dosegli tekmovalci ekipe Br-
do, tretji pa so bili tekmovalci Gasilskega
društva Matke. Po tekmi pa so se vsi zbrali
pri Dragovem domu na Homu, odkoder je
lep razgled na Savinjsko dolino.
L. B.
Kmečicl praznile
v Gaberkah
Letos že tradicionalni Kmečki praznik
v vasi Gaberke pri Šoštanju bo. Mladi za-
družniki iz Šaleške doline so ga letos pripra-
vili to nedeljo ob 13. uri, ko se bodo med sabo
pomerili v raznih kmečkih veščinah, pripra-
vili pa bodo tudi razstavo domačih kmečkih
jedi.
V.K.
Slavnostno v iVIarlla Reki
Minulo nedeljo so v Mariji
Reki ob prazniku KS Prebold,
slovesno odprli klubske pro-
store 00 ZSMS, v Domu pod
reško planino pa so na slav-
nostni skupščini podelili pla-
kete, priznanja in znake kra-
jevne skupnosti.
Jože Krašovec prejema iz
rok Franca Kalška srebrno
plaketo krajevne skupnosti
Prebold
Letos so krajevni praznik
praznoveili v vasi Marija Reka,
kjer živi zdaj okoli 240 kraja-
nov. Kraj je povezan z mnogi-
mi cestami, nekaj je tudi asfal-
tiranih. Napeljan je tudi del
primarnega voda telefonske
napeljave, tako da je nekaj
kmetij priključenih tudi na te-
lefonsko omrežje. Sicer pa kra-
janom praznik ne pomeni tako
veliko. Pravijo, da je to le tre-
nutek, ko lahko za hip postoji-
jo, pogledajo, kaj so že postori-
li in kgj jih še čaka v prihodno-
sti. Tega pa je še veliko. Ferdo
Skrabe, predsednik vaškega
sveta, pravi: »Čaka nas še veli-
ko dela. Morali bomo napeljati
telefon, popraviti in po možno-
sti asfaltirati ceste... Dela nam
vsekakor ne bo zmanjkalo.«
Delovni so predvsem mla-
dinci. Uredili so igrišča za no-
gomet in odbojko, postavili so
strelišče za zračno puško in
zgradili novo lepo brunarico,
ki jim bo služila za klubski
prostor. Uporabljali pa jo bodo
tudi vaški svet, pa športni klub
Zlatorog... Saša Breznikar,
predsednica mladine v Mariji
Reki: »Končno smo dobili svo-
je prostore, potrebovali in žele-
li smo si jih. Zato bi se rada
zahvalila sovaščanom in vsem
ostalim, ki so nam pri izgradnji
brunarice kakorkoli poma-
gali.«
Franc Kalšek, predsednik
skupščine krajevne skupnosti,
je v slavnostnem govoru poro-
čal o opravljenem delu v minu-
lem letu. Tako so v KS Prebold
bogatejši za dva kilometra no-
vega vodovoda v Gornji vasi,
rekonstruirali so cesto Latko-
va vas-Doler\ja vas, obnovili
so mrtvaško vežico, opravljena
so začetna dela pri napeljavi
telefona v Preboldu... Do dru-
gega leta, ko bo krajevni praz-
nik v Preboldu, pa naj bi bili
zgržoeni dve novi učilnici v os-
novni šoli Slavko Šlander
v Preboldu.
Podelili so tudi plakete, priz-
nanja in znake krajevne skup-
nosti. Srebrno plaketo krajev-
ne skupnosti so dobili Jože
Krašovec iz Marije Reke,
Franc Potočnik iz Kaplje vasi
ter Gasilsko društvo Gornja
vas. Bronasto plaketo pa so
prejeli Društvo upokojencev
Prebold - sekcija za šport in
rekreacijo in cerkvena sveta
Sv. Pavel in Marija Reka. Po-
deljena so bila tudi priznanja
in znaki krajevne skupnosti.
L.B.
^.obrtnik iz Griž, ob pre-
ff KS Griže: »Obrtnik sem
rad prispevam za kra-
r.' v kateri živim, to so Gri-
J»di drugi obrtniki, priz-
^J^at eden drugič drug. Le-
meni. Se naprej bom
I lu?' za urejanje kraja, rad
♦«(h	in organiza-
fla brez takih prispev-
1,? dejavnost v krajevnih
le životari.«
T. TAVČAR
Grižani praznovali
s slavnostno sejo
skupščine krajevne
skupnosti Griže in
družbenopolitičnih
organizacij, predstav-
nikov občine in dele-
gacije KS Radomir
Jakovljevič iz Kni-
ševca, košnjo žensk
na Homu ter sreča-
njem krajanov, se je
končalo letošnje praz-
novaige krajevnega
praznika v Grižah.
Predsednik skupšči-
ne KS Griže Milan Zu-
pane, je ob tem pove-
dal, da so modernizira-
li več kot 3,5 km kra-
jevnih cest, napeljali
vodovod Gozdnik-
-Britna	sela
-Griže, kjer je vodo
dobilo 30 gospodinj-
stev, uredili del kanali-
zacije in pločnik za
pešce. Vrednost vseh
opravljenih del znaša
nad dve miljardi di-
naijev.
V minulih dneh so
v Grižah v počastitev
praznika pripravili vr-
sto športnih tekmo-
vanj, svoje tekmova-
nje pa so pripravili tu-
di gasilci.
T. TAVČAR
Šoštanlskl gasilci bogatejši za novo vozilo
Občinska skupnost za varstvo pred požari občine Velenje je Gasilskemu društvu Šoštanj ob
110-letnici podarila novo gasilsko vozilo TAM 190-T 15. Gasilci tega gasilskega društva pa
so s prostovoljnim delom razširili prostore gasilskega doma v Šoštanju, tako da lahko sedaj
uporabljajo še dve novi garaži, povečali pa so tudi večnamensko dvorano. Uporabnost
vozila so prikazali na krjgši vsgi ob prevzemu vozila	L. O.
10. stran - novi tednik

Uspešna turneja rokometašev
Premagan švicarskega prvollgaša In osvojili pokal
Med pripravami za novo
drugoligaško tekmovanje
in za razvoj dobrega šport-
nega sodelovalna s pobrate-
nim mestom Singen v Zvez-
ni republiški Nemčiji, so ro-
kometaši Aera Celje v petek
odigrali v tem mestu prija-
teljsko srečanje s svojimi
športnimi prijatelji, dan
pozneje, v soboto, pa so so-
delovali na 7. tradicional-
nem Rhyfall turnirju v švi-
carskem Neubausnu.
Uvodno srečanje v Singnu
ni bilo najkvalitetnejše. Go-
stitelji so le člani pokrajin-
ske lige in so presenetljivo
v prvem polčasu povedli
12:11. Toda pozneje so celj-
ski rokometaši le pokazali
svojo pravo igro in preko to-
krat zelo solidnih Jašareviča
(7 zadetkov), Krke (6), Jerši-
ča (5) in Selčana (4) ob koncu
prepričljivo zmagah 29:21.
Na 7. tradicionalnem tur-
niiju v Neuhausnu pa je so-
delovalo šest ekip iz Švice,
ZR Nemčije in Aero. V moč-
nejši skupini so igralci Aera
uvodno srečanje proti dru-
goligašu Kadetten (Schaff-
hausnu) igrali le neodločeno
16:16 (7:7). Strelci so bili Kr-
ka in Razgor po 3, Kleč, Jaša-
revič, Selčan, Ivandija po
2 in Jeršič ter Pungartnik po
1 zadetek. V odločilnem sre-
čanju za osvojitev prvega
mesta v skupini so se Celjani
pomerili proti prvoligašu iz
Švice TV Mohlinu v katerem
igrata Miha Bojovič in dan-
ski reprezentant Gjols An-
dersen Lars. Tu je celjska
ekipa že pokazala pravi pri-
stop k igri. Zaigrala je odlič-
no v obrambi in tudi izvrstna
igralca kot sta Bojovič in An-
dersen nista uspela prinesti
uspeha TV Mohlinu. Zmaga-
h so Celjani 21:17 (10:10).
Lanskoletni zmagovalec
turnirja, prvoligaš Pfadi
Winterthur je pričakoval tu-
di letos uspeh. Toda Celjani
so tokrat, čeravno malo utru-
jeni od težkega turnirja v Ce-
lju v sredo (premagah so Šo-
štanj in Kolinsko Slovana),
dolge poti in težkih predtek-
movalnih srečanj, pričeh iz-
vrstno, ter od četrte minute
naprej stalno vodili za dva ali
zadetek razlike. Kljub precej
pristranskemu sojenju so ob
koncu uspeli zmagati 13:10
(7:7). Celotno moštvo je bilo
izvrstno, vratar Strašek odli-
čen, (čeravno tudi Burkič in
Andžič na turnirju nista raz-
očarala), kot strelci pa so iz-
stopali Krka (bil je najboljši
strelec turnirja in je za svojih
18 zadetkov prejel posebno
nagrado). Kleč in Ivandija.
Tako je bil končni vrstni
red turnirja: 1. Aero Celje,
2 Winterthur, 3. Mohlin, 4.
Kostanz, 5. Kadetten
(Schaffhausen) in 6. Pfader
(Neuhausen).
Ob koncu turnirja nam je
trener celjske ekipe Ante
Kostehč dejal: »Turneja je
bila izredno naporna. Kljub
visoki zmagi v Singnu in
uspehu na turnirju v Neuha-
usnu, igra še ni taka, kakšno
pričakujemo od igralcev
v začetku sezone. Toda veli-
kokrat smo le videh prave
poteze, čeravno je bilo tudi
več napak. In tu je potrebno
iskati ključ do prve lige. Če
igralci ne bodo delali teh ne-
mogočih začetniških napak,
ko je potrebno samo postavi-
ti piko na ,i', potem bomo
tudi zanesljivo prvoligaši.«
JOŽE KUZMA
NA KRATKO
Upokojenci uspešni
v streljanju
Na strelišču v Rečici pri
Laškem so pripravili strel-
sko tekmovanje članov upo-
kojenskih društev laške ob-
čine. Nastopilo je sedem
ekip z 28 tekmovalci z MK
puško. Rezultati ekipno: 1.
Društvo upokojencev La-
ško, 2. DU Rečica pri La-
škem I, 3. DI Radeče, 4. DU
Rimske Toplice, 5. DU Reči-
ca pri Laškem II itd., posa-
mezniki: 1. Viktor Jeran, 2.
Darinka Erazem, 3. Ivan Era-
zem, 4. Karel Žekš, 5. Franc
Gorišek, 6. Avgust Lavrinc,
7. Jože Simončič, 8. Alfred
Koletnik itd.
Lep uspeh strelcev
Celja!
v Kamniku je bilo repu-
bliško tekmovanje za me-
morial Jožeta Klajnška-
Vasje, narodnega heroja,
komandanta legendarne
XIV. divizije in dolgoletne-
ga predsednika strelske
zveze Slovenije.
Tekmovali so z malokali-
brsko puško v trostavu od
300 možnih krogov. Zanimi-
vost tega tekmovanja je med
drugim tudi v tem, da mora-
jo ekipo sestavljati štirje tek-
movalci, od katerih morata
biti dva mlajša od 20 let. Le-
tos je zmagala ekipa »NTU«
iz Slovenj Gradca. Lep
uspeh so dosegli tudi Celja-
ni, ki so osvojili 2. mesto in
za zmagovalci zaostali le
7 krogov. V ekipi Celja so
nastopih: Marko Seršen 218,
Matej Dobovičnik 227, Jože
Jeram 236 in Ervin Seršen
244 krogov. Med posamezni-
ki je zmagal Kamničan Mar-
jan Repič s 253 krogi, ki je
domala nepremagljiv. Celjan
Ervin Seršen je bil 4.
TONE JAGER
Skoki na plastiki
v Titovem Velenju
Na dveh plastičnih ska-
kalnicah v T.Velenju so pri-
pravili prvo tekmo turneje
v okviru Alpe-Jadran, kjer
so nastopili tekmovalci Ita-
lije, Avstrije, ZR Nemčije in
Jugoslavije.
Med starejšimi pionirji je
nastopilo 30 tekmovalcev,
s celjskega območja pa so
osvojili naslednja mesta: 2.
Matjaž Triplat, 7. Boštjan
Rednak, 9. Robi Oblak, 10.
Peter Kolenc, 14. David Vi-
denšek itd. Na 75 meterski
skakalnici so nastopili še
mlajši in starejši mladinci.
Prvih je bilo 14, drugih 28.
Rezultati predstavnikov celj-
skega območja: ml. mladinci
6. Erih Pečnik, 8. Viki Čepel-
nik in 14. Kristijan Švab, st.
mladinci 2. Primož Triplat,
15. Gorazd Pogorelčnik, 18.
Gregor Dolar itd. Naslednja
tekma bo v soboto v Avstriji.
REKLI SO:
Jože Oblak, smučarski
delavec iz Braslovč: »9.
septembra bomo na celj-
skem območju bogatejši še
za eno plastičo skakalnico,
ki jo bomo dobili na Ljub-
nem in bo 45 meterska.
Zdaj se vse priprave odvija-
jo na plastiki, zato so takšni
novi objekti izredno drago-
ceni. Žal pa bomo morali
s časom v korak, kajti
v svetu plastiko že opušča-
jo in za poletno sezono uva-
jajo keramične naletne ste-
ze, kjer pa so potrebne pra-
ve zimske smuči. Pri nas
takšnih naletnih stez še ni-
mamo, pa tudi proizvajalca
ne, tako da bi bil potreben
uvoz. So pa te skakalnice
veliko bolj primerne za laž-
ji prehod na sneg. Zelo bli-
zu takšni pridobitvi so
v T.Velenju, ki postaja
eden izmed smučarskih
skakalnih centrov v Slove-
niji, ki ga podpira tudi pla-
niški komite.«
Vinko Lavrinc, član
strelske družine iz Rečice
pri Laškem: »Vreme je
močno poškodovalo tudi
naše strelišče, kjer vsako
leto pripravimo veliko tek-
movanj. Da bi odpravili po-
sledice in strelišče usposo-
bili za ponovno delo, smo
se odločili za prostovoljno
delovno akcijo, v kateri
v teh dneh sodelujejo naši
člani. To moramo storiti
čimprej, da bomo lahko va-
dili za naslednja tekmo-
vanja.«
Bojan Prašnikar, trener
nogometnega kluba In-
grad Kladivar: »Ekipa je
prejšnjo sezono izpadla iz
republiške lige in bo od ne-
delje, 3. septembra dalje,
ko se začne novo prven-
stvo, igrala v vzhodni ob-
močni ligi. Ekipo smo
v prestopnem roku okrepili
in računamo na najboljše,
čeprav bo izredno težko
osvojiti prvo mesto. Igralci
so dobro pripravljeni, ven-
dar psihično nestabilni in
ne dajo toliko, kot bi lahko.
To bo treba odpraviti in tu
bo največ dela.«	TV
Razočaranje v Varaždinu
V Varaždinu se je končalo 10. jnladinsko evropsko
atletsko prvenstvo. Bilo je doseženih veliko dobrih
rezultatov s strani atletov iz tujine, nekaj so jih
prizadeli tudi naši z osvojitvijo treh medalj, žal pa je
razočarala celjska četvorka, ki je bila v ekipi Jugo-
slavije.
Največji up Miro Kocuvan, mladinski balkanski
prvak in iz letos do prvenstva najboljšim rezultatom
v Evropi na 400 m ovire, se je sicer uvrstil v finale,
vendar pristal na zadnjem, osmem mestu, ker se je
»zapletel« na oviri, izgubil ritem in tudi stik s sotekmo-
valci. Sam je povedal, da je to nerazumljivo, mnogi pa
postavljajo vprašanje pravilnih priprav zlasti tik pred
prvenstvom. Maja Radmanovič je bila 11. v skoku
v daljavo, Renata Strašek je razočarala v metu kopja,
Jerneja Pere pa se z ekipo 4 100 metrov ni uvrstila
v fmale.
TV
Želja - obstanek v ligi
Nogometaši Steklarja iz Rogaške Slatine so se po letu dni
vrnili v republiško ligo. Zdaj se za to tekmovanje vestno pri-
pravljajo pod vodstvom trenerja Rada Juijeca, ki je ekipo že
vodil pred leti, v zadnjem času pa je uspešno delal z nogometaši
Odreda v Kozjem, kjer so postali prvaki medobčinske nogo-
metne zveze Celje. Ekipa bo nastopila okrepljena, saj so prišli
igralci Horvat in Šenički iz Zagorja (Krapina), Zupane in Račič
iz celjskega Ingrad Kladivarja ter Alič, Zupane in Koštun iz
Kozja. Redno trenira 23 igralcev. O tem trener Rado Juijec
takole razmišlja: »V republiški ligi smo igrali eno sezono in
izpadli. Zdaj se po eni sezoni vračamo in želimo v ligi ostati dalj
časa. Pogoji so, delamo dobro, torej moramo uspeti.«l
TV
Slab start
Začelo se je novo p-
stvo v republiški nogo,!^''
ni ligi, kjer med štirinap
mi ekipami nastopajo t
štiri s celjskega območja""
Zal z njihovim startot^
kolu ne moremo biti zg!'
voljni, saj so vse ekipe i^p
le samo tri točke. Elkro-
v Mozirju igral neodlo^J^
z Rudarjem iz Trbovelj f
strelec je bil Hren, velenji
Rudarje iztržil točko
Virtusu v Kamniku, kier^
igral tudi 1:1, strelec je7
Omič v 90. minuti, novlt?
ali povratnik po eni sezr
v republiško ligo Steklar^
Rogaške Slatine pa je do^^
igral neodločeno z novincJ
Elanom 2:2, strelca sta
Koražija in Neskič. Za^iM
vo je, da so na tej tekmi
je vodih že z 0:2. Najve^
razočaranje so pripravili^
gometaši Hmezad Partiza*
iz Žalca, ki so doma po slaj
igri gladko izgubih z Med--
dami 0:3.
V 2. kolu 3. septembra b^
do igrali: Rudar Trbov,
- Steklar, Rudar (TV) - ^
kroj in Teol Slovan - Hint
zad Partizan Žalec.
Ti
O celjski košarki brez dlake na jeziku
Z Borisom Zrinskim, tre-
nerjem košarkarjev Merxa, se
je lahko pogovarjati. Odprto,
iskreno, tokrat celo pikro,
a korektno in jedrnato je oce-
nil stvari okoli celjske košar-
ke. Brez dlake na jeziku. Saj
je že čas; košarka, pa tudi
ostali športi, se ne bodo povz-
peli brez profesionalnga od-
nosa do dela, soljudi, gledal-
cev, pa tudi vseh tistih, ki
spremljamo te dogodke bolj
podrobno.«
...o pretekli sezoni in izpa-
du iz L B ZKL...
»Imeli smo bistveno drugač-
ne cilje in želje, kot pa se je
kasneje razpletlo. Celo na prva
tri mesta so cikali, po moji oce-
ni in izkušnjah iz moje prve
sezone v zvezni ligi dokaj real-
no, saj smo se okrepili z dvema
centroma, Todorovičem in Mr-
kovičem. Slednji nas je poleg
Medveda in Cenena med ligo
zapustil. Slabo smo igrali na
domačem igrišču, kar nikoli ni
bilo v navadi celjskega mo-
štva. Vzroki neuspeha so
v glavnem trije: v 2. delu lige
smo slabše vadili, saj smo bili
edina ekipa z enim treningom
dnevno. Uprava ni delovala ta-
ko, kot smo si zamislili, pa tudi
naš pokrovitelj ni izpolnil dol-
ga. Ključni, glavni igralci, niso
dali od sebe vsega na treningih
in tekmah. Kapetan Zoran
Gole n^ bi bil nosilec igre,
vendar je izostajal iz ekipe za-
radi bolezni, tudi ostale so stal-
no pestile poškodbe, kar se je
odrazilo na razpoloženju v mo-
štvu, ki je bilo katastrofalno.
Ligo smo zaključili neslavno,
le s sedmimi igralci.
Začetek lige je bil boleč.
V	Zrenjaninu je Servo Mihalj
prvič prišel v vodstvo 20 se-
kund pred koncem in zmagal.
V	2. kolu smo po dobri igri
proti Kvareiju že vodili za 16
točk, a po podaljških izgubili.
Poraženi smo bili na gostova-
njih v 3. in 4. kolu, nakar je bilo
vidno, da so bili igralci slabo
psihično pripravljeni. Motiva
ni bilo več. Markovič in Marin-
kovič sta nas zapustila za me-
sec dni zaradi nerešenega po-
ložaja, se po pregovarjanju vr-
nila, da bi Markovič po dveh
tednih za vedno odšel. Ker ji-
ma obljub niso izpolnili, imata
delno opravičilo. Pred novim
letom nas je iz popolnoma nez-
nanih razlogov zapustil Med-
ved. Edini preostali center To-
dorovič pričakovanj ni izpolnil
v celoti. Ob tem je bil delež
ostalih igralcev, npr. Pipana,
bistveno manjši kot v pretekli
sezoni. Edina svetla točka je
bil Milan Marinkovič, delno tu-
di Cerar.«
...o nerazumljivem porazu
s Spartakom v predzadnjem
kolu v Celju...
»V to srečanje smo šli brez
prave volje, požrtvovalnosti.
Na papirju smo bili favoriti.
Gos^e so si kolo prej že zago-
tovili obstanek in pripotovcdi
brez dveh igralcev prve peter-
ke. Z zmago bi ostali v ligi, a je
zatajila cela ekipa.«
... o začetku priprav...
»V prvi sezoni pri Merxu
smo »začeli« z delom 20. julija,
v drugi 25., letos pa šele 8. av-
gusta, saj trenutno še nimamo
oblikovcme ekipe in to v najpo-
membnejšem delu, fazi osnov-
ne priprave. Markovič in Ma-
rinkovič sta za Merx odpisala
štiriletno pogodbo in vadita
v Mariboru. Odločili so se, da
ima izpisnice ne damo za nobe-
no ceno. Pripravam se nista
priključila krilo Urbanija in
branilec Govc. Ekipa je hetero-
gena, saj s člani vadi kar šest
mladih košarkarjev, starih od
15 do 18 let, ki pa jih je treba
pohvaliti za izredno prizadev-
nost.«
... o možnosti, da bi se član-
ska ekipa oprla le na mlade...
»Politika financiranja v Ce-
lju je pač takšna, da nagrajuje
le kvaliteto, zato si želimo na-
predovala. To s popolno po-
mladitvijo seveda ni možno,
zato smo jedro starejših zadr-
žali. Če uspemo pridobiti še
enega centra, potem je cilj ja-
sen. Vendar situacija ni rožna-
ta in kot kaže bo moštvo ostalo
isto, zato bomo skušali izboriti
obstanek v republiški ligi in
začeli razmišljati več o bodoč-
nosti celjske košarke, na kar se
v zadnjih šestih, sedmih letih
ni veliko dalo.«
...o sestavi ekipe...
»Gole, Pipan in Medved, pa
Sušin in Cerar, ter Stropnik
(letnik 71, 202 cm), Kramber-
ger, Nidorfer, Drobnič, Staro-
vasnik in Urankar. Ne vemo
še, kaj bo z Urbanijo in Gov-
cem, priključil pa naj bi se
nam izkušeni Mirko Aničič.«
... o najmočnejših v SKL...
»Prvi favorit bi lahko bil
domžalski Helios z mladimi
igralci iz ljubljanske Olimpije
na dvojno licenco. Mladi igral-
ci Triglava iz Kranja okrepljeni
s povratnikom Omahnom so
ob novomeškem Novolesu, ki
je v svoje vrste zvabil odlične-
ga Brodnika iz Slovana, prav
tako zelo nevarni. Ne smemo
pozabiti na lansko preseneče-
nje lige ekipo Color Medvode,
pa vedno neugodni konjiški
Comet, ki gaje za eno leto zara-
di odhoda v JLA zapustil zame
izredno nadarjeni Nerat, pa
ekipo Rogaške, za katero bo
zaigral mladi center Čovič iz
Mostcuja.«
... o težavah še nedavno
uspešne celjske košarke...
»Premalo vlagamo v mlade.
V Sloveniji je mnogo poklic-
nih trenerjev mladih ekip, pri
nas nobenega. Stimulacija za
delo trenerjev je izredno slaba,
tudi neredno plačljiva. Včasih
je bil pionirski finale Slovenije
»rezerviran« za selekcijo celj-
ske regije. Tudi okoliški klubi,
razen Elektre iz Šoštarga in
Rogaške, delajo slabo ali nič
z mladimi. Ostali črp^o igral-
ski kader iz odsluženih košar-
kerjev, ki so nastopali v Celju,
lep primer sta štorski Železar
in šentjurski Tajfun. Ker ni več
širokega fonda igralcev, tudi
ostale ekipe počasi zamirajo.
Slabo je delo Medobčinske ko-
šarkarske zveze. V klubu slabo
deluje marketinška služba, ki
bi mladim lahko omogočila
več skupnih priprav.«
... o okrepitvah...
»Z ekipo Serva Mihaljj
Zrenj anina se dogovarjamo
centra Orlica. Novi prvolij
Novi Zagreb naj bi nam ods
pil na dvojno licenco enj
mlajših igralcev. V Cibono
septembra vrača nekaj ko
karjev, za katere se zaniman
Upamo, da bodo ti »širo|
razgovori navrgli vsaj en^
centra. Od ponedeljka doi
bote smo na Rogli. Po po\i
ku načrtujemo ob rednih t
ningih igranje dveh prijate
skih tekem na teden.«
... o morebitni atraktr
igri, magnetu za že izgubi^
celjske ljubitelje košarke.
»Vse bo odvisno od sest
ekipe. Mladi, ambiciozni pi
skajo. S konkurenco bi t
ustvarili bolj agresivno
kombinatorno igro, ki ne
slonela le na metih iz razda
ki so zelo varljivi in zaradi
terih so tudi izpadh iz zve!
lige.«	DEAN ŠUST^
Helena Lavrinc na
Balkansko prvenstvi
Lani najboljša slovenst
strelka iz Rečice pri ^
škem Helena Lavrinc bol
septembra nastopila '
Balkanskem prvenst
z zračno in MK pi^to
v Ohridu. To bo njen zadi
nastop kot mladinka v <
žavni reprezentanci. I'?
kasneje bo že nastopala«
članica. Upajmo, da ta
uspešno kot v mladin*
konkurenci.
Marjan Livk državni prvak
člani AMD Šlander iz Celja so pripravili republižl^J
državno prvenstvo v kartingu, kjer je nastopilo na republi-^^
prvenstvu 31, na državnem pa 66 tekmovalcev iz 10 klubjj^
Celja je največji uspeh dosegel Marjan Livk v razredu lO"
senior - interkontinental. Ekipno so bili člani AMD Sla'
četrti. Lahko pa bi bih boljši, če ne bi večina najboljših nji""
nekdanjih tekmovalcev nastopala za druge klube. Na po®"
je državni prvak številka 14 Marjan Livk iz Ceha.
TV-Foto: T.T^
. aURUST 1089
novi tednik - stran 11
se ti hrana prismodi, je
ug volja, če se zažge, je jeza,
i* pa se od kuhanja v stanova-
iu vžge, pridejo gasilci. Sled-
ji tretja stopnja, ki jo povzro-
človeška pozabljivost, je
^ponedeljek priklicala celjske
Uflicne gasilce v Šaranoviče-
Vulico v Celju. Sledila je četr-
^ stopnja - ol^šanje, k^jti
.^gnj se ni imel časa razboho-
ti in tako škoda ni bila velika.
Q(j ponedeljka do četrtka je
g niir, pravo zatišje pred po-
^om, kije v petek zajel stano-
^je Antona K. iz Trnovelj.
jj^oka, ki se je igral neprevid-
^ igrice, ni bilo časa našeška-
i Vsa pohvala gasilskemu
HiStvu iz Trnovelj, ki je ne-
mudoma prihitelo na pomoč in
j^anom Trnovelj, ki so poka-
^ veliko mero človeške, so-
ijjdske solidarnosti.
' Mačji kašelj, vendar čisto ne-
jotrebno opravilo, je odpira-
^ vrat, s katerim so se ta te-
^ tudi morali ubadati gasil-
j, tokrat v Okrogaijevi ulici,
a§tevilki 3 in 5, s številko 5 pa
^ bila še ena sitnost, ko se je
am razlila večja količina vode,
giaicG pa se je zgodilo tudi na
jojki v isti ulici.
Rutinsko opravilo, pranje čr-
pali(e, je bilo v celjskem Ingra-
m, nič posebnega pa tudi 14
testnih reševanj v tem tednu.
Jsvojem poročilu pa so celjski
poklicni gasilci tudi zapisali,
^ se bodo morali v delovni
^anizaciji Slovenijales krep-
ko potruditi in popraviti napa-
ko na alarmni napravi. Kar tri-
krat se je čisto po nepotreb-
Sftn oglasila. V soboto so ga-
Ifci skakali na zračno blazino,
pa programu je bila sektorska
Isja v Zdravilišču Dobrna. Za
isak slučcO, kajti - nič nas ne
Bie presenetiti.
Ljubitelj tovornjakov In avtobusov
Medtem ko nekateri vozijo
tovornjake in avtobuse kot
redno delo, je bila za Franca
Reška taka vožnja priljubljen
bobi. Vendar je bilo pri tej
njegovi ljubiteljski dejavno-
sti narobe to, da je do vozil
prišel na nepošten način. Tre-
ba pa je tudi priznati, da je bil
kar dober voznik, saj na nobe-
nem vozilu ni naredil škode.
Zdaj bo moral s takimi vož-
njami prekiniti, saj so ga mi-
ličniki po zadnjem podvigu
izsledili ter z ovadbo zaradi
suma storitve kaznivega deja-
nja odvzema motornega vozi-
la predali v nadaljnji po-
stopek.
Ko je 26. maja nek^ po 23.
uri s parkirnega prostora celj-
ske Tkanine ob Teharski cesti
izginil tovornjak s priklopni-
kom, so delavci organov za no-
tranje zadeve pričeli z intenziv-
nim iskanjem; ne le zaradi sa-
mega ukradenega tovornjaka,
ampak tudi zato, ker je bilo na
priklopniku za dobro milijardo
dinaijev tovora. Iskanje je bilo
dolgo, vendar uspešno: 8. tega
meseca so najprej našli vlečno
vozilo in to v daljrxji Novi Varo-
ši, tri dni kasneje pa v Ivangra-
du še priklopnik s tovorom.
Oboje so vrnili delovni organi-
zaciji Evrotrans iz Ribnice, ta
organizacija pa je morala na
bencinskih črpalkah poravnati
še nekaj računov; za nekaj nad
2,2 milijona dinaijev. Za ves ta
denar 29-letni Franc Rešek iz
Lošincev pri Murski Soboti ni
nakupil bencina, ampak je
opravil tudi nekaj tako imeno-
vanih suhih tankanj, ko sta si
z delavcem razdelila denar za
navidezni nakup goriva.
Kasneje se je izkazalo, da je
Rešek s tovornjakom opravil
kar dolgo pot. Iz Celja se je
odpeljal čez Slovensko Bistri-
co v domačo Mursko Soboto,
pa v Lendavo, Varaždin, Za-
greb in Veliko Kladušo ter Bi-
hač, Banjaluko, Sarajevo do
Budve. Nato je v Ivangradu
pustil priklopnik, z vlečnim
vozilom, pa seje odpeljal v No-
vo Varoš, kjer ga je pustil na
parkirnem prostoru.
Zanimivo je, da je Reška lju-
biteljska žilica za vožnje prijela
pred ali med prestajanjem za-
porne kazni. Tako je že v noči
z 12. na 13. maj letos po izhodu
iz mariborskega zapora odpo-
toval v Ljubljano in vzel tovor-
njak s priklopnikom (tudi last
ribniškega Avrotransa) ter se
z njim odpeljal v Mostar, kjer
je vozilo pustil na parkirišču.
Franc Rešek je osumljen še
ene tatvine motornega vozila
- tokrat avtobusa. 11. septem-
bra lani je namreč pri restavra-
ciji Sonce vlomil v izletnikov
avtobus. Podobno kot v osta-
lih primerih je v vozilu našel
kontaktne ključe, tako da ni
imel težave z zagonom vozila.
Z avtobusom se je iz Rogaške
Slatine odpeljal proti Vranske-
mu ter Ljubljani do Medvod,
kjer je imel »posel« z delavcem
na črpalki, da je prišel do de-
naija. Seveda tudi črpalkar, ki
je na tako suho tankanje pri-
stal. Iz Medvod seje Rešek od-
peljal proti Zagrebu, nato
v Slunj in spet v Zagreb, kjer je
avtobus lepo parkiral pred ho-
telom Internacional ter ga pra-
vilno zaklenil. Izletnik je dobil
vozilo nazaj nepoškodovano,
poravnati pa so morali seveda
račune pri Petrolu.
F. K.
KOMENTIRAMO
Črni vikendi
že drugič zaporedje bil na celjskem območju pravi črni konec
tedna. Ze prejšnji teden smo poročali o številnih prometnih
nesrečah, ki so se zgodile pretekle dneve od petka do nedelje,
enake dni v tem tednu je bilo še huje. Krvavi sta bili predvsem
sobota in nedelja. Pri štirin^stih prometnih nesrečah je ena
oseba umrla, 22 pa jih je bilo ranjenih. Seveda pa je nastala tudi
ogromna gmotna škoda.
Še na nekaj velja opozoriti - zelo veliko je bilo nesreč, ki so jih
zakrivili vozniki, ki so vozili vinjeni. Očitno je, da mnoga opozo-
rila le malo zaležejo, pri nekaterih pa sploh nič. Pa vseeno morda
še eno opozorilo ne bo odveč - vscj za tiste, ki so morda le še vse^j
malo dovzetni in bodo le premislili, ko bodo brali poročila o tako
številnih nesrečah, ranjenih in mrtvih.
Zdaj je namreč nastopil čas, ko so vozni pogoji vse slabši. Vse
večje dežja inznjim mokrih ter spolzkih cest, objutrihježe tudi
pogosto megla. Vse to pa terja še večjo previdnost. In pa nikar
ne varčujte z lučmi - zaradi sebe in drugih.
Pa še eno opozorilo: jutri se prične pouk.Na cestah bo spet več
mladih - pešcev, kolesarjev, voznikov koles z motorji. Zato je
potrebna večja previdnost vseh udeležencev. Pa ne le jutri in
prve šolske dni - ampak bi tako moralo biti vedno.
PROMETNE NESREČE
Trčil v tovornjak
V	soboto ob 16. uri se je zgo-
dila na regionalni cesti v kra-
ju Dekmanca v šmarski obči-
ni huda prometna nesreča. Na
mestu je bil mrtev voznik
osebnega avtomobila 53-letni
Alojz Kocjan iz Podgoija pri
Brežicah. Peljal je z neprimer-
no hitrostjo in v blagem ovin-
ku je vozilo začelo zanašati, za-
peljal je levo in trčil v tovor-
njak, kije stal zunaj ceste. Voz-
nik je bil takoj mrtev, hudo pa
sta se ranila njegova 46-letna
žena in 24-letni sin. Oba so pre-
peljali na zdravljenje v celjsko
bolnišnico.
V ovinku na levo
Dva hudo ranjena, dva lažje
in velika gmotna škoda - to so
posledice prometne nesreče,
ki se je zgodila v soboto ob
18.45 na magistralni cesti
v Čmavi. 22-letni Miodrag
Markovič iz Celja je peljal od
Titovega Velenja proti Aiji va-
si, v Črnavi pa ga je v ostrem
ovinku zaradi neprilagojene
hitrosti začelo zanašati. Zape-
ljal je na nasprotni vozni pas,
po katerem je pripeljal naspro-
ti tudi z osebnim avtom Jože
Krenker iz Plešivca. Le-ta seje
sicer umikal, trčenja pa ni
uspel preprečiti. Voznik Kren-
ker in njegova žena sta bila hu-
do ranjena, njun štiriletni sin
ter voznik Markovič pa lažje.
Pretesno Je
prehiteval
V	prometni nesreči v Roga-
ški Slatini se je v sredo hudo
ranila 29-letna kolesarka Dra-
gica Mrkša iz Rogaške Slati-
ne. Ko se je peljala po Kidriče-
vi cesti jo je pretesno prehite-
val z osebnim avtom 24-letni
Janko Šipec, tudi iz Rogaške
Slatine. Oplazil jo je in kolesar-
ka je padla ter se hudo ranila.
Zbil Je otroka
Preteklo sredo nekaj po 18.
uri je na lokalni cesti v Podlo-
gu 38-letni Jože Benetek iz Za-
loga zbil sedemletnega otro-
ka. Otrok je s kolesom nena-
doma zapeljal na cesto, voz-
nik pa kombija ni uspel pra-
vočasno ustaviti.
Nesreča ob nesreči
Ko so v Velikem Širju hote-
li reševati eno prometno ne-
srečo, se je zgodila druga, še
hujša. Pri prvi namreč ni bil
nihče ranjen, po drugi pa so
morali v celjsko bolnišnico
prepeljati 33-letnega Franca
Prašnikarja iz Lokavca pri
Rimskih Toplicah, ki je bil si-
cer udeležen že pri prvi ne-
sreči.
Prašnikar je bil sopotnik
v osebnem avtomobilu, s kate-
rim je od Celja proti Zidanemu
mostu peljal 26-letni Darko
Draksler iz Zidanega mosta.
Zaradi neprimerne vožnje je
v Velikem Šiiju zapeljal s ceste
na bankino, kjer je avto nase-
del. Prašnikar je šel na cesto in
ustavljal kombi, da bi ju zvle-
kel na cesto, tedaj pa ga je po-
drl z osebnim avtom Alojz Sa-
lamon, 45 let, iz Loga pri Hrast-
niku.
Mladost In alkohol
Med prometnimi nesreča-
mi, pri katerih je bila med
vzroki tudi vinjenost, je goto-
vo posebna tista, ki se je v so-
boto nekaj po 23. uri zgodila
v Mozirju. In to zaradi tega,
ker je bil vinjen komaj 15-letni
voznik. P. M. je peljal s kole-
som z motoijem, na njem pa je
sedel še leto dni starejši A. M.
Na Aškerčevi uhci je voznik
zapeljal z vozišča na bankino
ter trčil v zložene tlakovce ob
cesti. Voznik je imel čelado,
sopotnik pa ne. Oba sta bila
hudo ranjena, predvsem hudo
sopotnik.
Gorelo v SIP
Prek vikenda je gorelo v razvojno-
prodajnem centru SIP Šempeter. Po-
žar je nastal zaradi kratkega stika na
električni napeljavi.
Najprej se vžgal papir in lesena
omara, za katero je bila napeljana
elektrika, potem pa seje ogenj razširil
po prostoru in poškodoval dva raču-
nalniška terminala, 16 risalnih desk,
21 delovnih miz, osciloskop in mikro-
procesorski krmilnik. Plameni so uni-
čili tudi precej projektne dokumenta-
cije. Ker so bili prostori dobro zaprti,
je zaradi pomanjkanja kisika ogenj
pojenjal sam od sebe. Kljub temu je
napravil kar za štiri milijarde dinarjev
škode.
Izpraznil Je garažo
Medtem ko je bil Viljem
Črešnar iz Zreč dalj časa
odsoten, je neznanec obi-
skal njegovo hišo v Ulici
bratov Mernik v Zrečah.
Iz garaže je odnesel najra-
zličnejše orodje ter stroje
ter lastnika s tem oškodo-
val za okoli deset milijonov
dinaijev.
Zgorelo Je
stanovanje
Kar za okoli 300 milijo-
nov dinarjev škode je na-
stalo pri požaru, ki je v pe-
tek izbruhnil v podstreš-
nem stanovanju stano-
vanjske hiše Antona Ko-
štomaja v Trnovljah.
Ogenj je uničil vse zgornje
stanovanje ter opremo. Vse
kaže, da je požar zanetil
petletni otrok, ki se je igral
z vžigalicami in zažgal kar-
tonsko embalažo novega
pohištva.
12. stran - novi tednik
31. avgust ii
31. avgust 1989
novi tednik - stran 13
poiščite v... TEHNIKI
Zakaj bi se jezili na slabe zveze. Zamenjajte telefon.
V Tehniki ga ponujajo že za 1,600.000 din, za najboljšega
pa boste odšteli 3,614.000 dinarjev. Za boljšo slišnost
v avtomobilu pa priporočajo avto zvočnike. Za boljše
boste odšteli 1,840.000 dinarjev, za nekaj slabše pa
samo 612.600 dinarjev.
Kadrovska komisija
DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVNIH ORGANOV OBČINE
CELJE
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi v občinskem inšpektoratu
VODNOGOSPODARSKEGA
INŠPEKTORJA
Pogoji: - visoka šolska izobrazba gradbene ali druge
ustrezne smeri
- 5 let delovnili izkušenj
Poleg navedenih posebnih pogojev mora kandidat
izpolnjevati še splošne pogoje. Delavec bo imenovan
za dobo 4. let in bo lahko ponovno imenovan. Vloge
z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski
službi Delovne skupnosti UO občine Celje, Trg svo-
bode 9, v osmih dneh od dneva objave razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh od
zaključka razpisa.
Komisija za delovna razmerja
LESNINA, Ml - MODERNI
INTERIERI LJUBLJANA,
Parmova 53
objavlja
za potrebe PC Leveč pri Celju
prosta dela in naloge
1. prodajalke - šivilje
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stop-
nja) komercialne, trgovske ali tekstilne smeri, 2 leti
delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje-
ga dela na naslov:
LESNINA Ljubljana, Kadrovsko pravni sektor, Par-
mova 53, 61000 Ljubljana, v 8. dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
RADIO CELJE
Četrtek, 31. 8.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU), 16.00 Čestitke in ozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 1.9.: 8.00 Poročila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poročila,
10.00 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, osmrtnice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 2. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 8.45 Val iz
Butal, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski
sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ). 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Glasbeni predvečer
na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 3.9.: 8.00 Napoved, 9.00 Poročila, 11.00 Žveplometer
(ponovitev). 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek,
12.30 iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zak-
ljuček.
Ponedeljek, 4.9.: 8.00 Poročila, 8.30 Športno dopoldne, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.15 Lestvica domačih melodij, 18.00 Glasbeni predvečer
na RC, 19.00 Zaključek.
Torek, 5. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe, 10.00 Poročila,
11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi,
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Glasba, ki jo radi poslušate, 18.00 Glasbeni predve-
čer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 6. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Počitniške razglednice, 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 MHz in na SV
frekvenci 963 KHz.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	DUGO TOPLO LIJETO - DŽAVOLI	(8)
2.	LOOKING FOR FREEDOM - DAVID HASSELHOF	(6)
3.	ZVEZDE VEDO - TOM TOM	(4)
4.	LIBERIAN GIRL - MICHAEL JACKSON	(3)
5.	TO Ml RADI - CRVENA JABUKA	(5)
6.	ETERNAL FLAME - THE BANGLES	(8)
7.	GOOD THING - FINE YOUNG CANIBALS	(7)
8.	VRNIVA SE NA NAJINO OBALO - HELENA BLAGNE
IN NACE JUNKAR	(2)
9.	CALIFORNIA BLUE - ROV ORBISON	(1)
10. OD SVEG TEBI SRCA FALA - OLIVER DRAGOJEVIČ
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	POLKA JE PLES ZA SLOVENCA-UPA	(6)
2.	VRAČAM SE MATERI ZEMLJI-KLAVŽAR	(6)
3.	TI BOŠ POZABIL-MITJA KAPŠ	(4)
4.	NAJIN SVET ŽEUA-SLAVČEK	(4)
5.	POZABI SKRBI-KOVAČIČ	(10)
6.	TINA-ŠTAJERSKIH 7	(3)
7.	SESTAVLJENA POLKA-KARLI GRADIŠNIK	(8)
8.	ANUŠKA-GORENJCI	(7)
9.	ZA VSE LJUDI ZAPOJMO PESEM-HENČEK	(9)
10. PISMO PIŠEM TI-CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (1)
Lestvica domačih melodij Je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_______________
izvajalec_____________
lestvica domačih melodij_
izvajalec__________________________
ime in priimek_
naslov________________________
Nagrajenca: Andreja Jazbec, Vrtna ulica 36, Štore
Mojca Jereb, Teharje 36a
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
14. stran - novi tednik
31. avgust ii
31. avgust 1989
novi tednik - stran 15
16. stran > novi tednik
31. avgust
Narava kipari
Kako zna narava presenetiti,
so nekateri že občutiU. Njene sa-
dove, ko preseneti v dobro, pa
drugi že uživ^o. Prave kiparske
sposobnosti pa je pokazala na
njivi Zofije in Milana Petelinšek
iz Pongraca, ki sta takšno prese-
nečerye letos doživela prvič. Tu-
di letina je bila dobra, gospodar
pa pravi, da je za to »krivo« do-
bro gnojenje. Še večje presene-
čenje pa je na svojem vrtu doži-
vela Elizabeta Zagozda iz Pod-
gorja, Iger iz brajde raste več
metrskih jedilnih buč. Ena od
njih je že dosegla 1,60 metra,
B. L., Foto: Edi Masnec
Črna odlagališča v velenjski občini
Ne glede na to, da imajo v velenjski občini organizirano komunalno službo, da
nastavljenega komunalnega in sanitarnega inšpektorja, se v okolici Titovega Velenja v
znova pojavljajo črna odlagališča odpadnih snovi. In vedno več jih je! Vprašanje je, ali S
k£o storili, ali pa bomo morali počakati, da nam brezvestneži popolnoma zasvinjajo ok i
L- OJSTEi^'^
Slovenec, 25. avgust 1935
Kmetijska šola v Št Juriju obhaja letos 25 letnico usta-
novitve. Posebne slavnostne proslave, kot je bila ob 20
letnici, letos ob teh težkih gospodarskih razmerah ne bo,
zato se pa vrši na zavodu 31. avgusta in 1. septembra veliko
zborovanje. Zveza absolventov je izdala obsežnejše jubi-
lejno izveslje. Šolsko izvestje izkazuje, daje v preteklih 25
letih v 22 letnikih absolviralo na zavodu 582 gojencev. Od
teh je do sedaj že 132 samostojnih gospodarjev, 305 mlaj-
ših je še na domu staršev, 64 jih dela v raznih kmetijskih
službah, 47 v drugih službah in deloma v Ameriki, 33 jih je
med vojno padlo. Največ absolventov je iz ptujskega, celj-
skega in obeh mariborskih okrajev. Šolsko posestvo, kije
ob ustanovitvi obsegalo le zemljišče ob zavodu, se je pola.
goma z ma]yšimi dokupi povečalo na 51,50 ha, z dokupom
planinskega posestva za pašnik mlade živine na Boču pa
na 144ha. Kako so se početkom razmeroma slaba zem-
ljišča polagoma z drenažo in boljšim obdelovanjem zbolj-
šala, kažejo statistični podatki pridelkov v teku teh 25 let
Tako n. pr. so znašali pridelki prvo leto to je leta 1910, ko
zemljišča niso bila še osušena, zgnojena in pripravljena
ozimna pšenica 12q, ječmen 10q, oves 13,3q, koruza 10q.
krompir 74 q in pesa 150 q. Povprečje zadnjih pet let p»
izkazuje: pšenica 23 q, ječmen 21 q, oves 20 q, koruza 33 q.
krompir 182 q in pesa 871 q.
Število in teža živine se sicer izza prvih let po dokupu ni
toliko izpremenila ob povprečnem stariju 35 do 40 glav.
Povprečna mlečnost zadnjih pet let je znašala 1965 htrov,
najvišja pa 3434 litrov. V celi dobi 25 let pri živini ni bilo
nikake večje bolezni. Samo v zadnjih 15 letih je zavod
oddal za pleme 52 bikcev, 42 krav, 22 mpaščkov, 254 sviiy
in 120 ovnov. Z letom 1934 se je uredila na zavodu tudi
banovinska plemenilna postaja za srez Šmarje pri Celju.
Novo šolsko leto 1935 do 1936 se začne s 15. septem-
brom. V kmetijsko šolo je bilo sprejetih 30 gojencev.
Če je zdravje za starejšega
in obolelega najvažnejše, je
za zdravega, življenja polne-
ga človeka to ljubezen, pri
tem pa tudi leta niso važna.
V enem prejšnjih poglavij
je bil omenjen Jakob Križan,
kije 1672 prišel pred sodnika
Schatza, ker je z nekakšnim
vozljanjem jermenčkov pre-
prečeval plodnost pri mo-
ških in si s tem prislužil ob-
sodbo za čarovnika. Smrt je
morda storil na zanki, kije ni
sam zvezal.
Francoski zgodovinar D6-
lumeau predpostavlja, da so
nekoč žrebcem, bikom, ko-
zlom in ovnom s prevezova-
njem semenovodov odvze-
maU plodnost. Takšno spret-
nost so pripisovah coprni-
kom, češ, da na enak način,
vendar nevidno in tudi na
daljavo začasno ali za trgjno
odvzamejo plodnost. Za tako
odvzeto plodnost ali kakšen
drugi vzrok neplodnosti mo-
škega so imeli za coprniški
pripravek sluz iz gomoljčka
navadne travniške kukavice.
Gomolja ene rasthne sta
močno podobna deškim
dimljam, sj^ jim na Nem-
škem pravijo tudi Knaben-
kraut. Zvarek iz sluzi te rast-
hne n^ bi vračal plodnost,
če pa jo je užila nosečnica,
n£y bi bilo mogoče zagotoviti
celo spol še nerojenega otro-
ka - dečka.
Za in proti, k zdravju ah
k bolezni, k zanositvi ali pre-
prečitvi zanositve, obojega
naj bi bih sposobni ob pomo-
či zehšč, korenin ter ob spo-
sobnosti zagovaijaiya vešči
posebneži - copmiki. Kdo
ve, če še danes kje na tihem
kakšna stara mamca ne polo-
ži pod rjuho v postelj noseč-
nice v robec zavite česen in
peteršilj, da bi s tem odvrnila
vphv kake coprnice, ki bi ho-
tela naškoditi plodu?
Nesrečna žival - žaba -, ki
zaradi izsuševanja močvirij,
nevarnih okohščin, pred-
vsem cest, dandanašnji izu-
mira in je celo zaščitena. Ne-
koč so cepetale in poginjale
na konicah fižolnic, gnojnih
Coprnile v ljubezenskih zadevab
vil, ker jih je verovanje v co-
prništvo povezovalo s hu-
dim. Neprivlačen videz te ži-
vali ji je, kot kači (tudi sle-
pcu), prislužil človekovo ne-
naklonjenost.
Zgodba, ki jo je opisala Li-
zika Kregar in se je pripetila
njeni sestri, vsebuje oboje;
vero v copmije in - zavrže-
nost žabe.
Takole da je bilo:
»Leto 1926.,. Moji sestri je'
bilo štirinajst let in močno je
bila všeč ^ubimcu gostilni-
čarke v Lembergu, pri kateri
je moja sestra služila. Ko je
gostilničarka to opazila, jo je
na kvatrni petek peljala
v hlev, tam prižgala tri sveče
pod čm križ, ki ga je vedno
nosila v žepu. Sestra ji je mo-
rala obljubiti in to je rade vo-
lje storila, da ne bo nikoh
imela ljubezenskih zmenkov
z njenim ljubimcem. V tem
je gostilničarka od nekod iz
teme privlekla grdo, črno,
ostudno žabo in sestri z njo
mahala pred očmi:
»Copr, copr, coprala, v ža-
bo te bom zacoprala, če mi
boš Jožeta prevzela in z njim
ljubezen počela!«
Gnus do žabe, spoznanje,
da je gostilničarka copmica,
je mojo sestro še tisti večer
prign^a domov, kjer nam je
vse to povedala in službo pu-
stila.«
Zgodba pove, če nič dru-
gega, da so še v prvi četrtini
dvajsetega stoletja mnogi
verjeh v takšne reči in če je
lemberška gostilničarka zvi-
to izkoristila lahkovernost
doraščcuočega dekleta, si je
izbrala pravšnje sredstvo, da
se je znebila tekmice, čerav-
no je odgnati ravno ni mi-
sUla.
Naj bo tako ali drugače
-	pred štiristo leti, ko so go-
rele žrtve na grmadah - je
bilo takšno verovanje vse-
splošno in veliko bolj globo-
ko v ljudeh. Še danes mar-
sikje rečejo, kadar ne razu-
mejo kakšne »spotakljive«
ljubezni ah »neustrezne« za-
konske zveze, češ, ta ga je
zacoprala, pri čemer niso da-
leč od pomisli, da dotična
ženska vendarle ima nekaj
-	nekaj pač, da s tem odteh-
tioo očitano lastnost in za-
svojenca zaslepijo.
Takšnega zavjoanja je bila
obtožena tudi Veronika De-
seniška, ki da je omamila
Friderika, ga pripravila da je
segel po življenju grofice,
kasneje pa stregla po življe-
rxju starega grofa. Celjski
mestni sodniki pa so imeli
oči in videh, da je bila Vero-
nika s svojo mladostjo in le-
poto dovolj očarljiva. Pa smo
pri besedi čar - očarljiva.
Prihodnjič:
ČAR IN BLAGOSLOV
- ZA VSAK PRIMER
Gomolj navadne travniške kukavice, ki jih je sicetj^
vrst, imajo testisom dečka podobna, skupaj zra^.
gomolja, zato na Nemškem pravijo rastlini tudi »K^
kraut*. Gomoljčki so pri pravilni uporabi večstn^
zdravilni, gotovo pa, zaužiti v surovem stanju, nepo^',
jejo moško spolno moč - kot so včasih verjeli in po""
rastline sklepali.