GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIX.
KAMNIK, 27. FEBRUARJA 1989
Prve razprave o novostih v slovenski ustavi
Komlsfja slovenske skupščine » ustavna vprašanja je pripravila delovni osnutek dopolnil k slovenski ustavi. Gre za SI amandmajev, ki zadevajo družbenoekonomsko in politično ureditev. Pri pisanju delovnega osnutka je ustavna komisija poskušala upoštevati čim več stališč iz razprave o nekaterih temeljnih vprašanjih v zvezi s pripravo osnutka sprememb republiške ustave in stališča, ki so se v naši republiki oblikovala do vsebine in rešitev ob razpravi o dopolnilih k ustavi SFRJ.
Republiška ustavna komisija je tudi menila, da je treba amadma-je k slovenski ustavi sprejeti čimprej in sicer zaradi nujnih sprememb v političnem in gospodarskem sistemu. S spremembami političnega sistema je treba zgotoviti splošne, neposredne in tajne volitve za zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti (prve bodo aprila 1990. leta ali že prej), nujne spremembe v vlogi in organiziranosti sisov in v sistemu financiranja skupnih družbenih potreb in nujne prilagoditve skupščinskega sistema. Potrebne spremembe družbenoekonomske ureditev pa naj bi bile povezane z delovanjem gospodarske infra-
strukture, komunalnih dejavnosti in z vlogo republike in občine pri načrtovanju, družbenem razvoju, ekonomski politiki in davčnem sistemu.
Pri pisanju novih dopolnil je morala ustavna komisija upoštevati dve omejitvi. Prvič, temeljna načela, ki naj jih ne bi spreminjali v tej fazi ustavnih sprememb, čeprav je možno njihovo bolj ali manj široko razlaganje. In drugič, rešitve v slovenski ustavi ne smejo biti v nasprotju z jugoslovansko ustavno ureditvijo.
Vendar v ustavi ni urejen postopek, po katerem bi katerikoli organ ugotavljal nasprotje med zvezno in republiško ustavo. Tudi ustavno sodišče Jugoslavije ne ugotavlja nasprotja, ampak le daje mnenje zvezni skupščini. Torej gre za politično razpravo, ne pa za formalno ugotavljanje neskladnosti.
Predlagane ustavne rešitve ne pomenijo celovite ureditve družbenoekonomskega in političnega področja. To je naloga nove ustave. Kljub temu pa tudi v tej fazi sprememb ostaja dovolj prostora za iskanje izvirnih rešitev predvsem na političnem področju.
Republiška ustavna komisija je imela najmanj dela z ekonomski-
• Z občinske kandidacijske konference
Hočemo volitve ne volilne farse!
Kot že na mnogih sejah doslej, v zvezi s pripravami na volitve, so se tudi na občinski kandidacijski           konferenci
v Kamniku navzoči v večini protoževali, da imajo zvrhano mero volilne zmede in da naj konec koncev nehamo mešati stvari, dokler nam ne bo vse jasno oziroma naj se držimo stare oblike, dokler uradno, (V ustavi ne bo zapisano dru-"gače.
Kljub vsemu je bilo po poročilih iz temeljnih kandidacijskih konferenc marsikje, tako v krajevnih skupnostih kot tudi v delovnih organizacijah, slišati zahtevo po čimprejšnji uvedbi neposrednih volitev. Ob tem pa naj bi seveda tudi jasno opredelili, kaj je aktivna in kaj pasivna volilna pravica. V nekaterih okoljih so se delegati tudi spraševali, zakaj na kandidatni listi niso bili vsi predhod-
no evidentirani, ki so v temeljnih okoljih dobili veliko podporo. Skupna ugotovitev velike večine delegatov na TKK v kamniški občini je bila tuđi, da se še vedno vse preveč ukvarjamo z načinom volitev, premalo pa z vsebino.
Potrebno večino na občinski kandidacijski konferenci sta v kamniški občini dobila Marko Bule, od 77 je zanj glasovalo 57 delegatov in Janez Drnovšek, ki je dobil glasove 43 delegatov.
In kakšna je bila udeležba krajanov in delavcev na temeljnih kandidacijskih konferencah v Kamniku? V krajevnih skupnostih se jih je udeležilo približno pet odstotkov krajanov, v delovnih organizacijah pa je bila udeležba nekoliko večja, petnajstodstotna. Torej, nekoliko slabše kot lani.
R. G.
mi spremembami v ustavi. Že pri ocenjevanju dopolnil k ustavi SFRJ je bilo sprejeto stališče, da so to najradikalnejše spremembe po uvedbi samoupravljanja leta 1950. Te dajejo možnosti za prilagajanje našega sistema ekonomskim sistemom razvitih držav. Pomenijo pomembne spremembe pri uveljavljanju podjetništva, ekonomskih zakonitosti, motivacije, vključevanju lastninske koncepcije družbene lastnine in pluralizma lastnin, pri uveljavljanju sistema prisvajanja ne le na podlagi dela temveč tudi sredstev, pri drugačnem sistemu upravljanja in opustitvi konsenza v delovnih organizacijah, svobodnejšim notranjim organiziranjem in pri večji vlogi delavskih svetov in poslovodnih struktur.
Zato je ustavna komisija večji del teh dopolnil prepisala iz zveznih amandmajev in v delovnem osnutku slovenske ustave na tem področju niso predlagane pomembnejše spremembe. Te tudi niso možne, saj gre večinoma le za uskladitev republiškega ustavnega teksta z zveznim. A tisti, ki bo še tako vztrajno iskal izraz podjetje, tega v slovenskih dopolnilih ne bo našel, saj ga ni tudi v zveznih, ki so bila sprejeta pred zakonom o podjetjih.
Več manevrskega prostora je ostalo ustavni komisiji pri oblikovanju dopolnil na političnem področju. Tu je komisija ponudila nekatere bistvenejše spremembe dosedanje ureditve.
Najprej se je lotila samoupravnega organiziranja. Delovni osnutek izhaja iz svobode in prostovoljnosti takega organiziranja. Obvezno je ustanavljanje sisov na enakih področjih, kot jih določa zvezna ustava (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo in socialna politika). Po mnenju ustavne komisije gre tu za pomembne družbene potrebe, ki ne morejo biti odvisne predvsem od interesov vsakega posameznega podjetja. Toda tudi na teh petih področjih, kjer je ustanavljanje sisov obvezno, se lahko za več dejavnosti ustanovi skupna obli-
ka organiziranja na ravni občine, regije ali republike. Možne so tudi druge oblike interesnega organiziranja, ki ne bi bile le kopije sisov. Z zakonom se lahko določi tudi ustanovitev sisa ali druge oblike samoupravnega organiziranja na posameznih področjih gospodarske dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena (energetika, promet in zveze, komunalne dejavnosti). Z novimi dopolnili naj bi imel zbor združenega dela ustavno pravico, da odloča 0 globalnem obsegu sredstev za skupne družbene potrebe. Osnova za financiranje teh potreb naj ne bi bili le prispevki, ampak tudi davki in druge obveznosti. Skupaj s spremembami davčnega sistema naj bi to pomenilo bistveno manjše stroške pri zbiranju, evidentiranju in porabi teh sredstev. To bi lahko omogočilo tudi bolj preprosto ugotavljanje zdaj tako različnih osnov za posamezne prispevke in drugačno vlogo, ki jo imajo pri plačevanju ozdi in občani.
Pri financiranju družbenih potreb je republiška ustavna komisija kot inačico predlagala, da bi lahko za nujne potrebe družbene reprodukcije, ki so določene z družbenim planom Slovenije, razpisali obvezno javno posojilo. Ta pravica ostaja le republiki, saj občine s svojimi akti ne morejo razpisati takega posojila. Ta obveznost naj bi se po novem nanašala tudi na občane in ne le na gospodarske subjekte. Toda v ustavni komisiji so bili nekateri proti taki rešitvi, s katero naj bi spet obremenili žepe ljudi. Zato so predlagali, naj bi to vprašanje rešili z drugimi elementi financiranja, kot so davki in delnice.
Kar zadeva republiški proračun, naj bi se ta v prihodnje uporabljal tudi za uresničevanje razvojne politike, določene v družbenem planu Slovenije. Republiška skupščina pa naj bi pri prevzemanju finančnih obveznosti do federacije upoštevala tudi materialne možnosti republike v skladu z njeno lastno sposobnostjo
Prehodili smo Pot spominov NOB
Predsednik občinskega odbora ZZB NOV občine Kamnik Janez Prezeljje v četrtek, 16. februarja v prostorih DV Kamnik, podelil skupini pohodnikov - upokojencev značke za prehojeno POT SPOMINOV NOB OBČINE KAMNIK.
Na priložnostni slovesnosti je Janez Prezelj govoril o ciljih spominske poti in o številu udeležencev, ki se podajajo na lepo, zanimivo in kar precej dolgo pot.
Po podatkih, kijih ima občinski odbor ZZB NOV v Kamniku, je Pot spominov - do sedaj prehodilo največ upokojencev, nekateri že dvakrat, zato bo naloga odbora za organizacijo te poti, da spodbudi večjo aktivnost tudi v šolah, krajevnih skupnostih itd. Skupina upokojencev, prejemnikov značk             STANE SIMŠIČ
ter lastnimi razvojnimi cilji in stremljenji.
Po novem naj bi imela republika tudi nekatere nove pristojnosti. Te se nanašajo na prostorsko ureditev, urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, stanovanjsko graditev, otroško varstvo in socialno skrbstvo ter telesnokulturno dejavnost, sistem državne uprave, izvolitev in razrešitev sodnikov za prekrške, odvetništvo, notariat in drugo pravno pomoč in referendum.
Največ dela je imela ustavna komisija z volilnim in delegatskim sistemom. Na tem področju je poskušala slediti zahtevam javnosti za neposredne, splošne in tajne volitve.
Tako sta pri oblikovanju delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine dani dve različici. Po prvi so možne neposredne in tajna volitve, po drugi pa ostaja načelo delegiranja. Če bi ohranili delegiranje, je v ustavi dana tudi možnost, da bi namesto zamenljivih delegatov uvedli stalne s štiriletno mandatno dobo. Delegati v zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine bodo voljeni na neposrednih, tajnih volitvah. Nespremenjen ostaja način volitev v družbenopolitične zbore občinske skupščine, medtem ko je za ta zbor republiške skupščine predlagano neposredno, splošno in tajno glasovanje. Kandidate za ta zbor je mo-
goče določiti izmed članstva in ne le iz ustreznega organa družbenopolitične organizacije. Za nosilce funkcij v državnih organih je predlagano, da je število kandidatov večje od števila, ki se voli oziroma imenuje. Odstop od tega načela predstavlja le ohranitev sedanjega načina kandidiranja predsednika republiškega izvršnega sveta.
Glede volitev predsednika in članov slovenskega predsedstva je ustavna komisija predlagala tri različice. Skupne značilnosti vseh treh so, da sestavljajo predsedstvo predsednik in šest članov predsedstva, predsednika RK SZDL in CK ZKS pa nista več člana predsedstva po položaju. Po veh predlaganih različicah se. predsednik voli za štiri leta in ne more biti ponovno izvoljen.
Po prvi različici naj bi člane predsedstva tako kot do zdaj volile občinske skupščine, predsednika predsedstva pa bi zbori republiške skupščine volili izmed članov predsedstva. Po drugi različici naj bi predsednika in člane predsedstva volila republiška skupščina na skupni seji. Po tretji pa naj bi predsedstvo izvolili z neposrednim, splošnim in tajnim glasovanjem. V dosedanjih razpravah je bil dan tudi predlog, naj bi zmanjšali število članov predsedstva ali pa da bi imeli samo predsednika.
Spremembe na področju volilnega sistema, ki bodo pomenile
Nadaljevanje na 2. strani
Seminar za mladinske aktiviste
Sredi februarja se je v domu v Kamniški Bistrici zbralo kakih petdeset mladincev na enodnevnem seminarju, katerega ciUJe bil predvsem obravnava tekočih problemov v okoljih, kjer mladi živijo in delajo. Delo je potekalo v štirih skupinah in po ocenah udeležencev so bile razprave plodne, predlogi pa konkretni.
V prvi skupini so sodelovali mladi v izobraževanju, žal niso bili preveč številni. Pogovor je stekel predvsem o problemih na posameznih šolah. V osnovnih šolah se kaže prepad med pionirsko in mladinsko organizacijo, temeljna ugotovitev te razprave je bila ta, da je treba učence nižjih razredov uvajati v delo v mladinski organizaciji že pred vstopom, zanj pa naj se odloči uče-
nec sam. V pomoč osnovnim organizacijam bo priskočila tudi OK ZSMS z zunanjimi mentorji, ki bodo skrbeli za stik med učenci in učitelji. Seveda predstavlja organiziranost osnovnih organizacij le del mozaika. Mladi bodo sprejeli predvsem način dela in probleme, ki so njihovi problemi v osnovnih šolah. Vsako leto je kup problemov s poklicnim usmerjanjem osnovnošolcev in srednješolcev, štipendiranjem, tekmovanji in končnimi izleti. To so konkretni problemi, ki zahtevajo konkretne rešitve širše družbene skupnosti, mnogo pa lahko prispevajo osnovnošolci, srednješolci in OK ZSMS.
Drugo skupino so sestavljali predvsem mladi, ki že delajo v združenem delu. Ponovno so ugo-
tovili, da so mladi v osnovnih organizacijah po podjetjih večinoma neaktivni, prav to pa je vzrok njihovega simboličnega vključevanja v organe odločanja. Mladinska organizacija ima možnost načrtnega predlaganja mladih v razne samoupravne organe. Demokracija brez mladih namreč ni prava demokracija, saj predstavljajo del družbe. Skupina je zadolžila predsedstvo OK ZSMS, da pojasni in razišče položaj mladih v zasebnem sektorju in vse bolj pogosto nezaposlenost, zato je treba ugotoviti, koliko mladih je nezaposlenih, dobrodošla pa je bila tudi pobuda o ustanovitvi posebne skupine mladih iskalcev zaposlitve pod okriljem OK ZSMS Kamnik. Za konec so spregovorili še o pripravništvu, ki je v večini delovnih
organizacij neustrezno in nestrokovno pripravljeno. Nujno bi bilo treba zagotoviti strokoven pristop in nadzor kakovosti pripravništva. Svojo skupino je imel še center za prosti čas; razprava je navrgla kup konkretnih predlogov. Najprej so se pomudili pri tekmovanjih za pokal OK ZSMS. Vsekakor je potrebna reorganizacija športnih tekmovanj te vrste, zato so sprejeli sklep, da se športne panoge določijo po demokratični poti, tekmovanj pa se lahko udeležijo osnovne organizacije, klubi, društva in neformalne skupine. Ker je naloga centra za prosti čas predvsem organizirano preživljanje prostega časa, je treba nadaljevati s tradicijo uspešnih prireditev, ljetos bo spet Večer plesa, izkupiček  prireditve   pa  bo  OK
ZSMS Kamnik nakazala porodnišnici za nakup inkubatorjev. Razprava je sprožila nekaj konkretnih vprašanj in pobud, ko naj jih preuči predsedstvo. Prvi predlog je, da se določi točen urnik delovanja Solidarnosti v prostorih nad kavarno Veronika, ostali termini pa morajo biti namenjeni za ostale dejavnosti. Termine mora koordinirati izključno ZKO Kamnik. Uresničitev tega bo preprečila monopolni položaj Solidarnosti nad temi prostori. Drugi predlog se nanaša na Maleše-vo galerijo. Delovna skupina je predlagala, da se skrči stalna zbirka in tako pridobi prostor za kulturne prireditve in razstave. Ostali predlogi se nanašajo na ekologijo. Kot vsi dobro vemo, je reka Kamniška Bistrica precej onesnažena, zato so predlagali predsedstvu, da preko delegatov DPZ zastavi delegatsko vprašanje, kakšne so možnosti, da bi Komunalno podjetje Kamnik finančna sredstva, ki so bila name-
njena na zimsko službo, namenila za čiščenje bregov Kamniške Bistrice. Prav tako je treba preučiti, kam Meso Kamnik - klavnica spušča svoje odpadke (kri).
Nazadnje so se pomudili še pri turizmu. V Kamniku v zadnjih letih nismo na tem področju praktično nič naredili, čeprav imamo idealne naravvne pogoje, vse ostalo pa močno šepa s Turističnim društvom na čelu. Zato mladi predlagajo, da se na podlagi nove zakonodaje o ustanavljanju novih podjetij ustanovi mešano podjetje za turizem po delniškem sistemu.
Po približno treh urah dela po skupinah je bila še programsko volilna konferenca, na kateri so potrdili finančni plan in izvolili šest novih članov predsedstva in nadzorni odbor. Konferenca je podprla vse predloge delovnih skupin in naložila predsedstvu, da jih z vso skrbnostjo preuči.
DAMJAN GLADEK
mmMMMMSBlmš
Prispevajmo v sklad Mestnega muzeja Idrija za sanacijo
partizanske bolnišnice Franja
St.racuna. 82020 - T43 -1146 Mestni muzej) Hrt)a
2
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
• S seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
Minus ali plus deset odstotkov
Na zadnjem, skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, so delegati nekaj več pozornosti posvetili prometni varnosti v občini, programu dela zborov skupščine, proračunu, novim komunalnim taksam.
• Poleg že naštetega so na zadnji seji delegati sprejeli še: poročilo o izvršitvi programa dela zborov skupščine občine Kamnik v preteklem letu, dopolnitve in spremembe odloka o stavbnih zemljiščih, družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS in dali so soglasje k statutu Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Proračun ima vse manj manevrskega prostora
Prostor za občinski proračun je v primerjavi z republiškim čedalje manjši, je med drugim dejal predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj v obrazloži-, tvi združitve postopka sprejemanja odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1989. Ta je po njegovih besedah nujna predvsem zaradi bojazni, da bi se tudi občinska uprava srečala z nelikvidnostjo, kar bi seveda popolnoma ohromilo delo upravnih služb v občini. Ne glede na skrajšani postopek pri sprejemanju proračuna pa je predlagatelj odloka na seji poudaril, da bodo vse pripombe k osnutku upoštevane pri skorajšnjem rebalansu proračuna. Ob sprejemanju proračuna, ki je med nekaterimi delegati predvsem zaradi postopka ponovno zasejal nejevoljo in dileme, kako jih ponovno »peljejo žejne čez vodo«, je treba omeniti, da je vse skupaj posledica vse večje inflacije, ki povzroča, da tudi denar v proračunu vidno kopni. Pa še tako omenjeni odlok ne pomeni novih prilivov ali kakšne druge večje obremenitve za davkoplačevalce in ostale vire proračuna, ampak daje le zeleno luč, da se prilivi, ki v proračun pritekajo po ključu (ne glede na odločitve delegatov), lahko tudi porabijo; neizkoriščen denar inflacija takorekoč vidno »požira«.
Delegati so ob teh »proračunskih krčih« ponovno opozorili na nujno temeljito racionalizacijo dela v občinski upravi. Ivo Pire je delegate seznanil, daje kamniška občinska uprava na to mislila že dosti pred tem in ima zato glede na vsa merila ravno pravšnje število zaposlenih. Da pa ne bi le kritizirali, omenimo, da je delegat Komende poudaril, da iz lastnih izkušenj lahko pove, da kamniška občinska uprava kljub slabim pogojem dobro dela.
Po temeljiti proučitvi vseh razlogov za sprejetje odloka o proračunu občine, in po obrazložitvi, da slednje prav nič ne vpliva na priliv v proračun (denar bi tam ležal, mi bi bili pa brez plač, je ob tem slikovito dejal predsednik skupščine), so delegati sprejeli odlok.
Program ni dokončen
Glede na število obravnavanih točk smo lanski plan dela zborov skupščine izpolnili, nismo pa ga povsem uresničili po vsebini. Tudi letošnji program dela je le okviren, ni nekaj dokončnega, je na seji povedal predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. Kljub predlaganim dopolnilom izvršnega sveta (nanašala so se predvsem na točnejšo opredelitev posameznih predlagateljev točk dnevnega reda) in pripombe, ki jo je poslala delegacija Krajevne skupnosti Komenda, so delegati na predlog predsedstva sprejeli program v predlagani obliki. Amandmajev niso upoštevali tudi zato, ker jih pošiljatelji niso oddali pravočasno, je dejal Maks Lavrinc. Delegatu Komende, ki je predlagala umik obravnave ureditvenega načrta na njihovem območju, predvsem izgradnjo rekreacijsko turističnega centra ob hipodromu, je predsednik povedal da so njihove dileme glede financiranja odveč, saj se take in podobne dileme lahko rešijo prav na sejah skupščine in zato je vključitev te točke v program dela priložnost za osvetlitev problema z več strani.
Čemu o komunalnih taksah sploh razpravljati?
Še ena stvar je delegate na zadnji seji precej razburila. Komunalne takse namreč, ki so se sicer linearno, vendar nekatere kar za štirikrat povečale glede na cene v lanskem letu. Veliko prahu je med delegati, predvsem Stolovi-mi, ki so v zvezi s tem poslali tudi pripombo, dvignila visoka taksa za bivanje v počitniških domovih na Veliki planini - po novem so namreč takse na planini za vse enake, tako za hotelske goste, kot za delavce v počitniških domovih. Kljub nestrinjanju nekaterih, da so dodatne takse odveč ob prispevku, ki ga v Veliko planino in domove na njej že vlagajo nekatere delovne organizacije, so sprejeli osnutek sprememb odloka o komunalnih taksah v občini. Predlagatelj je delegatom namreč razložil, da bo predlagani cenik tako začel veljati šele s prvim januarjem 1990. leta. Ob tem se je seveda večina delegatov v dvorani spraševala, zakaj ob sedanji inflaciji sploh še raz-
Nadaljcvanje s 1. strani tudi drugačen položaj tako izvoljenih državnih organov, posebej skuščine, bodo gotovo imele učinek ne le za njihovo sestavo, ampak tudi njihovo vsebino dela in odločanje.
Predsednik in podpredsednik skupščine Slovenije in predsedniki zborov naj bi bili po novem izvoljeni za štiri leta in naj ne bi mogli biti dvakrat zaporedoma izvoljeni za te funkcije. Enako velja za predsednika ustavnega sodišča Slovenije.
Na področju človekovih pravic je ustavna komisija tudi pripravila nekaj novosti. Pri poudarjanju enakopravnosti ljudi je komisija zapisala, da so ljudje enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugačno prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli osebno ali drugo okoliščino. Takšna določba je v skladu z mednarodnim paktom o človekovih pravicah, ki ga je Jugoslavija ratificirala 1971. leta. Opozoriti pa je treba, da zvezna dopolnila niso na tem področju prinesla nobenih sprememb.
V Sloveniji naj bi tudi odpravili smrtno kazen. Dana je še alternativa, po kateri bi se lahko predpisala in izrekla smrtna kazen le za najhujše oblike kaznivih dejanj v času vojne.
Po novem naj bi bilo izpovedo-
vanje vere svobodno in torej ne bi bilo več določeno, da je vera človekova zasebna stvar.
V delovnem osnutku je v zvezi s postopkom spreminjanja ustave predviden tudi referendum. Zbori republiške skupščine lahko sklenejo, da se predlog o začetku spreminjanja ustave ali posamezna vprašanja dajo na referendum. Predlagana določba omogoča referendum v posameznih fazah postopka, vendar tega ne postavlja vnaprej kot obveznost.
Ena od različic daje tudi možnost, da se razpiše referendum, ko so že sprejete ustavne spremembe. Druga inačica pa določa, da o spremembah ustave odločajo zbori republiške skupščine enakopravno, s tem da so spremembe sprejete, če zanje glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora in jih potrdijo na referendumu.
To so le nekatere dopolnitve, ki jih prinaša delovni osnutek dopolnil k slovenski ustavi. Še pred določitvijo osnutka, kar bo opravila republiška skupščina 22. marca, naj bi potekala predhodna razprava, ki naj bi trajala do 10. marca. Po določitvi osnutka dopolnil naj bi potekala ustavna razprava do 15. junija, tako da bi do konca junija zbori slovenske skupščine določili predlog, julija pa naj bi sprejeli dopolnila k slovenski ustavi.
MAJDA VUKELIĆ
pravljati o kakršnihkoli številkah, ki danes delegate razburijo, jufri, ko bodo veljale, pa ponovno ne bodo služile svojemu namenu. In spet bomo sprejemali osnutek odloka o spremembi odloka ...
Akcija plus ali minus deset odstotkov
Kljub nenehnim prizadevanjem vseh dejavnikov, ki v naši družbi skrbijo za večjo varnost v prometu, omeniti moramo predvsem Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu pri SO Kamnik, se je akcija »minus 10 odstotkov« po dobljenih rezultatih oziroma podatkih o nesrečah v lanskem obdobju v naši občini malodane sprevrgla v svoje nasprotje. Predsednik sveta, Ivan Pristovnik, je na seji poudaril, da nenehno opozarjajo predvsem upravljalca cest na črne točke v naši občini, imajo nešteto preventivnih akcij v šolah, vendar pa več kot to ne morejo, Z nobenim dekretom se namreč ne da vplivati na zavest ljudi.
Uredite nam ceste in prometna varnost bo velika! Vse ostalo je čvekanje, se je hudoval nekdo od delegatov. Predvsem nad upravljala cest, za katere bo čimprej treba uveljaviti tudi kazensko odgovornost za nesreče na neurejenih delih cestišč. Dokler tega ne bo, je vse zaman. Vse rumene rutke, kresničke, opozorila in ostalo je Sizifovo delo, če se ne bo končno nekaj premaknilo tudi v naši zavesti, in če upravljalci cest ne bodo končno prisluhnili opozorilom na najkritičnejša mesta na cestah, ki bi jih veljalo nemudoma popraviti. Teh pa je v naši občini kar nekaj; križišče v Mostah, cesta v Tesnicah, skozi Podgorje,... Tudi prehod za pešce na mengeškem polju ob železniškem postajališču v Šmarci bi upravljalci cest končno morali narediti.
Delegati so na seji torej sprejeli informacijo o prometni varnosti in aktivnosti za izvajanje akcije minus 10 odstotkov v naši občini. Sklenili pa so še imenovati organizacijski odbor za spremljanje, in koordiniranje te akcije, ki bo dvakrat letno skupščini poročala o rezultatih akcije. Preko skupine delegatov za zbore SRS pa bomo Kamničani dali pobudo, da se popravijo predpisi, ki onemogočajo učinkovit nadzor na področju prometa.
Glede na posredovane informacije in kritične ugotovitve, ki zadevajo področje vzgoje in izobraževanja ter upravljalce cest, organizacijski odbor predlaga, da vsi pomembni družbeni akterji s tega področja do 30. aprila predložijo konkretne programe izvajanja akcije minus deset odstotkov v Kamniškem občanu naj bi uvedli redno rubriko »minus 10 odstotkov«, delegati pa so tu-
di sklenili, da se morajo upoštevati vse upravičene pobude krajanov za urejanje prometne varnosti v občini Kamnik.
Tem fantom bi se morali opravičiti!
»Ne le, da dajemo podporo republiški skupščinski skupini delegatov, ki proučuje okoliščine procesa proti četverici, čas bi že bil, dragi kamniški delegati, da končno tudi mi sprevidimo, kako je bil omenjen proces glede na vsa nova dejstva, ki jih dan za dnem lahko beremo v različnih medijih, politično zmanipuliran. Zato je sramota, da moramo po vsem skupaj danes nekoga prositi, da te fante pomilosti. Opravičiti bi se jim morali, ne pa moledovati za njihovo pomilostitev! Samo tem ljudem se imamo namreč zahvaliti, da so zbrali toliko poguma, da so tvegali tudi svojo osebno svobodo za osvetlitve nekaterih političnih akcij, ki bi jih drugi radi preoblekli v državno ali celo vojaško skrivnost,« je energično povedal delegat iz Komende in na ta način poudaril, da smo tudi Kamničani za to, da se končno odkrije resnica o nekaterih zamegljenih dogodkih iz naše bližnje preteklosti, ki so v neposredni povezavi z ljubljanskim procesom. Skupina delegatov za zbor republiške skupščine je na predlog predsedstva naše skupščine dala Skupščini SR Slovenije pobudo, da se pospeši delo skupine delegatov vseh zborov skupščine SRS za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani, tako da bi zbori skupščine SRS obravnavali poročilo še pred prenehanjem razlogov za odložitev prestajanja zapornih kazni za četverico obsojenih. S pravočasno obravnavo poročila bi v skladu Z ugotovitvami komisije omogočili pravočasno ukrepanje določenih organov, pa tudi same skupščine, s čimer bi preprečili vznemirjanje javnosti.
ROMANA GRČAR
Prenova terja usposobljene ljudi
Prenove zveze komunistov ne bomo dosegli s pisanjem dolgih teoretičnih razprav, pač pa s pogumnejšim odzivanjem na tekoča dogajanja in probleme.
Prenovljena zveza komunistov bo terjala ljudi z znanjem, ki se bodo sposobni z močjo argumentov in dejanj boriti za uveljavitev v naprednih stališč. Časi, ko smo avantgardnost ZK proklamirali preko različnih dokumentov od ustave naprej, so za nami. Bolj kot doslej bo treba negovati kulturo dialoga in razvijati konkurenco idej tudi znotraj zveze komunistov.
Take in podobne misli so prevevale razpravo udeležencev na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZKJ in člane občinskega vodstva ZSK v Kamniku, na katerem sta s tehtnimi prispevki sodelovala tudi člana predsedstva CK ZKS, Vlado Klemenčič in Emil Štern: prvi o gospodarski preobrazbi s poudarkom na zakonu o podjetjih, drugi pa o prenovi zveze komunistov in plitičnem pluralizmu.
Za socialnizem v svetu je značilna resna družbena kriza. Zato se mora nujno preobraziti, če hoče preživeti. Socializma enakih v revščini, ki ne priznava bogastva razlik v življenju in ne tolerance ljudi, da te razlike priznavajo, ne moremo imeti za vzor.
Udeleženci so poudarili, da bomo morali pridobiti znanje za obnašanje v tržnem gospodarstvu in nam ne sme zmanjkati poguma za obvladovanje posledic novega načina življenja, so poudarili udeleženci v razpravi. Ob razpravi o zakonu o podjetjih so poudarili, da zakon zelo jasno obravnava odločanje na podlagi dela in kapitala. Ni pa jasne razmejitve med vloženim delom in kapitalom.
Če ne bomo bistveno zmanjšali stroškov družbene režije, nimamo kaj iskati na svetovnem trgu, saj so mnogi naši izdelki predragi. Tudi z vlaganjem tujega kapitala ne bo kaj prida, če vlagatelj ne bo vedel, kakšne obveznosti ga čakajo, oz. če bodo dajatve previsoke.
Nujno je čimprej treba spremeniti sistem financiranja manj razvitih območij.
Živahna razprava se je razvila tudi v zvezi s prenovo zveze komunistov in političnim pluralizmom. Udeleženci so pozitivno ocenili večjo javnost dela v zvezi komunistov. Seveda pa to terja večjo kulturo dialoga, kot smo ji priča v zadnjem času. Okrepiti je potrebno tudi intelektualno jedro z zvezi komunistov.
Sekretarji osnovnih organizacij ZK se sprašujejo, kje so kadri s fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, in terjajo večjo aktivnost marksističnega centra pri CK ZKS.
Prenove zveze komunstov si ni moč zamišljati brez okrepljene vloge osnovnih organizacij ZK in večje aktivnosti članov. Glasilo Komunist je v zadnjem času precej spremenilo svojo podobo, vendar člani še vedno pogrešajo krajših prispevkov, ki bi bili v pomoč in razumljivi tudi preprostemu komunistu - delavcu. Tak naj bi bil tudi program prenove ZK, enostaven in jasen brez ponavljanja preživetih fraz. V njem mora najti svoje mesto sleherni član te organizacije.
F. S.
Prizadevno delo društva slepih in slabovidnih
Med društva, ki tesno sodelujejo s članstvom, spada prav gotovo Društvo slepih in slabovidnih. Program njihovega dela mnogokrat presega zgolj načrtovanje osnovnih nalog. Po učinkovitosti dela prednjačijo in realizirajo več kot so dolžni.
Področje dela društva slepih in slabovidnih zajema občini Kamnik in Domžale, kjer živi in dela več kot 70 članov, ki so kljub objektivnim zadržkom aktivni in uspešni. Redno rešujejo vsa tekoča, osebna in društvena vprašanja. Vsak član je deležen posebne pozornosti in vsak primer skrbno rešujejo.
Vsakoletno srečanje, posvečeno tudi dnevu republike, ki ga organizirajo v Kamniku, je deležno vse pohvale. Srečanje, ki je bilo decembra lani, je pokazalo, da je to primerna oblika za proučevanje društvene problematike in za krepitev družabnega življenja članov društva.
Čeprav je od tega srečanja minilo nekaj več kot dva meseca, mu velja nameniti pozornost. V   društveni   restavraciji   DU
Srečanje slepih in slabovidnih
Kamnik se je zbrala 15. decembra 1988 večina članov. Prišli so tudi gostje: predsednik OK SZDL Domžale Maks Jeran, sekretar OK SZDL Kamnik Rudi Pfajfar, podpredsednica kamniške občinske skupščine Marta Žerko, predsednik Zveze društev slepih Slovenije Humbert Verdnik, predsednik medobčinskega društva Ljubljana Janez Hrovat in še nekateri drugi. V kvalitetnem kulturnem programu sta nastopila s pevskimi točkami in zvoki citer Janez Majce-novič in Tomaž Plahutnik, program pa je povezoval Tone Ftrčar.
Obravnavana problematika in zelo lep in prijeten kulturni program sta naredila velik vtis na prisotne. Ugotovljeno je bilo, da družbena skupnost skrbi za reševanje gmotnih in drugih problemov slepih in slabovidnih, ki kljub težkim gospodarskim razmeram v Jugoslaviji niso občutneje oškodovani, čeprav je zadnja leta že načeta socialna varnost.
Obe občinski konferenci SZDL, Kamnik in Domžale, sta prejeli posebne diplome za skrbno in vsestransko podporo, ki jo dajeta slepim in slabovidnim. Posebno diplomo za dolgoletno in aktivno delo v društvu sta prejela Milan Trojan, predsednik društva in Vladimir Eržen, dolgoletni član.
Vsem, ki so sodelovali na prireditvi in vsem, ki so materialno podprli aktivnosti, se društvo najtopleje zahvaljuje.
Sicer pa je aktivnost društva slepih in slabovidnih opazna na mnogih področjih. Opravili so popis vsega članstva in njihovih socialnih razmer. Spodbudili so akcijo včlanjevanja. Vabijo vse,
ki imajo pogoje za vpis v društvo, da se zglasijo zaradi potrebnih informacij. V zadnjem času širijo tudi gospodarsko dejavnost. Odprli bodo kiosk za prodajo srečk državne loterije; na Bakovniku, že v začetku aprila. Računajo, da jim bo ta dejavnost orrtogočila pridobiti lastna sredstva, potrebna za organizacijo društvenega življenja.
Posebno skrb posvečajo vzdrževanju tehničnih pripomočkov, ker s tem omogočajo marsikateremu članu normalnejše življenjske prilike. Tudi vprašanje stalnega financiranja društvenega življenja je redna skrb društva. Prepričani so, da bo s sodelovanjem obeh konferenc SZDL in interesnih skupnosti to vprašanje v bližnji prihodnosti ugodno rešeno.
Aktiv žena pripravlja razstavo ročnih del v Ljubljani, na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, aprila meseca. Tudi športno rekreativno življenje bodo okrepili. Organizirali bodo nekatera Športna srečanja, še posebej pa želijo okrepiti sodelovanje s posameznimi društvi.
Po številu majhno, po človeški in humani usmerjenosti pa izredno pomembno društvo opravlja svoje naloge zelo učinkovito. Pogoji dela na tem področju so znatno težji, kot v drugih društvih. Od organizatorjev društvenega življenja se zahteva veliko pripravljenosti in odrekanja. Priče smo, da so v tem društvu ljudje, predani humanemu in človekoljubnemu ravnanju, zato tudi dosegajo nadpovprečne rezultate.
Povejmo še, da društvo slepih in slabovidnih pripravlja za 22. april kulturno srečanje na Koroškem, ki se ga bodo z veseljem udeležili.         STANE SIMŠIČ
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
3
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Zahvala kulturnim mecenom
Zločin nad naravo . Velike planine
Obiskovalci Velike planine smo bili prijetno presenečni, ko smo zvedeli, da bo končno (udi Velika planina dobila novo vlečnico, čeprav rabljeno.
Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo videli njeno lokacijo in izvedbo. Že ob prvi postavitvi sedežnice in vlečnic iz Tihe doline smo tako smučarji kot planinci ugovarjali izbrani lokaciji, saj je bila izbrana na snežno neugodnih in smučarsko neprimernih terenih.
Iz smučarskih vlečnic so tako napravili transportne naprave za ljudi in tovor. Skrajšali so sezono smučarjem, sebi ali bolje nam pa dohodek in s tem osiromašili razvoj in delovanje centra v smučarskem pomenu.
Motiv je bil očitno predvsem napeljati žičnico blizu svoje koče in ti takratni mogočneži so uničili podobo planine in njeno smučarsko funkcijo. Povsem napačen je bil tudi organizacijski pristop, saj so center dobili v roke nezainteresirani in nesposobni upravitelji izven Kamnika, ki so uspeli do kraja uničiti zgrajeno. Z vsemi močmi so se tako športu nenaklonjeno občinsko vodstvo in politični veljaki ter tedanji upravitelj branili tujih pobud, celo za sovlaganja in uspeli so, da kar celo desetletje ni bilo nič napravljeno za izgradnjo centra. Končno so tudi v Kamniku prišli do spoznanja, da tujci le nimajo interesa, da ne živijo s krajem, in temu primerno tudi delajo. Domače komunalno podjetje je kar uspešno saniralo in vzdrževalo naprave. Tudi načrti in ljudje v skupini so obetali, da se bo le nekaj premaknilo v razvoju Velike planine.
Zal pa je pri tem tudi ostalo. Vzrok je le eden, vendar pa bistven. Snovalci niso uspeli zainteresirati občanov Kamnika in okolice Ljubljane, saj so jim letno pošiljali le račune za izgube, ki so jih plačevali le občani Kamnika, ki pa od tega niso imeli ničesar.
Povsod drugod so upravljalci domačinom ponudili 40-60 % večje ugodnosti kot nedomači-nom, in si s tem zagotovili stalne vire dohodka, obiskovalce in tudi razumevanje in marsikakšno dvignjeno roko za sredstva v občini ali v podjetjih. V Kamniku žal tega še niso spoznali.
Žal so temu primerni tudi rezultati takega pristopa, neintere-sa in nesposobnosti.
Tako vlečnica na Purmana, ki v zadnjih petih letih ni delala praktično niti en mesec, kljub dolgim vrstam ni bila prestavljena na primeren teren, n. pr. v Tiho dolino ali ob planšarsko naselje na Veliki planini.
Še huje pa je z novo vlečnico, ki sojo postavili v letošnji sezoni ob sedežnici Šimnovec - Zeleni rob. Ne le da so z njo povsem izmaličili naravo, saj je poseg vanjo grob, nestrokoven, da ne rečemo zločinski, temveč je postavljena nefunkcionalno in ponovno na nesneženem terenu. Zgornji del vlečnice je skoraj vedno brez snega, še bolj kot tisti na Purma-nu; tako je uporabna le malo več kot polovica vlečnice. Če že ne moremo zameriti komunalcem Za to lokacijo, pa prav gotovo zanjo nosijo odgovornost tisti, ki so lokacijo odobrili in predlagali, pa tudi izvajalci projekta..
Zahtevamo, da se te javno navede, da se tokrat krivci za nestrokovne neumnosti ne bodo izgubili in pozabili, pa četudi gre
Moški najame garsonjero ali manjše stanovanje. Centralna in telefon zaželena. Predplačilo po dogovoru. Tel. 324-464 (popoldne).
za strokovne svetovalce s strani kamniških kavarniških smučarjev ali navijačev bližnjih kočic, ki so želeli imeti žičnico pred pragom.
Hkrati zhatevamo tudi odgovornost za ta zločin nad naravo in zapravljen denar.
Če pa želite imeti na Veliki planini resnično kdaj smučarijo, je le dobro, da pogledate prve načrte ali vprašate starejše obiskovalce, planince ali smučarje z Velike planine.
Prestavite sedežnico na Zeleni rob na lokacijo Šimnovec Koritni vrh za kamniškim planšarskim naseljem, vlečnico iz Tihe doline pa z druge strani Koritnega vrha. Sezona bo daljša, smučišča pa primerna ža vse kategorije smučarjev. Z vlečnicami pa se poveže pristope do planšarskih naselij in proti Marjaninim njivam in do izgrajene ceste.
To je v tem trenutku tudi edino izvedljiva smučarsko turistična rešitev, ki zahteva še najmanj sredstev za funkcionalnost centra na Veliki planini. Vendar pa tudi tega projekta ne bi smeli zaupati sedanjim mesarjem narave.
sm
Ali imamo res preveč denarja ?
■ V zadnjem času veliko govorimo o razbremenjevanju gospodarstva in o nujnosti varčevanja na vseh področjih. Vendar kaže, da so to večkrat prazne besede, saj nekateri primeri kažejo, da včasih ravnamo tako, kot da bi imeli preveč, ne pa premalo denarja.
Prvi tak primer je raziskovanje toplega vrelca na Vasenem oz. V Snoviku. Prav zanimivi bi bili podatki o denarju, vloženem v zadnjih dvajsetih letih v vrtine, ki jih je Geološki zavod Ljubljana opravil na tem območju. Vendar pravih rezultatov še danes ni.
V zadnji številki Kamniškega občana spet beremo o novi 600 metrski vrtini v Snoviku, za katero je tudi občinska raziskovalna skupnost Kamnik prispevala nekaj milijard starih dinarjev. Vendar ni bilo nobenega pozitivnega rezultata, ne pri 200 m, ne pri 600 m globoki vrtini. Predstavnik Geološkega zavoda je na seji izvršnega sveta zbujal upanje, da bo morda kaj uspeha pri 1200 m, kot npr. v Zrečah. To pomeni, dajte nove milijarde, pa bomo vrtali naprej. Nisem proti raziskavam, pri katerih je mogoče pričakovati kolikor toliko ugoden rezultat in ki so v še sprejemljivem gospodarskem okviru. Vendar bi bilo prav, da del rizika prevzame tudi izvajalec raziskav. Zakaj pa ne bi Geološki zavod sodeloval z delom svojih sredstev kot sovlagatelj in bil potem udeležen pri izkoriščanju vrtine; seveda bi moral prevzeti svoj delež tudi v primeru neuspeha. V nasprotnem primeru pa bo izvajalec lahko vrtal še precej let, če ne bo nosil posledic strokovnosti svojega dela, pač pa samo izstavljal račune.
Zavedati se moramo, da je tudi denar raziskovalne skupnosti in energetske ukupnosti denar gospodarstva.
Drug primer, ki zbuja pomisleke, je predlog, da bi sedanji Kulturni center Kamnik razcepili v dve samostojni delovni organizaciji, v Muzej in Knjižnico, ustanovili pa naj bi še posebno prireditveno poslovalnico. Če kdo lahko dokaže, da bo objektivno taka nova organiziranost zagotavljala večjo učinkovitost dela na teh področjih in da bo cenejša od treh samostojnih delovnih organizacij, potem naj te dokaze predloži delegatom občinske' skupščine in skupščine kulturne skupnosti, ki bodo o tem razpravljali in odločali. Močno pa dvomim, da 3-krat več vodilnih delavcev, računovodij, splošnih aktov itd. pomeni zmanjšanje družbene režije na področju kulture. Zato kaže o tem vprašanju resno razmisliti, da se ne bi prenaglili z odločitvijo.
F. S.
Republiški komite za kulturo in Kulturna skupnost Slovenije sta letos ob slovenskem kulturnem prazniku že tretjič podelila Boljkore kipce Ivana Cankarja posameznikom in delovnim organizacijam, ki kot meceni in soustvarjalci oblikujejo podobo slovenskega kulturnega življenja.
Letos sta se Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo, in Sergij Pelhan, predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, v prostorih Lesnine javno zahvalila petim posameznikom oziroma predstavnikom njihovih delovnih organizacij. Med njimi je bil tudi Boris Zakrajšek iz Stola, zahvalo pa so prejeli še direktorji Slove-nijalesa, Metalke, igralnice Casi-no Portorož in Adrie Airwaysa.
»Omenjene organizacije so kazale še posebno razumevanje za slovensko kulturo in ji tako omogočile, da je uresničila številne, pomembne programe, ki brez pomoči gospodarstva sploh ne bi
bili uresničeni ali bi bili uresničeni v dosti manjšem obsegu. Kakor lani smo se tudi letos obrnili na kulturne organizacije, društva in občinske upravne organe, odgovorne za kulturo, da so nam pomagale izbrati tiste, katerim naj izrazimo posebno zahvalo in priznanje. Najrazličnejši so prispevki, ki jih dajejo delovne organizacije, praviloma po zaslugi vodilnih delavcev, ki imajo posluh in smisel za razvojne potrebe družbe na duhovnem področju, ki je sestavni del naše razvojne problematike,« je med drugim povedal Vladimir Kavčič na slovesnosti.
Delovna organizacija Stol je že tradicionalno povezana s kulturo, je med drugim zapisano v utemeljitvi zahvale za mecenstvo V kulturi. Sodeloval je pri obnovi gradu Zaprice, dveletnem zbiranju muzealij na terenu in postavitvi tudi v tujini odmevne razstave upognjenega pohištva na slovenskem že pred desetimi leti. Lani, pa tudi letos sodeluje pri uresničitvi  velikega  projekta  Kamni-
škega muzeja, pri izidu monografije Mihe Maleša in postavitvi pregledne razstave o slikarju.
Sicer pa je v zadnjih treh letih Stol sodeloval ali še sodeluje pri številnih projektih različnih nosilcev kulturnih programov v Sloveniji in tudi pri uvrščanju slovenske kulture v evropski kulturni prostor. Naj omenimo le neka-
tere: podpora pri organizaciji razstav o arhitektu Jožetu Plečniku v Parizu, Milanu, Benetkah, Trstu in Torinu, podpora likovnim monografijam in kulturnim institucijam (Mednarodni likovni center, bienale industrijskega oblikovanja, Lutkovno gledališče Ljubljana).
ROMANA GRČAR
Eno je želja, drugo je tveganje
V današnjih časih je moderno govoriti, da nas lahko reši le še zasebna pobuda. Danes bi že vsak bil »privatnik*, je kritično ugotavljal naš sogovornik Ivan Cibašek. Vendar je želja eno, tveganje pa drugo. Pravi, da je za vsakršen razvojni sklad v drobnem gospodarstvu, le če v njem sodelujejo vsi. Ne le zasebni podjetniki, za katere je v družbi že uveljavljeno pravilo, »da lahko dajo«.
Vsa stvar bo šla po gobe, če v sklad ne bo vlagal tudi tisti, ki z njegovo pomočjo namerava nekoč odpreti svojo obratovalnico. Logika je namreč povsem preprosta: kadar ni vpleten tudi lastni »rizik«, je nevarnost, da bo šlo vse »po gobe« še večja. Tudi tu, kot povsod v naši družbi, lahko govorimo o odgovornosti, ki jo povsod manjka. Morda obstaja le tam, kjer posledice njenega neizpolnjevanja čutiš na lastnem žepu?
Takole je razmišljal eden od ustanoviteljev EDIGSA, ki je last petih zasebnikov, ustanoviteljev obrtne zadruge z istim imenom, v kateri dela petinšestdeset (65) delavcev. Sodobno, moderno opremljeno malo podjetje, ki je tako postalo tudi zaradi pametno razmišljujočih podjetnikov, ki so nenehno, od vsega začetka svojega delovanja vlagali v razvoj.
O tem in o razvoju njegove delavnice, ki se danes bohoti v Mostah in daje videz malega podjetja in ne obrtne delavnice, smo se pogovarjali z Ivanom Ci-baškom.
»Sem proti delničarstvu brez lastne aktivnosti!«, energično poudarja sogovornik, ko ga vprašam, kaj meni o trenutno eni najaktualnejših tem v naši ekonomski stvarnosti in o zakonu o podjetjih.
»To je potem lahko samo bančništvo. Vložiš denar in živiš od vloženega kapitala. Vem, da sodobni podjetniki razmišljajo drugače, vendar je za mojo obrtniško logiko normalno le to, da dobiček lahko deliš le na osnovi obojega - vloženega kapitala in
lastne aktivnosti, torej svojega dela. Delničar namreč ne ustvarja nič novega, ni nove vrednosti, ne oplemenitene proizvodnje. Jaz pa celo življenje delam samo za to. Da ustvarim nekaj več, da nabavim novo tehnologijo, ki mi bo omogočila izdelavo sodobnejših izdelkov, ki bo skrajšala postopek pridelave, izboljšala kakovost.«
Ivan Cibašek dodaja, da mora vsak obrtnik v svoje dobro delati z roko v roki z davčno upravo. Enako velja tudi za občinsko davčno službo. »In v mojem primeru se to dogaja. Predvsem pa moram pohvaliti davčne olajšave, ki jih je v zadnjem času deležen obrtnik, ki vlaga v novo tehnologijo, v proizvodnjo.«
Delavnik Ivana Cibaška, in prav gotovo tudi marsikaterega njegovega kolega v obrti, traja 14 do 16 ur. Nenehno je v toku dogajanja, v proizvodnji, pri nabavi, organizaciji, prodaji.
»Ko si enkrat notri, je konec. S tem, da ne pretiravam! Moram namreč povedati, da sam v poslu uživam prav tako kot nekdo, ki igra tenis!« Zato smo se pa borili, pravijo nekateri. Tudi Ivan Cibašek je moral pošteno garati, da je prišel do tega, kar ima (v kooperaciji z ostalimi petimi člani Edig-sa). V šestdesetih letih je delal v Nemčiji. V Miinchnu kot mlinar in šofer (doma, na Klancu, imajo mlin, sarn pa je izučen mlinar), v Essnu je delal v livarni. V začetku sedemdesetih let je začel na svoje, kot se temu reče, kot avtoprevoznik. Deset let je tako za gozdna gospodarstva prevažal les.
S proizvodnjo plastičnih izdelkov se je zajel ukvarjati v sedem-. desetih letih. Izdelovati je začel polizdelke - plastenke, kapalke, zaponke - za Edigs, takrat organiziran v manjšem obsegu. Ustanovil pa ga je Edvard Golob. Že takrat je izdeloval birokorekture.
Od začetka svojega obrtništva je Ivan Cibašek varčeval, vlagal v nove stroje, se odpovedoval na račun vlaganja v akumulacijo. Do nedavnega je imel delavnico v lastni hiši, konec lanskega leta
je poleg nje zrasla ogromna stavba, kjer je sedaj 80 odstotkov celotne Edigsove proizvodnje, ki se je s tem preselil v našo občino. Le še poslovni prostori in dve manjši obratovalnici so v Šiški in Nadgorici, kjer izdelujejo program tesnil, lepil in varoval.
Ivan Cibašek je organizacijski vodja obrata v Mostah. Kot nam je povedal sogovornik, kar polovico vseh izdelkov izvozijo, predvsem v Zahodno Nemčijo, nekaj tudi v Poljsko in Češko. Ni pozabil povedati, da v vsaki »španovi-ji le ne crkne vsak pes«, kakor pravi pregovor. Sodelovanje v Edigsu je zgledno, predvsem pa se je pri njih pokazalo, pravi Ivan Cibašek, da se je z nenehnim širjenjem proizvodnje bilo nujno povezati v večjo celoto, sodelovati v proizvodnji od prve pa do zadnje faze, od proizvodnje surovine, do embalaže in prodaje na tržišče.« Obrtna zadruga Edigs je bila ustanovljena leta 1987. V dogovoru z ostalimi štirimi člani zadruge, ki so se v četrti fazi izgradnje nove delavnice priključili k naložbi, smo tako v nekaj mesecih zaključili z deli. Že novembra lani smo začeli s poskusnim obratovanjem, od letošnjega januarja pa delo v novih prostorih že redno poteka.
V Mostah izdelujemo celotno tekočo in suho birokorekturo - od prve do zadnje faze, tu polnimo in pakiramo tudi znane barvice ROMI, delno pa v teh prostorih tudi pakiramo sekundarna lepila. Kot že rečeno, polovico vsega prihodka dobimo od izvoza. Na ta račun uvažamo potrebne surovine, razmišljamo pa tudi, da bi na ta način tudi izboljšali tehnologijo, torej, da bi jo uvažali na račun izvoza.«
Ne smemo pozabiti, da je Edigs uspešen tudi zato, ker so malodane vsi v njem aktivni pri izboljšavah, mali inovatorji torej. Sicer pa imajo sodobne pogoje dela, klima napravo in več kot polovico delavcev kvalificiranih, od tega dva z visoko izobrazbo (inženirja kemije) in pet s srednjo šolo.
Ivan Cibašek je zaupal tudi to, da razmišljajo o gradnji bazena (seveda, če bi občina pokazala interes za to naložbo), saj v Edigsu s svojim sistemom ogrevanja lahko segrejejo kar osem kubičnih metrov vode na uro. Zakaj bi šla torej proizvodna, vendar ekološka čista voda takorekoč v nič.' Zato o tem velja razmisliti!
ROMANA GRČAR
Tudi polnilni stroj so v Edigsu izboljšali sami. V ozadju Ivan Cibašek. Foto: R. Grčar
IZJAVA
Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV občine Kamnik, zbrano na svoji seji dne 24. februarja 1989, seje zamislilo v dogodke, ki se te dni dogajajo v avtonomni pokrajini Kosovo. Zaskrbljeni nad usodo stavkajočih rudarjev vprašujemo, kdo bo odgovarjal za posledice, ki že nastajajo in bodo še nastale?
Zakaj tovariši, ki se tako radi in vedno sklicujejo na delavski razred, ne gredo med ta razred takrat, ko je v stiski in ki jih vabi na pogovor?
Obsojamo tako ravnanje tovarišev, ki so za to odgovorni!
Podpiramo izjavo predsednika Republiške konference SZDL tov. Jožeta Smoleta, ki jo je dal na TV Ljubljana dne 23. februarja 1989 v zvezi z dogodki na Kosovu.
Predsednik ZZB NOV Janez Prezelj
PROTESTNA IZJAVA
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik najostreje protestira proti smrtni obsodbi, ki jo je izrekel verski in državni voditelj Irana ajatola Homeini nad angleškim pisateljem Rushdijem samo zato, ker je napisal knjigo »Satanski stihi« in proti vsem založnikom, ki so to knjigo izdali ali jo bodo izdali.
Najostreje protestiramo proti pozivom k mednarodnemu terorizmu, vzpodbujanju in nagrajevanju zločinskih umorov.
Najostreje protestiramo proti nastopu predsednika Islamske republike Iran, Ali HAMNENIJA, ker si je neodpustljivo dovolil z ozemlja prijateljske neuvrščene in neodvisne Jugoslavije ponoviti smrtno obsodbo, ki jo je izrekel ajatola Homeini nad književnikom Rushidijem.
Pridružujemo se protestom, ki jih je o tem zločinskem dejanju izrekla Skupščina SR Slovenije, republiška konferenca ZSMS Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev.
Predsednik ZZB NOV Janez Prezelj
4
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
Potreben je večji vpliv varčevalcev
Nedavni zbor varčevalcev v kamniški podružnici ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana je zelo zgovorno opozoril na dvoje značilnosti.
V sredstvih kamniške enote LB-GB imajo občani - varčevalci več kot osemdeset odstotni delež. Na gospodarjenje s tem denarjem pa varčevalci praktično nimajo nobenega vpliva. To dejstvo se je odrazilo tudi v udeležbi varčevalcev na zboru, saj so bili med udeleženci zbora v večini delavci banke.
Položaj, v katerem se danes nahaja banka, je še precej daleč od samostojnosti poslovnih bank
v pogojih dejanskega trga denarja. Novi zakon o bankah, ki naj bi omogočil tudi večjo konkurenco med bankami, se srečuje s precejšnjimi porodnimi krči. Zato ni čudno, če v organizacijah združenega dela kot gobe po dežju rastejo hranilne službe in klubi, ki svojim delavcem - varčevalcem nudijo ugodnejše pogoje kot banka.
Težko je razumljivo, da Narodna banka Jugoslavije poslovnim bankam ne prizna revalorizacije sredstev obvezne rezerve. Zato se morajo le-te posluževati takih za varčevalca nepriljubljenih potez, kot je obrestovanje vlog na vpogled le s petino infla-
cijskega odstotka. V naslednjem mesecu naj bi se te obresti sicer dvignile na polovico inflacijske stopnje. To seveda povzroča, kot so menili varčevalci, nepotrebno gnečo pred bančnimi okenci, ko mora občan zato, da bi vsaj približno ohranil vrednost svojega denarja, vsak mesec vsaj enkrat v banko, da sklene pogodbo o enomesečnem depozitu, ali pa da pravočasno odpove vezavo nad 1 mesec, če veže z avtomatskim podaljševanjem. Dolgoročna vezava v sedanjih pogojih dvigovanja cen ni preveč zanimiva. Druga stran medalje je, da se s hranilnimi vlogami zbran denar ne vlaga v zadostnem obsegu
v učinkovite in perspektivne gospodarske naložbe in da je seznam namenskih posojil občanom zelo skrčen. To pa pomeni, da se denar v zadostni meri ne obrača in s tem ne oplaja.
Udeleženci zbora so poudarili tudi potrebo po pravočasnem in razumljivem obveščanju varčevalcev o pogojih varčevanja. Sedanji sistem spreminjanja obrestnih mer iz valorizacijskih stopenj namreč večkrat povzroča zadrego pri bančnih delavcih, seveda ne po njihovi krivdi, ko bi morali varčevalcem dati jasen odgovor, pod kakšnimi pogoji je vezana posamezna hranilna vloga.
F. S.
O kamniškem turizmu
Zadnje čase prebiramo v kamniškem glasilu razmišljanja predsednika SO Kamnik tov. Lavrinca o pospeševanju kamniškega turizma. Strinjam se z njegovimi mislimi, poraja pa se mi vprašanje kamniškega turizma kot takega.
Razmišljam o novem letu.
Že drugo leto ni bilo organiziranega praznovanje novega leta.
Zakaj?
Bil je Pust krivih ust.
Nekdaj je bil pustni karneval, že mnogo let nazaj v organizaciji DO KIK, enkraten.
Kaj pa danes?
Pustno rajanje v večnamenski hali Komunalnega podjetja Kamnik, kot je bilo to prejšnja leta. Ne. Zakaj ne?
Res je, da je imel organizacijo obeh prireditev nekaj let nazaj Smučarski klub Kamnik, lahko jih samo pohvalimo. Sedaj, ko je njim zmanjkalo elana, pa je vse to padlo v vodo.
Sprašujem se, ali v Kamniku ni nobene gostinske organizacije, ki bi lahko prevzela organizacijo večjih prireditev. No, verjetno je ■ dejansko ni, saj je edina, to je DO Planinka, šla v stečaj.
To se pravi, če nimamo večje organizacije, ali ne bi mogli ponuditi take organizacije privatnemu sektorju.
Ustavil bi se še ob pustnem sprevodu otrok. Bilo je veliko maškar, še več gledalcev. Do tu vse v redu in prav. Ni pa se mi zdelo v redu rajanje malčkov v večnamenski hali.
Igral je ansambel in to narod-no-zabavno glasbo. Otroci, ki naj bi rajali, plesali in peli, so samo zmedeno pogledovali proti ansamblu. Nekaj dni prej sem bil v Domžalah na podobni prire-ditv. V hali jim je igral ansambel z veselimi otroškimi melodijami. Prav prijetno je bilo gledati malčke, kako sodelujejo s petjem in kako lepo znajo nekateri že plesati.
Ustavil bi se lahko še pri športnih objektih in napravah v Kamniku.
V sosednji občini Domžale gradijo in so zgradili veliko novih teniških igrišč in celo zaprto halo za igranje tenisa. V Kamniku nismo dobili novih igrišč že najmanj petnajst let.
Sredi decembra sem bil na izletu na Veliki planini. Takoj na izstopu gondolske žičnice sem imel priliko videti teptalca snega
v razstavljenih delih. Porodilo se mi je vprašanje, koliko negodovanja bi bilo, če zima ne bi bila tako skopa s snegom in bi smučarji ne mogli smučati na Veliki planini zaradi nepravočasnega letnega popravila teptalcev in s tem seveda neurejenih smučarskih prog-
Pred petnajstimi leti smo imeli na Velikih Poljanah, edinem malo večjem smučarskem poligonu v Kamniku, preprosto vlečnico1. Otrok in seveda odraslih je bilo
ob  zadostnih   količinah  snega vsak dan polno.
Kaj pa sedaj?
Vlečnica leži neoskrbovana že veliko let pri bližnji domačiji. Ali danes res nobena stvar nima več ekonomske računice, če že za prostovoljna dela ni več ljudi.
Turizem smo ljudje, pravimo v Kamniku, dohodek od turizma pa pobirajo sosednje občine.
SAMO GANTAR
Najboljših deset po okusu Kamničanov
Kateri filmi so trenutno najbolj priljubljeni med Kamničani? Glede na povpraševanje jih je Milan Završnik, lastnik dveh videotek VIDEO »Z«, razvrstil takole:
COCKTAIL, DRAMA, glavna vloga: TOM CRUISE; COMING IN AMERICA, KOMEDIJA, glavna vloga: Eddie Murphy; FRI-DOM FIGHTERS, AKCIJA, glavna vloga: PETER FONDA; JANKO IN METKA, PRAVLJICA; THE PRESIDIO, AKCIJA, glavna vloga: J. GOODMAN; STRANGER, KRIMINALKA, glavna vloga: B. PRIMUS; BLOOD SPORT, AKCIJA, glavna vloga: J. C. Van Damme Gibb; MAKING MR. RIGHT, KOMEDIJA, glavna vloga: John Malkovvich; WILLOW - palček čarovnik, glavna vloga: Val Kiloler; FISH CALL VANDA, KOMEDIJA, glavna vloga: John Cleese.
Filmi so verjetno znani večini bralcev, saj vsa deseterica spada med vrhunske dosežke zadnjega časa.
L. G.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
REVUA GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK
10. marec -1. april 1989
Program:
Za Osnovno šolo Duplica bo odigrana predstava Gledališke sekcije ŠKD OŠ Moste VELIKAŠKA NOROST
Režija: Tanja Balantič
PETEK, 10. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik, ob 19. uri Gledališka skupina KD Srednja vas V. Novak: DOBRODOŠLA MISS AGATA Režija: Zdenka Klančnik
SOBOTA, 11. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik, ob 19. uri Gledališka skupina OO ZSMS Zg. Tuhinj D. Teršek: TURŠKE KUMARE Režija: Ljuba Lajmiš
ob 19. uri
Gledališka skupina Tunjice C. Golar: DVE NEVESTI Režija: Urša Trobevšek
PETEK, ti. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik, ob 19. uri Gledališka skupina ŠKD SENŠRM »ZAKLONIŠČE št. 4« P. Marivaux: ISKRENI IGRALCI Režija Mojca Poznanovič
SOBOTA, 18. marca
Dvorana Kulturnega doma Duplica, ob 19. uri Gledališka skupina DPD »Svoboda« Duplica R. Lola Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN Režija: Franc Štebe
PETEK, 31. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik, ob 19. uri Gledališka skupina KD ZG. Tuhinj Neznan avtor: PRED POROKO Režija: Marija Kadunc
SOBOTA, 1. aprila
Velika dvorana kina DOM v Kamniku, ob 16. uri Gledališka skupina KD Motnik M. Marine: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO Režija: Jože Semprimožnik
Avla Srednje ekonomsko-naravoslovne šole R. Maistra,
ob 19. uri
Gledališka skupina ŠKD SENŠRM
A. Goljevšček: POD PREŠERNOVO GLAVO
Režija: Tina Romšak
Po predstavi slovesen zaključek revije, pogovor o gledališču in srečanje sodelujočih.
Vstopnice za vse predstave bodo naprodaj pri blagajni kina DOM, tel. 831-440. Informacije o (pred)prodaji ali o abonmajski vstopnici za vse predstave skupaj pa lahko dobite na ZKO Kamnik, Titov trg, 20, tel. 831-616. VLJUDNO VABLJENI!
Različne cene v trgovinah, draginja in še kaj
Živimo v norem času. Gospodarske razmere in kupna moč prebivalstva stalno drsi navzdol. Cene vrtoglavo naraščajo skoraj vsak dan. Kar človek kupi danes, skoraj verjetno tega za isto ceno jutri ne bo več dobil. Ljudje se vprašujejo, kje je meja in kam bo vse skupaj pripeljalo. Sledimo primerom, ko je za isto blago potrebno odšteti več denarja v eni kakor v drugi trgovini. Nekateri kupci se obračajo tudi na uredništvo Kamniškega občana in dokazujejo, daje cena za enake izdelke različna celo do SO odstotkov. Želeli smo ugotoviti, kje tičijo razlogi za take pojave, pa smo se zato odpravili po odgovore v posamezne trgovske po-. slovalnice. Zvedeli smo marsikaj novega in tudi ugotovili vzrok za tako občutno velike razlike cen Istemu blagu.
1. V EMONI Ljubljana (v Kamniku) je pošlo-vodkinja Vera Čebašek izjavila: »Blago se draži iz tedna v teden. Razlike, ki nastajajo pri enakem blagu, je iskati v dobavah. Posebno velikih zalog ne moremo imeti, ker je kapital zelo drag, zato vsaka sprememba cene dobavitelja neposredno vpliva na ceno končne prodaje. Druga trgovina pa ima lahko isto blago še po stari ceni, ker ima blago starejšega dobavnega roka bistveno nižjo ceno.
Ko dobimo nove cene, takoj noveliramo vse količine. Včasih ne vemo za cene niti en dan vnaprej.
Velike podražitve, ki smo jim priča, že vplivajo na količinsko prodajo, zlasti pa so velike spremembe v strukturi prodaje. Nastajajo velika neskladja, npr. močno so se podražili mlečni proizvodi (sir, skuta, smetana itd.), medtem ko je cena mleku umetno zadržana. Naše prodajalke se trudijo, da kupcem ustrežejo, zato se radi vračajo v našo trgovino. Prodajalke imajo osebni interes za večjo prodajo, saj so od nje odvisni tudi osebni dohodki, ki so kar ugodni.«
2. Merkator - Grmada Ljubljana, trgovina na Duplici. Poslovodkinja Marija Pleše je povedala: »Cene hitro skačejo. V enem mesecu zamenja cene, seveda navzgor, do 40 odstotkov vseh arti-
vedno več novih kupcev. Smo trgovina v razvoju, zato promet pri nas ne pada, ampak še narašča. Prodaja za Čas od januarja 1988 do januarja 1989 kaže kar 400-odstotno povečanje, Razlog je tudi v solidni postrežbi in primernem odnosu do kupcev.«
3. TOPSI - zasebna trgovina v Kamniku. Lastnik Stanislav Pire pravi: »Na cene mi prodajalci skoraj nimamo vpliva. Večji del trgovskega blaga ima cene že določene. Nam prodajalcem pripada le marža, ki pa ni ravno velika. Kot zasebnik imam stalne dobavitelje, zato se moramo pri prodaji še bolj angažirati, da v vsem zadovoljimo kupčeve želje. Seveda iščemo možnosti nakupa po stari nižji ceni, takrat teče prodaja po starih cenah. Zaloge imamo minimalne, zato vsaka sprememba takoj vpliva na prodajno ceno. Različne cene enakih artiklov se porajajo zaradi raz-
Vera Čebašek
Marija Pleše
klov. Izreden porast beležimo v zadnjem času pri izdelkih kemijske industrije (pralni praški, Šamponi, čistilna sredstva). Na različne cene enakih vrst blaga vplivajo različne časovne dobave. Trgovina sama ne more vplivati na cene, ker ima določeno maržo v odstotkih ali vrednostno. Hitrost obračanja zalog vpliva na OD zaposlenih v trgovini. Zaradi nizkih lastnih obratih sredstev trgovina ne more držati velikih zalog, zato vsaka sprememba cen takoj vpliva na prodajne cene. Spremembe cen se vrstijo s filmsko naglico in tega plesa ni mogoče zaustaviti. Odstopanja cen pri enakih artiklih nastajajo zaradi novih ali starejših dobav. Mi pri Merkatorju se trudimo pridobiti
Stanislav Pire
ličnih dobav. Ljudje se zanimajo, kaj je temu vzrok. Zalog, nabavljenih po starih cenah, ne prodajamo po višjih, kar je razvidno tudi iz uradne dokumentacije. Prodaja pri nas ne stagnira, zato pa je potrebno veliko več posluha, angažiranosti in dela. Vsakodnevno se moramo prilagajati kupčevim potrebam in temu primerno ponuditi ustrezno izbiro blaga.
4. Market - Kočna na Kranjski c. v Kamniku.
Poslovodkinja Zofka Jagodic razmišlja: »Cene se
Zofka Jagodic
spreminjajo zelo pogosto, večkrat mesečno, tako, da temu komaj sledimo. Smo velika trgovina, zato so tudi zaloge kar velike, stroški zanje pa vplivajo tudi na naše osebne dohodke, ki so zelo mizerni. Prodajalke so premalo motivirane za boljšo prodajo, Čeprav se zelo trudijo, da je trgovina dobro založena in kupci solidno postreženi.
Različne cene enakih artiklov v posameznih prodajalnah izhajajo iz prejšnjih ali kasnejših dobav. Taka dinamika cen, bolje rečeno rast cen, ne vodi nikamor. S tem ni nihče zadovoljen, niti trgovci, še manj pa kupci, ki morajo vsak dan seči globlje v že tako plitek in natrgan žep. Na policah včasih najdemo blago iste vrste po različnih cenah. Vzrok je v tem, ker ne moremo pravočasno evidentirati vseh sprememb cen.
Količinska prodaja že stagnira. V delo vlagamo ogromno napora, da ohranjamo še možen nivo. Rešitev vidim le v umiritvi cen in stabilnejšem gospodarjenju. Poglejte, te kupe denarja pred menoj, pa kaj lahko dobimo zanj, kaj pa bomo lahko dobili jutri, je že posebno vprašanje.«
Odgovor.na postavljeno vprašanje o različnih cenah enakega blaga je po vsej verjetnosti res iskati v različnih dobavah, lahko pa so odgovori tudi drugačni od teh, ki smo jih dobili mi. Najboljši odgovor na gozd različnosti in anomalij pa bodo znali poiskati kupci sami. Vsak dan se težje prebijajo skozi življenje in iščejo najboljše rešitve. Tudi v tekanju od ene do druge trgovine, predno se odločijo za nakup vrednejših artiklov. Pa Še splača se.                                           STANE SIMŠIČ
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
5
Pust - tako in drugače
Pustovanje za najmlajše sodi med tradicionalne akcije Občinske zveze pryateljev mladine, zato smo se tudi letos ustrezno pripravili in organizirali pustno povorko po kamniških ulicah s pustnim rajanjem v športni dvorani v Kamniku.
S pripravami na prireditev srno začeli dovolj zgodaj (dogovori za dvorano z OŠ Frana Albrehta in Komunalnim podjetjem), naj-maljši pa so tudi sami narisali in raznosili plakate. Nekoliko pozni smo bili s prijavo prireditve in zapore ceste, vendar so nam na SO Kamnik šli na roke in nam niso delali težav.
Ker je bilo lepo vreme, smo pričakovali veliko pustnih šem, vendar pa nas je obisk kljub vsemu presenetil. Meškare so praktično preplavile Kidričevo ulico in se za kamniško godbo pomikale proti športni dvorani. Ozko grlo, ki je nastalo na vhodu v halo, se je razčistilo šele čez dobre pol ure. Veselo vzdušje je trajalo dobro urico, nakar so najmlajši v spremstvu staršev začeli odhajati domov, kajti ura se je že bližala 19. Nekoliko je bilo temu krivo tudi ozvočenje, ki ni bilo dovolj močno, saj se povezovalk programa praktično sploh ni slišalo.
Konec dober, otroci zadovoljni, vse dobro, bi lahko rekli, pa le ni bilo tako.
Organizatorji smo imeli nekaj kiksov, ki pa jih povprečni opazovalci, verjamemo, niti opazili niso. Nastali so predvsem zaradi neusklajenosti med godbo in nami, vendar pa niso vplivali na končni razplet dohodkov. Tako je povorka s Titovega trga krenila vsaj 15 minut prezgodaj, na križišču Kidričeve z Usnjarsko pa ni »prižgala smernega kazalca« in je kar nadaljevala po Kidričevi ter po ozkem pločniku in širokih zelenicah do podhoda in vhoda v halo.
Ob vhodu v halo so naši taborniki vsaki maski dodelili po, en krof. Zahvaljujemo se podjetju Žito Kamnik, kjer so nam spekli manjše krofe po znatno nižjih cenah, vendar kot zatrjujejo taborniki, krofi le niso bili preveč sveži. Vemo, da je v pustnem času veliko dela, toda vseeno...
Ansambel Nagelj je z narodno-zabavno in zabavno glasbo zabaval najmlajše, celo za dobrih 30 odstotkov so znižali svojo običajno tarifo, pa vendar se mi zdi za uro in pol igranja več kot šesto tisoč preveč (vsaj za takšno prireditev). Smo pač že popolnoma skomercializirana družba, kar se še bolje pokaže pri Komunalnem podjetju Kamnik.
Termin, v katerem je bilo pustno rajanje (torek od 17. do 20.
ure) pripada šolskemu športnemu društvu pri OŠ Frana Albrehta. Normalno smo se najprej obrnili na vodstvo osnovne Šole FA, ki nam je šlo takoj na roke in odstopilo termin. Ko pa smo obvestili Komunalno podjetje, so le ti prireditev okarakterizirali kot komercialno in nam zaračunali praktično najvišjo tarifo. Tako smo za tri ure pustnega rajanja in pospravljanja dobili račun tristo tisoč din. Dvorana naj bi bila za torek, 7. 2. 89, tako kar dvakrat plačana. Zvito, ni kaj. K pogodbi o najemu hale spada tudi klavzula o pospravljanju dvorane. Moram reči, da nas je bilo ob koncu prireditve najmanj dvajset, ki smo bili pripravljeni pospraviti v kar najkrajšem času, toda žal je imel hišnik samo dve mali metli (veliki dve pa hrani za čiščenje na fino). Dragi komunalci, če nas že molzete na vsakem koraku, vsaj svojemu osebju nabavite ustrezne pripomočke (dvorana bi bila v drugačnih pogojih pospravljena vsaj pol ure prej).
Se večja zanimivost, ki se prav tako tiče Komunalnega podjetja, pa je bilo prav gotovo ustrezno soglasje in zapora ceste. Kot eden od organizatorjev sem pregledal celotno pot pred samim sprevodom, vendar nikjer nisem odkril nobenega prometnega znaka niti komunalnega delavca.
pač pa sem deset dni po prireditvi dobil račun za to »opravljeno« storitev. Iz zanesljivih virov sem dobil informacijo, da je bil prometni znak pripravljen na križišču Kranjske in Murnove ulice, torej tam, kjer so pustne povorke potekale pred tremi in več leti. Kdo drug, če ne Komunalno podjetje, naj bi poznali razporeditev cest in ulic v Kamniku.
No, vse pa le ni bilo tako črno.
Godba je bila kljub že omenjenim kiksom na konstantnem nivoju, delavca postaje milice sta prav tako dobro opravila svoje delo (vsaj kolikor ga mi lahko ocenjujemo), spet so nam v mno-gočnem pomagali taborniki, levji delež celotnih organizacijskih ter pripravljalnih del pa je opravila skupina fantov in deklet SF, ki so prostovoljno in praktično iz veselja priskočili,na pomoč.
Ob koncu bi rad poudaril, da je račun ZPM praktično prazen in ob takšnih akcijah, ko vsak želi odrezati svoj del pogače, bomo kmalu prišli na boben. In takrat bo morda katera druga organizacija pod drugačnimi pogoji skrbela za zabavo in razvedrilo naših najmlajših. Kaj pa, Če ne? Kdo se bo takrat spomnil besed: otroci so naše bogastvo ali otrokom najboljše.
OLAF GRBEC
Retrospektivna razstava Leona Homarja
V sklopu obeleževanj slovenskega kulturnega praznika je bila v organizaciji Z KO v razstavišču Veronika od 8. do 25. februarja na ogled retrospektivna razstava kamniškega rojaka, pokojnega akademskega kiparja in likovnega pedagoga Leona Homarja (1914-1986).
Leon Homar se je pred vojno šolal na Obrtni šoli v Ljubljani pri Francetu Kralju ter na beograjski in zagrebški Akademiji za likovno umetnost. Zaradi vojne je študij dovršil po osvoboditvi na ALU v Ljubljani pri prof. Zdenku Kalinu. Velja omeniti tudi njegovo študijsko potovanje v Pariz v petdesetih letih. Po vojni je vrsto let, do upokojitve, posredoval likovno znanje učencem na kamniški Gimnaziji in kasneje na Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Že ti skopi biografski podatki govore o širokem razgledanem likovnem ustvarjalcu, ki morda, žal zaradi ozkosti razmer in pedagoške angažiranosti,
ni uresničil vseh svojih ambicij in umetniških potencialov. Homar tudi sicer ni veliko razstavljal, morda zaradi osebne skromnosti, tako da je njegov dokaj obširni kiparski opus širši javnosti precej nepoznan. Glavno Homarjevo področje v kiparstvu je bila mala plastika, predvsem ženske figure in akti, pa tudi portret, čeprav ni zanemarjal reliefnega kiparstva, občasno pa je tudi risal in slikal. Slednje, verjetno zaradi prostorske omejenosti, na razstavi ni predstavljeno. Že iz biografskih podatkov je razvidno, da je Leon Homar izhajal iz šole solidnega kiparskega realizma, navezuje pa se njegovo kiparstvo na sočasne vzore v dosežkih figurativnega kiparstva znanih slovenskih mojstrov kiparja Aristida Maillola, katerega skulpture je Homar skoraj gotovo videl na svojem potovanju v Pariz.
Ravno v mali plastiki je Leon Homar dosegel zavidljivo raven in osebno videnje. Lahko reče-
mo, daje s svojimi ženskimi figurami in akti v žgani in patinirani glini dosegel svojo najvišjo ustvarjalno točko Figure v vseh mogočih pozah so v razponu od skoraj klasičnega realizma, bolje rečeno manierizma, do drznejših in osebnejših, že deloma stiliziranih rešitev. To je liričen kiparski opus, ki bi ga lahko poimenovali kar »hvalnica ženski«. To so artefakti klasične ženske lepote, arhetipi žene-venere; ženska kot umetniški kžnon, kot estetska kategorija, kot mit; aluzija na ve-stalke, odaliske, nimfe, muze ...
Ženske in moške figure na Ho-marjevih mavčnih reliefih in z reliefi okrašenih vazah so stilizirane in sodijo v svet arhaičnih, mitskih pokrajin. So svojski manieri-zem antične klasike.
Homarjeva portretna plastika je realistična. Želi ustvariti čim popolnejšo podobnost portreti-ranca.
Javnih, monumentalnejših spomenikov Leona Homarja žal
ni veliko. V Kamniku je mogoče videti njegov figuralni portal na Osnovni šoli Toma Brajca, por-tretno doprsje pesnika Antona Medveda in reliefni portret na spominski plošči igralki Mariji Veri.
Pričujoča obširnejša, posthum-na predstavitev male plastike Leona Homarja ob petinsedemde-setletnici njegovega rojstva je lahko tudi oddolžitev in zahvala mesta Kamnik svojemu rojaku, kiparju.
DUŠAN LIPOVEC
Izgubil se je škotski ovčar, ki sliši na ime Tar. Najditelj naj proti nagradi sporoči svoj naslov na tel. 831-412.
Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in vse srednje šole. Tel. 831-597 (zvečer).
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik Pihalna godba DKD Solidarnost in Planinsko društvo Kamnik
VABIJO VSE LJUBITELJE NARODNOZA-BAVNE GLASBE na zabavnoglasbeno prireditev v počastitev Dneva žena z naslovom
VESELO V KAMNIK - PESMI IZPOD PLANIN
v veliko dvorano kina DOM v Kamniku -v PETEK, 3. marca 1989 ob 19. uri in v SOBOTO, 4. marca 1989 ob 17. in 20. uri. Sodelujejo: Ansambel Mladih Ansambel bratov Poljanšek Ansambel Nagelj Ansambel Lipa Ansambel Krt
Pihalna godba DKD Solidarnost pod vodstvom Francija Lipičnika Gost: Ansambel Vita Mužiniča Solista: Tomaž Plahutnik, citre Rok Lap, bas Humorista: Kati Turk Franc Pestotnik-Podokničar Program povezujeta kamniška TV napovedovalca.
Vstopnice po 15.000 din bodo v predprodaji v osnovnih organizacijah sindikata, na ZKO Kamnik (v dopoldanskem času) tel. 831-616 in pri blagajni kina DOM v Kamniku tel. 831-440.
PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
Fotografski akti Marka Trobevška
V galeriji Metulj v Domžalah je od 23. januarja do 13. februarja razstavljal svoje fotografije Marko Trobevšek, član kamniškega MKD Pedenjmožic. Trobevšek, rojen 1965 doma s Križa je sicer študent filozofske fakultete v Ljubljani, s fotografijo se intenzivneje ukvarja že dve leti. To je bila njegova druga samostojna predstavitev.
Akt fotografija, s katero se Trobevšek izključno bavi, je morda najtežje poglavje figuralne fotografije. Ž njo naj se ukvarja le tisti, ki ima mnogo izvirnih misli, kompozicijski čut in predvsem izostren estetski obču-ek, kajti ravno pri fotografiranju golega človeškega telesa je od estetske vzvišenosti do vulgarnosti včasih le korak. Na Trobev-škovi razstavi je bilo videti, da
zgoraj naštetih fotografskih kvalitet mlademu avtorju ne manjka, tako po kreativni kot tudi po tehnični plati. Ali kot je v spremnem besedilu k zloženki razstave lepo zapisal France Štele, tudi sam umetniški fotograf: »Torej, imeti spoznanje in znati ga posredovati, v tem je vse zaobseženo.«
Trobevškovi ženski in moški akti oziroma deli človeških teles so kompozicijsko zgledno postavljeni. Dostikrat postavi golo telo v naravo, v čemer je tudi simbdlno sporočilo in želja človekove vrnitve nazaj k svoji elementarni prvobitnosti.
Fotografsko videnje Marka Trobevška nas prepričuje o resnem in perspektivnem fotografskem ustvarjalcu.
DUŠAN LIPOVEC
Praznik je spremljala pesem
Ni praznika, ki ga ne bi spremljala pesem. Če pa je ta praznik ~ praznik kulture, se pesem zlije v eno samo hotenje, čim lepše, uglajeno, polno in prepričljivo podati program, s katerim bi dokazali predanost naši kulturi.
Žal živi pred nami Prešeren bolj kot velikan in veljak posebne sorte, saj se nam razgrinja v zavest njegova podoba bolj kot veličina kulturnega poslanstva ob obletnici njegove smrti, manj pa kot tvorca pesmi, katerih lepote bi moral vsak Slovenec nositi v zaklenjeni kamrici hiše svojega življenja, iz katere bi hodil utrjen v veri vase in v dobroto svojega bližnjega.
Kulturnemu prazniku je svoje Petje posvetilo 256 pevcev desetih zborov, združenih v Zvezi kulturnih organizacij občine Kamnik, ki je bila prirediteljica X. revije pevskih zborov. Tradicionalno se je nastop odvijal v Srednji ekonomski-naravoslov-ni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku.
O pomenu praznika, predvsem pa o nalogah, pred katerimi je kamniška kulturna skupnost, seveda ob podpori vse sredine v kateri deluje, je spregovoril predsednik Kulturne skupnosti Janez Maleš.
Spodobi se, da koncert otvori starosta pevskih zborov: kamni-
ška Lira bo letos praznovala že 107. leto delovanja. Kljub temu, da bi bil zbor potreben pomladitve, pa je 31 pevcev pod umetniškim vodstvom prof. Sama Vremšaka odpelo odtehtan program z veliko mero pevske kulture. V programu so zapeli Srebot-njakov Nagelj, Mihaela Rožanca V mlinu s solistom Janezom Maj-cenovičem in Podgorske mornarje Rada Simonitija.
V mešanem pevskem zboru tovarne Titan bo treba več pozornosti posvetiti vokalni tehniki, predvsem dihanju, kajti le tako bo zbor sposoben izpeti zahtevane fraze. Poleg pesmi Kaj ti je deklica v harmonizaciji Jožeta Leskovarja, Milada Gustava Ipavca, so zapeli še priredbo Viktorja Mihelčiča Nocoj pa oh nocoj. Žal je v interpretaciji Iztoka Vidica izvenela pesem kot marcia funebre. Ne moremo pa mimo dejstva, da je to edini zbor v delovnih kolektivih in kot tak vreden pozornosti.
Nastop moškega zbora kulturnega društva Godič je bil iz opravičljivih razlogov odpovedan.
Eden boljših slovenskih ženskih zborov v preteklosti (deluje 14 let) je zapel Vse mine Gustava Ipavca, Pa se sliš' Karla Pahorja in Jakoba Ježa - Kdaj rože cveto. Najboljša je bila prva pesem, ki pa je bila kitično monotono interpretirana. V drugi pesmi je
bila žal slaba intonacija zvonjenja, medtem ko bi Ježeva skladba zahtevala več plastičnosti. Kljub naštetim pomanjkljivostim je publika s toplim aplavzom nagradila 22-čIanski ženski zbor Solidarnosti in njegovo zborovodki-njo Karlo Urh.
Moški pevski zbor KD J. Če-bulj Komenda z zborovodjem Baldomirjem Kremžarjem je zapel: Pa da bi znal Viktorja Mihcl-Čiča, Adrijansko morje Antona Hajdriha in eno od mnogih uspešnih priredb koroških narodnih Ana sama rieč me griva Sama Vremšaka. Žal je soliden nastop dvaindvajsetčlanskega moškega 'zbora kazila slaba intonacija, ki se brez preponskega petja ne bo popravila.
Prvič se je kamniškemu občinstvu predstavil mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj. Delovanje zbora sega sicer že kar lepo število let nazaj, vendar je prestopil okvire cerkvenega petja v prostor krajevne skupnosti Stranje šele zadnja leta. Zboru se pozna, da jedro sestavljajo rutini-rani pevci, ki so jih obarvali mlajši glasovi. Predstavili so nam delček programa, ki ga pevci najraje pojejo: slovenske narodne in domoljubne pesmi. Zapeli so Veni-te rožce moje, Slovansko pesem Stanka Premrla in koroško narodno v priredbi Slavka Mihelči-
ča: Jaz mam pa konjča belega. Žal se je zborovodji Dominiku Krtu in zboru marsikatera fraza porušila zaradi nedodelanega dihanja, vendar je zbor naredil dober vtis in predano zapel program.
Štirinajst članov moškega zbora Svoboda iz Črne z zborovodki-njo Karlo Urh je v svoj program uvrstilo kar dve pesmi na besedilo Franceta Pešerna - Zapuščena Emila Adamiča in Avgusta Lebana - Mornar. Posebno Adamičeva skladba je bila har-monsko in interpretativno prezahtevna za ta zbor. Še najboljše so izvedli koroško narodno v priredbi Oskarja Deva Dober večer lubo dakle.
Trenutno najkvalitetnejši in najštevilčnejši zbor je mešani pevski zbor Cantemus. Žal smo ob praznovanju kulturnega praznika pogrešali v sporedu tega zbora narodno ali vsaj umetno slovensko pesem. Kvaliteten zbor s solidno intonacijo, vendar (verjetno zaradi pomanjkanja časa - novoletni koncerti) z nedodelano  frazo  (Thomas  Morlev
-  April is in my mistress face) in plastičnostjo, ter premajhno ro-sonanco      (Anton      Bruckner
-  Ave Maria, pesem zahteva vo-luminozen zvok). Najbolj prepričljiva je bila skladba J. Hair-stona You better mind. Po malce negotovem začetku (intonacija)
so se pevci razživeli in resnično »odmuzicirali« svojo zadnjo skladbo, ki jim je prinesla prisrčen in zaslužen aplavz. Čeprav je zborovodja Janez Klobčar violinist (Simfonični orkester RTV Ljubljana), mu kultiviran zborovski zvok ni neznanka, prav tako pa tudi vse ostale posebnosti vokalne glasbe.
Za takim nastopom so imeli pevci iz Srednje vasi kaj težko nalogo. Preprost kitični program (Hola, hola fantje vstajajte, prir. C. Pregelj, Je ta človek na svet rojen, prir. L. Kramolc in Triglav - J. Flajšmana) so odpeli svojim sposobnostim primerno. Zborovodja France Berlic se ni mogel ogniti napakam, ki so spremljale tudi nekatere druge zbore.
Predzadnji se nam je predstavil mešani zbor Kulturnega društva iz Tuhinja z zborovodjem Lojzetom Kolarjem. Zapeli so Mateja Hubada Srečno, srečno ljubca moja, Lepa ptica kukov'ca Zorka Prelovca in Adnazvučna grmit kalakolčik Sergeja Žarova. Tudi zelo dobra solistka ni mogla zakriti pomanjklivosti v zborovskem zvoku.
Koncert je zaključil moški pevski zbor DKD - Solidarnost. Žal je zborovski romantični biser Davorina Jenka Strunam doživel preveč intonančnih spodrsljajev, da bi zaživel v vsej lepoti. V drugih dveh skladbah (Stane Malic
Bela breza in Pavle Kernjak V Sele) je prepeval solist, ki pa ga je zbor žal preglasil. Poslušalci so enaintridesetčlanski zbor in zborovodkinjo Ivico Ropaš pospremili z lepim aplavzom.
Predstavitev zborov in povezovanje programa sta uspešno vodila Urša Trobevšek in Tone Fti-čar, ki je izpeljal tudi večino organizacijskih del za uspešnost tega nastopa.
Kakšen naj bo sklep ob pregledu dela vseh skupin? Velika množičnost, žal bolj po številu zborov, kot po številčnosti le teh. Čedalje večje zapiranje v ozek krog krajevne skupnosti, usihanje dotoka mladih pevcev (problemi glasbene vzgoje v osnovni šoli), premajhna strokovnost nekaterih strokovnih vodij o posebnosti zborovskega petja in izboru programa.
Žal poslušalec zaradi neustrezne akustičnosti prostora težko presodi zvok posameznih zborov, vendar pa vsem po vrsti primanjkuje večje resonance. To je sicer strokovno stališče. Številni poslušalci (600-650) pa so v petek, 3. februarja, uživali ob predanem petju ter pevce in zborovodje s prisrčnim ploskanjem tudi poplačali za vse večere, za ure in ure, ki so potrebne pevcem, da prodrejo v lepoto zvočnih predstav pisane besede,
TOMAŽ HABE
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
Iz dna zavesti
V ponedeljek, 6. februarja, je bil v razstavišču Veronika recital poezije Srečka Kosovela ob spremljavi doživete glasbe in diapozitivov, navezujočih se na tekst. Pesmi sta recitirala Stanislava Bonisegna in Aleš Valič ob glasbeni spremljavi Lada Jakše. Recital je bil v sklopu prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so se vrstile skozi ves teden.
Srečko Kosovel se je rodil na Krasu 1904 leta inje že zelo mlad - v 22 letu starosti, umrl zaradi dolgotrajne in hude bolezni. Za svoje obdobje je Srečko Kosovel najizrazitejši lirik. Pesniti je začel že v petem razredu. Sodeloval je v literarnem krožku Kres. Najbolj pa je rasel v borbeni reviji Mladina, kjer je opisoval svoje pesmi polne revolucije in smrti. Bil je član visokošolskega društva Ivan Cankar v Ljubljani, boril se je za resnico v umetnosti in da mora biti umetnost blizu zahtevam proletariata.
Recitatorja sta uspešno in prepričljivo posredovala pesmi, ki so zaživele v vsaj svoji revolucionarnosti, v opisu demonstracij, v opisovanju smrti, svoje slutnje pred prerano smrtjo, opisom morja v prispodobah ...
V svojih pesmih Srečko Kosovel opisuje kraško pokrajino, vasi in gmajne (Jutro na krasu, Bori, Vas za bori), v pesmih čuti ljubezen do matere, ki jo izpove v pesmi »Vidim te, mati«, čuti s trpečimi (Starka za vasjo, Zunaj sneži), opiše svojo slutnjo, da mora kapitalizem propasti, a zaveda se, da bo v boju za svobodo preteklo še veliko ljudske krvi (Pesem o preobrazbi sveta, Kakor naraščanje).
MOJCA KOSIRNIK
Kako je delala matična knjižnica
Naše sošolke ni več
V knjižnici smo se v drugi polovici leta 1988 kadrovsko okrepili, saj smo zaposlili višjega knjižničarja in knjižničarja, ki sta bila planirana v dolgoročnem planu KSKdoleta 1990.
Tako smo lahko spremenili urnik. Knjižnica je odprta v ponedeljek, torek, sredo od 9. - 19. ure, v četrtek in petek pa od 9. - 15. ure. S tem smo omogočili obisk v naši knjižnici tudi v popoldanskem času.
Glede na standarde za sploš-noizobraževalne knjižnice imamo sedaj 87 odstotkov potrebnih strokovnih delavcev.
DELO KNJIŽNICE LAHKO PRIKAŽEMO Z NASLEDNJIMI PODATKI:      .
Osnovna dejavnost	1987	1988.
Izposoja knjig	45357	48743
izposoja strokovnih		
knjig obisk	6794 24984	8400 32538
vpisani člani	1950	1571
izposoja kmia v		
Knjig v čitalnici	440	404
Lani smo za knjižnico kupili 2553 knjig, v dar smo jih dobili 82.
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
Knjižnica je lani pripravila vrsto priložnostnih razstav ob jubilejnih datumih, denimo pomembnih slovenskih pesnikov in pisateljev, ob državnih praznikih in podobno. Knjižnica je pripravila 33 takih razstav. V njeni dopolnilni dejavnosti pa so bili tudi obiski   knjižnice  v  vzgojnovar-
stvenih zavodih in v osnovnih šolah. Vseh dvanajst obiskov je vodila Saša Kos.
Literarni večeri
V  knjižnici smo lani pripravili dva zelo uspešna literarna večera. Prvega 13. maja v razstavišču Veronika s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntner-jem, drugega z Milo Kačičevo, izvrstno gledališko umetnico, ki jo poznamo vsi, če ne z odrskih desk, pa iz filmov in nadaljevank, z malih zaslonov in kino platen. Na literarnem večeru MKK se je Kačičeva predstavila kot pesnica.
Dre pravljic
Vsako prvo sredo v mesecu smo imeli v letu 1988 uro pravljic v pionirskem oddelku. Obisk je bil presenetljiv glede na neustrezne prostore za knjižnično dejavnost (15-20 otrok). Izmenoma sta me ure pravljic vodili višji knjižničarki tov. Uršičeva in Drolčeva.
Pedagoško delo
Obvezno delovno prakso sta opravljali dve dijakinji iz srednje družboslovne šole v Ljubljani
Delo s krajevnimi knjižnicami
V zadnjem obdobju se knjižnica izredno dinamično razvija in je vse manj samo izposojevalnica knjig, temveč vse bolj opravlja tudi izobraževalno in kulturno poslanstvo. Poleg tega intenzivno gradimo mrežo izposojevališč (Komenda), pogojna matičnost, ki jo vršimo za našo občino, pa je naložila še vrsto novih obveznosti, saj je dolžna kot osrednja nosilka informacijske službe za ob-
Nasi krožki živijo
Izobraževalna skupnost je sklenila, da s 1. januarjem krožkov na srednjih šolah ne bo več financirala. Kazalo je, da hoče iz osnovnega programa izriniti vse, kar ni »železen repertoar« učno-vzgojnega dela.
Na ostro reakcijo je odgovarjala, da nikakor ne gre za jemanje denarja šolam, vsoto želi le prerazporediti za financiranje osnovnih programov, šola pa bo lahko sama »svobodno« določila, kako bo ta sredstva razporedila in uporabila. Šole da želi tako spodbuditi k zmanjševanju razdrobljenosti pouka in za iskanje dodatnih finančnih virov za dodatno učno-vzgojno delo. Šole naj bi denar za napredek učno-vzgojnega dela iskale zunaj izobraževalne skupnosti, n.pr. pri starših dijakov, delovnih organizacijah, zasebnikih, s participacijami. ..
Nedavni občni zbor Šolskega kulturnega društva SENŠRM priča, da so naši krožki dejavni in številni.
LITERARNI KROŽEK vsako leto izda Literarni zbornik naših dijakov,
sodeluje s prispevki pri šolskem glasilu in na različnih literarnih natečajih. Pripravili so srečanje in pogovor s pesnikom Alojzom Ihanom ter recital poezije in pogovor s pesnikom in dramatikom Milanom Deklevo. V okviru krožka so potekale tudi priprave na tekmovanje za Cankarjevo priznanje (uspešni so bili tako na regijskem  kot  na  republiškem
tekmovanju) ter se oblikovale raziskovalne naloge s področja slovenskega jezika in književnosti.
DRAMSKO-RECITACIJSKI KROŽEK je uspešno izvedel Molierovo igro Namišljeni bolnik in z njo sodeloval na občinskih in krajevnih proslavah in na prireditvah. Za dedka Mraza pa so pripravili Wedovega Srečnega princa. Krožek oblikuje in izvaja šolske proslave ter skrbi za izvedbo kulturnih dni na šoli.
NOVINARSKI KROŽEK v vsakem šolskem letu izda dve številki šolskega glasila z literarnimi in publicističnimi prispevki dijakov, zbira in piše besedila za šolski radio in Kamniškega občana. Skrbi za obveščanje prek šolskega radia, prireja jubilejne oddaje in se od septembra enkrat tedensko oglasi s kratko predstavitvijo Kamnika. V letošnjem letu bo dijakom približal še kamniško okolico.
ZGODOVINSKI KROŽEK poglablja znanje s svojega področja in zbira zgodovinske materiale krajev, od koder so doma naši dijaki. Prek šolskega radia dijake seznanja s pomembnimi zgodovinskimi dogodki.
FOTOGRAFSKI KROŽEK s svojimi fotografijami bogati šolsko glasilo, prireja razstave v avli, skuša slikovno ujeti dogajanje na šoli in v kraju bivanja.
LIKOVNI KROŽEK sodeluje pri kulturnih dejavnostih šole in pri oblikovanju šolskih glasil, študijsko slika in pripravlja raz-
stave pod vodstvom slikarja Fre-liha.
EKOLOŠKI KROŽEK sodeluje pri različnih raziskovalnih nalogah ter spremlja ekološke probleme doma in po svetu.
PLESNA DEJAVNOST je v tem šolskem letu ponovno zaživela. Nova skupina že pridno vadi in nastopa na šolskih proslavah.
STROJEPISNI KROŽEK sodeluje pri izdajanju glasila in razvija prstne spretnosti pri strojepisnih tehnikah.
KROŽEK »TRENUTEK, KI GA ŽIVIMO« organizira okrogle mize in študijska srečanja o aktualnih družbenopolitičnih in kulturnih dogodkih.
Kulturna dejavnost na naši šoli je tako, kot vidite, res bogata in prav škoda bi bilo, če financiranje teh dejavnosti ne bi bilo več stvar skupnega, družbenega interesa.
SAŠA MEJAČ, novinarski krožek SENŠRM
Čebelarji so zborovali
Vpetek, 13. januarja, so čebelarji iz Čebelarske družine Komenda - Moste na občnem zboru naredili obračun dela v preteklem letu in plan dela za naslednje leto.
Lani so se ob pomoči kmetijsko zemljiške skupnosti in veterinarske inšpekcije borili z boleznimi, ki pestijo vse čebelarje širom po naši domovini. Uspeh je bil pičel ob eni najslabših letin, kar jih pomnijo.
V naslednjem letu bodo še več skrbi namenili zdravstvenemu varstvu čebel. V pomoč vsem čebelarjem bosta organizirani dve predavanji.    Prezelj
čino Kamnik povezovati vse ostale knjižnice v mreži in biti povezovalka znanstveno-infor-macijskega sistema (kar od nje zahteva Zakon o knjižničarstvu, sprejet leta 1982).
Matična knjižnica Kamnik trenutno poseduje okoli 64000 knjižnih enot gradiva in 76 naslovov periodičnega tiska. Glede na standarde, sprejete pri KSS, bomo morali imeti fond v višini 3 knjige na prebivalca in 5 naslovov periodičnega tiska na 1000 prebivalcev.
Ker še zdaleč nismo dosegli standardov prostorske zmogljivosti, je nujno potrebno za razvoj naše splošnoizobraževalne knjižnice, da se preselimo v prostore Zdravstvenega doma, kar bo zagotavljalo ustrezne razmere za del°-                       SAŠA KOS
Tečaj za šolanje psov
Kinološko društvo Kamnik pričenja s šolanjem psov vseh pasem v starosti od 10 meseca dalje. Rodovnik in čistokrvnost sta omejitvi le za tekmovanje, ne pa za šolanje. Tečaj bo obsegal vaje poslušnosti in sledenja, obrambe in napada, trajal pa bo 4 mesece. Po tečaju bodo psi opravljali izpite A, B, 1, 2, ali 3, odvisno od vrste tečaja.
Tečaj se bo pričel v nedeljo, 5. marca 1989, ko se boste vpisali (na društvenem vežbališču, to je za tovarno KIK, v naselju Košiše, cesta proti Tunjicam). Na tečaj oz. vpis obvezno prinesite dokumente o psu (rumena knjižica), vsi psi pa morajo biti obvezno cepljeni proti pasji kugi (potrdilo!), drugače se v tečaj ne boste mogli vpisati. Ker bo ob vpisu krajši uvodni sestanek, se vpisa udeležite brez psa.                              •
Pa še to: v petek, 10. marca, ob 19. uri Kinološko društvo Kamnik vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kina Dom Kamnik.                       MAJA
Čudni bonbončki
Nekega dne je sošolka prinesla v šolo bonbončke v črni škatli. Bili so rumene barve, srednje veliki. Vneto jih je delila po razredu. Vsak učenec je dobil najmanj enega, nekateri pa so si jih priborili celo pest. Na našo žalost jih je kmalu zmanjkalo. Hitro smo jih zmašili v usta.
Nekaj minut kasneje je v razred vstopila učiteljica. Posedli smo na svoja mesta. Nekateri so se držali za trebuhe in jadikovali. Učiteljico so prosili, če smejo na WC. Drug za drugim so hodili iz razreda. Po končani uri je tovari-šica naredila preiskavo in ugotovili smo, da smo jedli tabletke za odvajanje vode. Bili smo nesrečni, tovarišica huda, sošolka pa se je potihem smejala naši požreš-nosti. . Naslednji dan je sošolka zopet prinesla tabletke, vendar jih nihče ni hotel vzeti. Vsa užaljena jih je po pouku delila zidarjem na sosednji šoli. Petra Repše) 6a OŠ Frana Albrehta
Za 5. razred OŠ v ZUIM v Kamniku se je leto 1989 pričelo žalostno. Izgubili smo sošolko Martino Stok. Skupaj smo bili od 1. razreda osnovne šole. Bila je zelo prijazna. Nikoli ni bila zahrbtna. Rada je bila vesela in se pogosto šalila. Čeprav je bila telesno zelo šibka, nas je rada zabavala.
Še ves december je skupaj z nami krasila spalnice in dnevno sobo. Skupaj smo se veselili ob prihodu dedka Mraza. Bili smo polni novoletnih pričakovanj in želja.
Nenadoma pa se je v zadnji tretjini decembra na našem oddelku pojavil virus, ki je povzročal slabo počutje in visoko teles-,
no temperaturo. Več kot polovica otrok s tega oddelka nas je zbolelo in med njimi je bila tudi Martina. Imela je težave z izka-šljevanjem. Bruhala je in morala je v bolnišnico. Njeno srce ni bilo kos bolezni in v ponedeljek, 2. 1. 1989, ob 5. uri zjutraj je umrla.
Ko smo se po novoletnih praznikih vračali nazaj v zavod, nismo mogli verjeti, da je res ne bo več med nas. Šele prazen prostor v dnevni sobi. prazna postelja v spalnici, prazna klop v učilnicah nam dopovedujejo, da je Martina resnično odšla za vedno.
Nikoli je ne bomo pozabili.
Sošolci in sošolke
5. raz. OŠ pri ZUIM
Kamnik
Komisija za delovna razmerja
Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik
razpisuje dela in naloge
tržnega inšpektorja
Pogoji: VII. stopnja, živilska tehnologija ali ekonomska
smer, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit s področja
dela
Poleg navedenega morajo kandidati izpolnjevati še druge
pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire.
Kandidat bo izbran za določen čas 1 leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi
na naslov: Občina Kamnik, Kadrovska služba, Titov trg 1,
Kamnik
ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n..sub. o.
Poslovna enota Kamnik
Odbor Poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge-
organiziranje in usklajevanje nižjih evidenc
z glavno knjigo
1 delavec za nedoločen čas
s končano VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske
smeri in 9 mesecev delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Ljubljanska banka - Gospodarska banka, Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1
Komunalno podjetje Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11
objavlja prosta dela in naloge
opravljanje montažnih del na vodovodnih napravah
Pogoji:
-   KV monter vodovodnih naprav
-   6 mes. del. izkušenj
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi.
Razstava ročnih del upokojenk
Decembra lani je bila v Društvu upokojencev Kamnik slovesnost. Odprli so razstavo ročnih del svojih članic in članov. ISa razstavi so sodelovali upokojenci Kamnika, poleg njih pa še člani DV Motnik - Špitaliča in DU Komenda.
Ženska sekcija DU Kamnik se je temeljito pripravila na to nalogo. Dobro je opravila vse predpriprave, zato je razstava tudi vsestransko uspela. Na razstavi je sodelovalo več kot 70 avtorjev, ki so ponudili gledalcem skoraj 300 izdelkov različnih kakovosti, oblikovno in estetsko nadpovprečnih. Razstavo si je ogledalo veliko ljubiteljev lepot ljudskega
bogastva. Mnogi so si razstavo ogledali večkrat. Na društvu so bili zelo zadovoljni tudi z obiskom šolskih otrok, ki so si želeli ogledati umetnine babic in dedkov in spretnosti njihovih rok.
Ob odprtju razstave so pripravili zanimiv kulturni program: članice društva so lepo zapele nekaj narodnih pesmi, s kitaro jih je spremljala Štefka. Z Maričko pa sta z lastnimi točkami kulturni program še obogatili. Karmela je z zanosom recitirala Prešernovo Zdravljico. O delu društva upokojencev je govoril njen predsednik, ki je pozdravil vse udeležence srečanja, zlasti ženske sekcije, ki je razstavo organizirala. Pred-
sednica ženske sekcije Ljudmila Dolenc pa je ocenila razstavljene izdelke in razstavo odprla. Slovesnosti so se poleg članic dru-
štva udeležili še predstavniki upokojenske organizacije iz Domžal, doma upokojencev Kamnik in še nekateri drugi.
Knjiga vtisov pove marsikaj zanimivega. Obiskovalci so se vanjo vpisovali in zabeležili svoje vtise, iz njih je razbrati, da je bila razstava zelo dobrodošla, vredna ogleda in da si takih prireditev želijo še večkrat.
Upokojenkam-razstavljalkam gre zasluga za uspelo razstavo (razstavljali so tudi štirje moški člani), in zahvala za sodelovanje na tej prireditvi.
Množičen obisk in izražene želje na razstavi pa hkrati nalagajo društvenim organom, da tudi v prihodnje organizirajo take oziroma podobne prireditve. To je velika in odgovorna naloga, ki se je bodo lotili z vso odgovornostjo, zlasti še zato, ker na vseh organiziranih prireditvah člani društva zelo radi sodelujejo.
STANE SIMŠIČ
KNJIGARNO SO PRESELILI
Knjigarna - Kočna Kamnik, Ljubljanska 1/b obvešča vse ocenjene stranke, da so se preselili v prenovljene bivše prostore Diskonta (zraven Nove mode). S preselitvijo so pridobili precej skladiščnega, predvsem pa prodajnega prostora. Pridite, ugodili bodo vašim željam!
Ob preselitvi so od 6. do 10. marca, razen torka, 7. marca, od 16. do 17. ure v prodajalni Knjigarne pripravili URO PESMIC, PRAVLJIC in IGRIC ZA OTROKE. Starši, poskrbite, da se bo vaš otrok udeležil prijetnih kulturnih dogodkov! (V. M.)
6_
kamniški občan / 27. februarja 1989
• Črna kronika
Z novimi upanji v letu 1989
Zaradi pričetka akcije *-10%« in dokaj mirnega vstopa v Novo leto, so miličniki pričakovali miren mesec in zmanjšanje raznih kršitev, vendar . . .
Januar je bil spet »živ« in razgiban mesec, tako da je bilo tudi materiala za kroniko več kot dovolj.
Pa začnimo z najbolj aktualno zadevo, ki je nekega zimskega jutra konec januarja razburila sedem lastnikov jeklenih konjičkov. Neznanci so namreč ponoči krožili po kamniških ulicah, vlamljali v avtomobile, iz njih kradli vgrajene radiokasetofone, Pa tudi drugih vrednejših predmetov se niso branili. Zanimivo je, da so storilci vlamljali le na Tunjiški cesti (trije primeri), Klavčičevi (dva primera) in Zi-kovi ulici (dva primera). Druga zanimivost, da ne rečem predrznost, pa je ta, da so bila vsa vozila parkirana v neposredni bližini blokov in takorekoč na očeh stanovalcev in lastnikov. Vendar, kot zakleto ni nihče nič slišal niti videl ... ali pa le?
Zato naprošamo občane, ki bi lahko dali miličnikom in preiskovalcem le najmanjšo sled, naj to nemudoma store na tel. številki 92 ali 831-222!
Se nekaj podrobnosti o vlom-nih tatvinah. Kar po vrsti so na postajo hodili Dragan D., Bojan R, Albin Š., Marko Č., Jaka R., Irena R. in Mojmir L.; vsi z enakim problemom. Iz avtomobilov SO jim bili na silo potrgani avtora-diokasetofoni, največkrat tako, da je s storilci odšel tudi kos armaturne plošče. Izjema je bil le Mojmirjev avtomobil, saj se je med nasilnim odvajanjem aparata od podlage le ta poškodoval, zato so mu iz njega ukradli štiri kasete in jakno. Poleg šestih »glasbenih aparatov«, je plen vseboval še radijski ojačevalec, torbico z dokumenti, torbico s kasetami in črn dežnik. Če tem Predmetom prištejemo še materialno škodo zaradi nasilnega vlamljanja in »nestrokovne pre-montaže«, znaša skupna materialna škoda blizu 15 novih milijonov dinarjev.
Prometne nezgode - 31
Če upoštevamo cestne razmere v mesecu januarju, ponovolet-no razpoloženje in zaradi inflacije vse manjše kazni za kršitev cestno prometnih predpisov, se nam zdi število nesreč dokaj Ugodno, če dodamo še novo ceno bencina, poostren nadzor miličnikov in akcijo -10%, pa bomo dobili pravo sliko, ki kaže, da se situacija na naših cestah ni še Prav nič izboljšala.
Se statistični podatek, da je bilo med nezgodami pet nezgod s telesnimi poškodbami in še dvanajst trkov na parkiriščih, ki so Prav tako povzročali materialno škodo.
- Med redno kontrolo prometa v Šmarci je miličnike doletelo neljubo presenečenje, da ne rečem - šok! Proti njim je namreč Precej hitro peljalo neznano vozilo in voznica ni niti najmanj nameravala zmanjšati hitrosti. Ko je Stanislava A. z Duplice zapeljala z vozišča, je postalo bolj ali manj jasno, da bo nekdo naje . . .! In res, zaletela se je v »marico«, ki je dobila lažje telesne poškodbe, a k sreči ne bodo usodne, tako da so voznico Prijavili le sodniku za prekrške, marico ali službeno vozilo, kakor vam je ljubše, pa odpeljali h kle-
parju.
-   Da je previdnost mati modrosti drži, tako kot drži, da je primeru, ki ga bom opisal, botrovala neprevidnost; torej ne-spamet.
Voznik tovornega vozila Igor Š. iz Šmarce je na Duplici, v blagem desnem ovinku s ponjave nehote stresel ledeno oblogo. Ta je padla naravnost na fička, ki je takrat peljal mimo. Led je razbil vetrobransko steklo, ki je padlo v notranjost in po obrazu porezalo Zdravka J. Odpeljali so ga v klinični center, poškodovani avtomobil umaknili z vozišča, Igorja pa kazensko ovadili zaradi KD povzročitve splošne nevarnosti.
-  Toneta K. iz Kamnika je po nezgodi zapekla vest. Obiskal je postajo miiice in povedal, da je pred slabo uro vozil iz Mengša proti semaforiziranemu križišču v Šmarci. Seveda prehitro, tako kot na tem odseku vozimo vsi. Zaneslo ga je z vozišča v semafor, ki je izruvan, skupaj s koreninami, obležal na tleh. Toneta bodo seveda nagradili, tako kot se spodobi - po učinku.
-   Poledenela cesta je tokrat učila drsalnih veščin v Stahovici, In rezultati?
Dragica B. iz Medvod je bila prva, ki izpita ni položila, je pa nadrsala. Zaradi neprimerne hitrosti jo je namreč na močno poledenelem cestišču v ovinku zaneslo na nasprotni pas, po katerem se je že trudil Jože Š. iz Mekinj. Počilo je prvič, trenutek zatem pa se je tik ob Dragičinem vozilu komaj ustavila Marjana K. iz Domžal. Se oddahnila si ni, ko se je že izpolnil rek, da cesta zbližuje ljudi, saj se je vanjo zaletel Tržičan Ivo M., ki ga drugače skoraj gotovo ne bi srečala. Ker brez Ljubljančanov seveda ne gre, se je že obtolčenim pridružil Darko V., kompozicijo pa zaključil Branko B.
Poškodovanih je bilo pet oseb, pa tudi materialna škoda ni bila od muh. Ugotovitev: ledena cesta, neprevidnost in volan niso najbolj posrečena kombinacija. Kaj ko bi volan včasih raje zamenjali za drsalke in cesto za prvo zaledenelo lužo?!
Kazniva dejanja — 25
Če ne upoštevamo vezanega kaznivega dejanja, ki sem ga že opisal, nam ostane le še osemnajst lumparij, ki pa zaradi svoje raznolikosti zaslužijo vsaj omembo. Največje bilo spet tatvin; kar dvakrat je bil ukraden lesen božji kipec iz znamenja (Laze v Tuhinju in Mali Rakitovec), izginilo pa je tudi sedem Svilanitovih svilenih rut iz pošiljke za Beograd, nekaj gradbenega materiala, raz-delilec iz fička, kardanska os iz kosilnice, 70 metrov vodovodne cevi, usnjen suknjič in ženska oblačila iz trgovine Ona - On.
Preostala KD pa obsegajo v glavnem razbijanje raznih steklenih površin. S petardami je bilo razbitih 10 stekel na OŠ Toma Brejca, z ostalimi predmeti pa 11 na ZTKO Kamnik, izložbeno okno na Kočninem bifeju, izložbeno okno na komisijski prodajalni in še bi se kaj našlo. Torej se še vedno uresničuje davni rek iz rimskih časov, ki pravi: kruha in iger - le da imamo kruha vedno manj!
-  Iz Most je poklical krajan in povedal, da je preko noči nekdo vlomil v kletne prostore zgradbe krajevne skupnosti in vanje skril
Modno šiviljstvo s trgovino Ficko
Kidričeva 8, Kamnik, tel. 552-710
Pričakujemo vas vsak dan od 12. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Na zalogi imamo pri nas izdelano moško, žensko in otroško konfekcijo. - Torej, za otroke, mladino in mlade po srcu.
karamboliran in neregistriran avtomobil. Miličnika sta prijavo potrdila in ugotovila, da so bila garažna vrata res grdo vlomljena ali pa ...
Nadaljevanje se je bliskovito odvijalo. Lastnik avtomobila je bil kmalu odkrit in s tem ves slučaj pojasnjen. Mladoletnik, ki svojega konjička niti približno ne obvlada, je z njim telovadil po dvorišču in mimogrede razbil garažna vrata. Naslednji cilj je bil bližnje drevo in tudi tega je nezmotljivo zadel. Še preden se je tudi sam razbil, je skril razbitega »povzročitelja gorja« in doma počakal na može postave.
-   Kljub varovalni rešetki se v trgovino Posrednik da vlomiti. To je na najbolj preprost način pokazal neznani amaterček, ki je v nočnem času s polovičko opeke razbil izložbo, segel z roko skozi odprtinico in si prilastil potapljaško uro Seltic, dve ruski štoperi-ci, ročno uro in dva vžigalnika. Zaenkrat je izkoristil svojo priložnost; kdo ve, morda jo bodo miličniki tudi?
-   Ta prostor izkoriščamo za opozorila vsem občanom, naj pO* svečajo največjo možno pozornost zaščiti svojih domov in svoje lastnine nasploh. Vlomne tatvine v stanovanjske hiše so namreč postale dokaj pogost pojav, kar dokazuje tudi primer, ko se je neznanec splazil v hišo, potem ko je neslišno vlomil kletno okno. Temeljito je preiskal hišne prostore, pohištvo in vse možne predale, si prilastil manjšo vsoto dinarjev in deviz, dve zlati verižici, medaljon in zapestnico. Ker se je primer zgodil ponoči, predvidevamo, da je bil vsaj kdo od domačih v hiši. Pa nič, storilca niso odkrili in tako je v kar precej primerih. Pa tudi če miličniki storilca zalotijo, so predmeti, ki so navadno družinski spomin, že izgubljeni.
Javni red in mir — 21
Presenetljivo malo kršitev JRM je bilo v ponovoletnih dneh, ko smo si vsi privoščili m-lo počitka. A nekateri le niso mogli iz svoje kože, pa so tako, malo za razvedrilo oklofutali ženo, se zboksali s prijateljem ali pa samo prislonili otroku eno okrog ušes. Tistih par, ki za domačim ognjiščem tokrat niso razgrajali, pa se je nateplo po oštari-jah in so tam kakšno rekli, dokler oštirji niso zavrteli številke 92. V vseh treh gostilnah, od koder so lastniki poklicali pomoč (Vovk, Bunder in Pri Grogu), je bil potem pred nosom spet pogosteje špricer, kot sosedova pest.
-   Po tretji uri zjutraj je na postaji zapel telefon in prestrašen glas Marije iz Most, ki je zaprosila za intervencijo, češ da njen življenjski sopotnik ogroža njeno integriteto in nedotakljivost. Miličniki so Ivana na psihološki bazi prepričali, da nima prav in zapustili stanovanje. Pa ne za dolgo, saj je že nekaj minut pred peto zjutraj spet zacingljalo, Ivana namreč moči še niso zapustile, saj verjetno alkoholni omami ni dopustil, da bi ga zazibala v nemiren in težak spanec (znači-nost stanja, ko vse pleše okrog tebe), ampak je z razgrajanjem zbudil še sosede. Miličniki so ga vzeli s seboj na postajo, kjer je v prostorih za pridržanje lahko do zore nadaljeval z veselico.
-  Najprej besedna igra, potem žalitve in na koncu udarci. Tipične značilnosti za ženske spore, kar je dokazala gospa Venčka z obtožbo, da jo je na cesti žalila z besedo, ki označuje žensko z najstarejšim poklicem, neka Mara. Ona seveda prek tega ni mogla in je takozvano Maro nekajkrat pritisnila »po nosu.« Miličniki niso imeli težkega dela, prijavili so obe.
-  Iz DO Utok so sporočili, da sta se po boksarsko pomerila delavec Martin in vratar Drago. Še pred knock-outom enega od nasprotnikov, je bil dvoboj prekinjen, proti dvobojevalcema pa uvedene sankcije.
Res je, da boks v Kamniku zamira, toda prostor za oživitev tega športa so telovadnice, ne pa tovarna.
-  Peter K. je v prijavi navedel, da ga je medtem, ko je peljal avtobus proti končni postaji v Tunjicah, za vrat grabil neznani moški in da se je obranil tako, da je naglo pritisnil na zavoro in poslal neznanca testirati prednje vetrobransko steklo. Steklo je počilo, glava pa ostala cela (P. S.
-   neznanec je bil prav gotovo Tunjičan ali pa Tuhinjec).
Pa še druga stran medalje; Peter je zaradi razigranosti otrok večkrat naglo zavrl, kar pa ni bilo všeč Mihi V., ki je voznika večkrat opozoril. In ker opozorila niso zalegla, je ukrepal po svoje. Zadnja beseda pa bo le sodnikova.
-  Najdeno —
Moška torbica v kamniški lekarni, Urša PODJED - denarnico z 80.000 dinarji, Franc ŽEBOVC
-  denarnico z dokumenti, Egidij LAMPIČ - črnega psa, Marija PAŠNIČKI - žensko kolo.
MATIC ROMŠAK
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega
dragega moža, očeta, brata,
strica in dedka
FRANCA LUKANA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo govornikoma KO ZZB NOV Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik za poslovilne besede, praporščakom za zadnji pozdrav, lovski družini Tuhinj, bežigrajski godbi za lepo zaigrane žalostinke in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Stanislava, sinova Herman in Štefan
in hčerka Marinka z družinami, brat Jože, sestre Frančiška,
Terezija, Pavla in Marjanca in drugo sorodstvo
Podgorje, Črnuče, Šmarca, Kamnik, Lovrenc na Pohorju, Rovte, Lesce, Duplica, Zapuže, februar 1989
Tovarna usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik
objavlja
po sklepu Komisije za delovna razmerja TOZD Usnjena
konfekcija prosta dela in naloge:
šivanje 11-3 delavke
Pogoji:
-   III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, šivalec usnjene konfekcije ali konfekcionar
-   6 mes. delovnih izkušenj
-   poskusno delo 60 dni
Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
Trgovina PRI PETRU
Stahovica 1 takoj zaposli
kvalificirano prodajalko
s prakso za prodajo živil in mešanega blaga. Nudimo dobre osebne dohodke in urejene delovne pogoje. Cenjene ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Janez Gradišek, Sp. Stranje 17 c, pošta Stahovica, tel. 832-294 ali 831-580.
OBVESTILO!
Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da bo proslava, mednarodnega dneva invalidov v soboto, 18. marca 1989, ob 9. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku. Po proslavi bo občni zbor društva. S svojo prisotnostjo in sodelovanjem na občnem zboru boste lahko prispevali delež za boljše delo društva. Vljudno vabljeni!
Izvršni odbor
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in tete
ANČKE GRCAR
rojene FALF. iz Sadnikarjeve 2
i se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala praporščakoma za zadnji pozdrav, zlasti pa pevcem Lire za zapete žalostinke in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinova z družinama in drugo sorodstvo
Kamnik, Dednik, Pusto polje, Ljubljana, februar 1989
Zašlo je sonce za gorami že za livadami, tihimi polji; njegove oči že nič več ne gorč, odšel je v svet lepši in bolji...
Izteklo se je življenje našemu dragemu
LOVRENCU KAJNIHU
z Novega trga 39
Od njega smo se poslovili na kamniških Žalah, 14. februarja 1989
Hvala vsem, ki z nami delite bolečino
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti me je zapustila moja ljuba mama
KATARINA JERAN
iz Šmarce, Kamniška 47
Najtopleje se zahvaljujem zdravnikom ZD Kamnik za skrbno zdravljenje, sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, praporščaku za zadnji pozdrav, cerkvenim pevcem za lepo petje in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Nežka in drugo sorodstvo
Februar 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
najdražjega moža, očeta, starega
očeta, brata in strica
ANTONA KROŠLJA
s Cankarjeve 4
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Logarju za zdravniško pomoč in obiske v času njegove bolezni, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke in tovarišu Mo-dicu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Neutolažljivi: žena Ančka, sin Tone z ženo Vero,
vnuki Peter, Alenka in Matjaž, sestra Ana z družino
in drugi njegovi
Kamnik, Brežice, Kapele, februar 1989
7
KAMNIŠKI OBČAN / 27. FEBRUARJA 1989
Ta daljna, magična dežela...
Organizirana plesna dejavnost   l
Kamničan Matjaž Jamnik-Boni je bil na 16. svetovnem skavtskem zleta v Avstraliji
»Iz Sydneya smo kmalu prispeli v mesto VVoolongong, ki je bilo prireditelj 16. svetovnega shoda skavtov. Tam so nas prijazno sprejeli naši zdomci, člani Slovenskega društva Planica in nam za taborjenje ponudili kar prostor ob svojem kulturnem domu. Hitro smo si postavili šotore in organizirali prostor, kjer so nam izdatno pomagali naši izseljenci, ki so nam nasploh na vsakem koraku nudili pomoć, ki smo jo pač potrebovali.
Iz mesta smo se vsako jutro s posebnim avtobusom vozili na skavtski prostor, ki je bil od mesta oddaljen, za domačine »borih«, 30 kilometrov. Ta Cataract Scout Park so prireditelji, avstralski taborniki, postavili na planoti z nadmorsko višino dvesto petdeset metrov, ki je bila od Sydneya oddaljena približno sedemdeset kilometrov. Prostor je bil dostopen z osebnimi motornimi vozili in avtobusi, urejen pa je bil na več kot 160 hektarih sredi lepega evakaliptusovega gozda. Seveda petnajst tisoč skavtov iz vsega sveta ni živelo v popolni divjini, saj so jim bile na voljo vse dobrine modernega življenja, tako so v parku uredili cestne povezave, kanalizacijo, priključke za električne aparate, telefon, vodovod...
Skrbeli pa so tudi za čistočo in lahko rečem, da pri nas še nisem videl tako urejenega kampa!
Skavtom in obiskovalcem je bila na voljo pošta in telefonske govorilnice, iz katerih je bilo mogoče brez čakanja telefonirati po vsem svetu. Tudi trgovine so bile bogato založene z vsemogočim, v banki pa je bilo mogoče menjati denar in potovalne čeke brez običajnih bančnih taks. Za vse, ki jih zanima, pa naj povem, da smo brez problemov plačevali stvari s kreditno kartico, čeprav je na njej pisalo YU!
Skavti so bili v parku razporejeni po enajst pod taborih, ki so nosili imena avstralskih živali, koale, vombata, kljunača, emuja, oposuma, tasmanij-skega hudiča, ehidne, kokabura, li-zarda, brolga in seveda kenguruja.
V takem podtaboru so si skavti sami organizirali življenje in delo. Na
Program tabornikov je identičen skavtskemu programu. Edina bistvena razlika je v religioznosti, saj pri nas taborniki niso povezani z religijo, v tujini pa so skavti večinoma vemi. Med njimi so fju-dje različnih veroizpovedi - kar seje videlo tudi na šestnajstem zboru skavtov vsega sveta - ki pa se vendar med seboj dobro razumejo, potrebujejo le primerno ureditev in prostore za svoje verske obrede.
električnih kuhalnikih so skupinice približno desetih skavtov pripravljale obroke iz živil, ki jih je vsak dan sproti dobival njihov vodja obenem s predlogom, kaj naj iz teh sestavin skuha.
V parku tudi nismo videli skavtov s prižganimi cigaretami v rokah ali odprtega ognja, vse zaradi velike požarne nevarnosti. Manjši sloji premoga so namreč že dvajset do trideset centimetrov pod zemljo in kaj lahko bi prišlo do velikega požara.
Na vsakem koraku pa smo se lahko prepričali, da je zlet res svet v malem. Simboli, totemi, skulpture, ki so jih postavili skavti, so javno opozarjali na njihovo nacionalnost in tako smo sredi avstralske planote lahko opazovali Eifflov stolp, nasade tulipanov...
Vsak subcamp je imel tudi svojo areno, kjer je vsak večer nastopila ena
izmed držav udeleženk in prikazala svoje običaje in značilnosti. Cc še povem, da so bili na zletu skavti iz 95 držav, mi lahko verjamete, da je bil program res zanimiv in predvsem raznovrsten, pa tudi zabave in fotografiranja ni zmanjkalo.
Vse skavte pa je v taboru združeval program delovnih in zabavnih aktivnosti, ki so se jih redno udeleževali in si ob njih povečevali znanje. Tako so se skavti izpopolnjevali in tekmovali v radioamaterstvu, orientacijskih pohodih, tekih, plavanju in še marsičem. Za izpolnjevanje v računalništvu je bil prostor opremljen z osebnimi računalniki in se ga je kar hitro prijelo ime Computer Land - Dežela Računalnikov.
(se nadaljuje) .     JANEZ BALANTIČ
Naselili smo se kar ob kulturnem domu izseljenskega društva Planica v Wolongongu.
V nedeljo, 12. februarja, je organizacija ZB NOV Tuhinj pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku NOB v Osekih. Na tem kraju se ljudje iz Tuhinjske doline zbero vsako leto in počastijo spomin na krvave dogodke iz NOB. Letos je odšlo na pohod kar precej ljudi iz različnih smeri. Ob 10. uri so se srečali nekdanji partizani, člani ZB, krajani, mladina, planinci in drugi, ki so sledili najprej govornemu in kulturnemu programu, nato pa nadaljevali srečanje v prijetnem kramljanju. Lepo vreme je marsikomu ponudilo možnost lepega nedeljskega sprehoda na Mcnino planino in druge zanimive predele Meninskega masiva.
Skupina planincev PD PTT iz Ljubljane, ki se je tudi udeležila srečanja pa je po končani slovesnosti nadaljevala hojo po Poti spominov NOB občine Kamnik na Slope in v Motnik.
STANE SIMŠIČ
Članek o Mali Kazini v Kamniku, ki ste ga lahko prebrali v prvi letošnji Številki Kamniškega občana, bi moral iziti že v decembru, vendar je žal izpadel, zato je prišlo, lahko rečem, do neljubih zapletov okrog tega. Naj stvar na kratko pojasnim. Ponudba študentskega plesnega kluba Kazina iz Ljubljane je bila na nas naslovljena ob koncu novembra lani. Skupaj z ZKO smo sklenili, da bomo stvar izpeljali, vendar smo naleteli na težave glede ustrezne dvorane. V tem času je tudi izpadel članek v Kamniškem občanu, tako da se je vsa stvar zavlekla. Ko pa smo v januarju letos zagotovili ustrezno dvorano, so nam predstavniki Kazine razložili, da do konca junija nimajo prostih vaditeljev in učiteljev, ki bi vodili Malo Kazino pri nas.
Ker je bilo ta čas že okrog dvesto prijavljenih, smo se odločili zadevo izpeljati do konca na drugačen način. Organizirana plesna dejavnost za namlajše v Kamniku torej bo. V svojo sredino smo povabili dolgoletne plesalce Kazine: Matejo in Tomaža Juvana ter Uroša Andiča. Mateja in Tomaž, dolgoletna tekmovalca pri Kazini, sta bila večkrat mladinska državna prvaka, druga v članski konkurenci, Uroš pa je uspešen tekmovalec, predvsem v rock"n'roll-u. Izkušnje z mladimi vsi tudi že imajo.
Plesna dejavnost za najmanjše se bo začela v soboto, 11. marca. Vse plesalce bomo razvrstili v tri starostne skupine:
1.  predšolski od 5 do 6 let
2.  šolski od 1, do 4. razreda
3.  šolski od 5. do 8. razreda
Če bo v posamezni skupini večje število prijavljenih, bomo le-to še dodatno razdelili, tako da nobena skupina ne bo imela
več kot 30 udeležencev. Predšolski otroci bodo v programu desetih vaj razvijali čut za ritem, zvok in glasbo nasploh; koordinirali svoje gibe in jih prenašali v glasbo. Praktično bi to predšolsko plesno vzgojo lahko poimenovali tudi plesni vrtec. Šolski otroci pa bodo prav tako v desetih (šolsko uro trajajočih) vajah spoznali in s naučili nekaj standardnih in nekaj latinsko-ameriških plesov, spoznali pa bodo tudi rock'n'roll, jazz balet in disco plese.
Cena, ki je za vse verjetno najbolj zanimiva, je za predšolske otroke 60 tisoč, za šolske pa 90 tisoč din in zajema deset vaj (predšolski po eno uro, šolski pa po dve uri tedensko) ter zaključno prireditev, vse stroške organizacije, najem prostora, ozvočenje itd.
Dokončne prijave sprejemamo na sedežu OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2 (telefon 831-026), najkasneje do 6. marca. Pri nas dobite tudi vse dodatne informacije.
Vabimo vse, ki se še niso prijavili, da to storijo čim prej.
OK ZSMS KAMNIK OLAF GRBEC
Prodam staro .spalnico, kuhinjske elemente in dve oljni peči. Tel. 554-741 (popoldne).
Fant išče sobo v Kamniku ali okolici. Pripravljen pomagati pri delu. Tel. 831-209.
Nudim honorarno delo. Tel. 832-830 od 14.30 do 15.30.
Najamem garažo v bližini Kranjske ceste. Pogačnik, Kranjska 3/1», Kamnik.
Taborniki na zimovanju
»Otroci v taborniški organizaciji najdejo sami sebe, tu ima vsak svoje dolžnosti, tu se krepi disciplina in občutek odgovornosti do kolektiva.,.«
Bilo je čudovito popoldne; bilo je zadnje zimsko počitniško popoldne, a dišalo je po pomladi. Sonce je poljubljalo vrhove Kamniških planin, ko sva z jeklenim konjičkom na štirih kolesih premagovala ovinek proti J ur-jevi lovski koči. Pa ni samevala ta pravljična hiška, čeprav je bilo okoli nje vse mirno in tiho! Prezimovala je murenčka, čebelice in medvedke ter tabornike in tabornice kamniškega ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV, a tega zadnjega skupnega popoldneva so bih silno zaposleni z osvajanjem taborniških veščin, pa za norčije ni bilo časa. Le nekaj starejših tabornikov se je podilo po ledeni ploskvi pred kočo, ki je bila po pripovedovanju vseh otrok prizorišče največjega veselja in zabave na njihovem zimovanju.
Velik dnevni prostor, topel in poln sklanjajoč* se otroških glavic nad mizami, kjer so nastajale same krasne reči, me je prijetno presenetil. Ljubki celofanasti zmaji so krasili strop in stene, družbo pa so jim delali vsemogoči okraski iz papirja in usnja, sama remek dela malih junakov; popisani listi na stenah so oznanjali razpored posameznih vodov za mizami, rezultate tekmovanj pri osvajanju veščin, skratka, stene so se spremenile v živahni stenčas njihovega zimovanja v srčiki Kamniških planin.
Pa so mlade glavice dvignile pogled od dela in mi povedale:
Mojca Mele, programski vodja zimovanja:
»Že res, da naše zimovanje ni bilo prav nič »sneženo«, a nič zato, saj smo imeli zato dovolj časa za osvajanje taborniških veščin, kot so poznavalec ognja, izletnik, higienik, prva pomoč, gospodar, pismonoša) pevec, skratka skoraj vseh, ki sodijo k prvi in drugi taborniški preizkušnji, ki jih murenč-ki, čebelice in medvedki morajo osvojiti, Če hočejo postati pravi taborniki. Kar naporna, še posebno za oba murenčka (stara pet let) je bila veščina izletnika, saj so mali junaki morali peš do postaje žičnice, od koder smo se odpeljali z malo hiško na jekleni vrvi na Veliko planino. Ker so naporno preizkušnjo odlično opravili, so bili najmlajši nagrajeni s prevozom v začasno domovanje.
Naš taborniški dan se je pričenjal z vstajanjem ob 8. uri z budnico popu-
larnih Pankrtov, po umivanju in zajtrku pa so sledile taborniške obveznosti, saj se mora tabornik veliko naučiti, da spozna naravo in zna živeti z njo. Tudi popoldnevi so bili delovni, a bilo je tudi dovolj prostega Časa, ki smo ga preživeli najraje na drsališču. Sami smo ga napravili na betonski plošči pred domom. Prav vsi smo osvojili vsaj prvo lekcijo drsanja, nekateri pa tudi nadaljevalne in smo tako nepričakovano starejši taborniki osvojili na tem zimovanju veščino drsalca. Po večerji in umivanju so najmlajši smeli nadaljevati družabni večer do 22. ure, starejši taborniki in tabornice, v glavnem vsi vodniki, pa smo si ga za urico ali dve podaljšali s pogovori.«
Tako je pripovedovala Mojca, ena »najstarejših« tabornic in vodnic in če verjamete ali ne, stara bo že celih štirinajst let... ste presenečeni nad leti mladih tovarišic in tovarišev?! Ampak pri priči zbirišite vse vprašaje in klicaje, kajti za medvedke in čebelice so vzorno skrbeli.
Juta Kovačič, vodnica Gosenic, je bila v enotedenski skrbi za male gosenice, med katerimi sta bila tudi dva murenčka, postavljena pred resno ta-vorniško »veščino«, saj je eden od murenčkov napolnil hlače. Ubožec je čakal na tovarišico, da bi ga peljala ka..., a ker je bila tačas zaposlena s postavljanjem orientacije, mu drugega ni preostalo, kot da je neodložljivo delo opravil v hlače. Juti je bila to koristna izkušnja in malega murenčka ni več spustila izpred oči. Pa Juti to ni skalilo ponosa, da lahko skrbi za male tabornike in kar nekam važno se je ozirala po njih...
Matic, murenček ŽVAN je prav po moško dal svojo prvo taborniško izjavo za tisk; iz ust je brez oklevanja vzel liziko, si obrisal svečko, ki je silila iz nosa in povedal: »Na taborenju sem prvič, zelo mi je všeč in čisto nič mi ni bilo dolgčas po očku in mamici. Najraje sem delal punčke iz usnja, pa drsal sem tudi rad.
Najprej sem poskusil z drsalkami, ampak ker je bilo to pretežko, sem se drsal kar v škornjih.« Malemu junaku je prikimala Špela, ki je pojasnila, da si je mali murenček prislužil taborniško ime Žvan po črki Ž - ŽAN ŽVAN ŽUŽENBERĆAN žive žabe žre - ki tako kot ona, stoji prav na zadnjem mestu v vrsti. Pa Špela, Špel-cendorf po taborniško, ni pozabila še
povedati, da si je mali Zvan pridobil vse simpatije čebelic in tabornic.
Sandi Drolc in Boštjan Jordan »poveljujeta« vodu Kondorjev, za katerega Sandi pravi, da se je tako imenoval tudi njegov vod, koje bil še »majhen« (zdaj pa je seveda vodnik in je že velik...). »Imamo se prima, moti me le strašna gneča pri umivanju, saj imamo na razpolago le en umivalnik. Taborniki pa seveda umivanja ne smejo izpustiti... Najbolj uživamo na ledeni ploščadi, na kateri smo organizirali mini hokejski turnir. Da pa je zadeva še bolj zabavna, sodnik ni bil preveč strog, saj ni prekinil igre, če je kdo komu podstavi! nogo, pa jo je ta zato staknil s hokej ko po glavi. Seveda to le za šalo, saj še prakse ni nihče dobil,« se je veselo zasmejal Drolčev Sandi, ki je sploh takšne vrste fantič, da se veliko smeje.
Vuuta Lelek - Nana je nasmejana pribita, da je bilo to zimovanje res en velik hec, še posebno zaradi drsanja in se že zdaj veseli naslednjega taborjenja s prijatelji.
Lidija Drolc, četrtošolka z Duplice, hodi že drugo leto k tabornikom, na zimovanju pa je prvič, zato je v Kamniški Bistrici tudi doživela taborniški krst in dobila popularno ime Šerbi. Tudi njej je zimovanje zelo všeč, pa tudi večeri, ki si jih je vod Skrivtjene feltne podaljšal še v postelji, so bili zabavni. Sploh so taborniške »feltne« precej živahne, zato tudi ni čudno, da se je Šerbi nekega jutra prebudila »okrancljana« z zobno pasto, za kar so poskrbeli bogsigavedi kateri navihana ... Pa se vodnica Tinkara ni pritoževala nad njimi, saj še ni pozabila na norčije pred leti, ko je bila še sama čebelica in je brenčala zdaj tu, zdaj tam...
Med pisano množico bolj ali manj odraslih čebelic in medvedkov sem uzrla mladeniča, okoli katerega se je vrtel ves taborniški živ-žav. Mare PAHOR, načelnik ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV, za vse tabornike pa Pahi, je s kamniškim odredom tabornikov prehodil dolgo pot; najprej je bil tudi sam medvedek v vodu Crmlji, nato tabornik Triglavskih orlov in Kondorjev, nato pa nekaj let vodnik Palčkov. S posebnim zanosom Pahi pripoveduje o svojem vodu tabornic, s katerimi je že dvakrat osvojil najvišji stopnički na republiškem tekmovanju v taborniškem mnogoboju. Ni mačji kašelj hitro in pravilno postaviti signalni stolp, signalizacijo v morsejevi abecedi in semaforju, šotor, ki ga ne podre že najmanjša sapica, orientacija in lokostrelstvo pa sta tudi veščini, ki ju ni mogoče osvojiti čez noč. »Pridne so moje punce, ki so se lani v taborniški šoli na Rogli izšolale za vodnice in so danes tu z nami, z medvedki in čebelicami.« Vidi se, da je Pahi nanje res ponosen, svojim varo-
vankam pa je posvetil celo pesmico, ki tako nekako prepeva:
Ljubki obrazi,
v licih je smeh,
lasje razmršeni in iskre v očeh.
Še včeraj s punčkami igrale ste se,
danes za fanti ozirate se...
Pa res čas beži, te deklice res niso več čebelice...
Resen, a optimistični pogled v življenje pa tabornikom greni misel na taborniško zavetišče, brez katerega so ostali že lani, ko je dolgoletna taborniška soba ob kamniškem kopališču postala sestavni del kopaliških prostorov. Zdaj so ptički z gnezdecem, velikim 2x4 m, v stari hiši za trgovino Metka v Kamniku, ki se uporablja večnamensko: je skladiščni prostor za del taborniške opreme in tudi za dejavnost voda tabornic. Čeprav so najodgovornejši občinski možje tabornikom obljubili, da se bo našel tudi zanje ustrezen prostor pod soncem, obljube še niso izpolnili.
Sestanki taborniških vodov so organizirani po osnovnih šolah, odredovi sestanki so kar v sejni sobi občine, menda pa se bo zanje čisto pravi in samo njihov prostor našel v bodočem domu družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik, kar bo postal menda nekdanji hotel Planinka, ko se bo nabralo dovolj denarja za sanacijo objekta, ki zaenkrat kaže zelo žalostno podobo.
Taborniki si zaradi zavzetosti in svojevrstne dejavnosti prav gotovo zaslužijo lepše, toplejše in varnejše gnezdo, kot ga imajo.
O Pahiju bi lahko zapisala še zvrhan koš pohval, saj taborniškemu življenju posveča pravzaprav ves svoj prosti Čas; a o tem Pahi ne govori rad in ostaja skromen v besedah, a toliko bogatejši v dejanjih, med katere prav gotovo sodi v prvi vrsti skrb za taborniški podmladek. V Jurjevi koči pa je slišati glasno brenčanje čebelic, mrmranje murenčkov in godrnjanje medvedkov, kar vse govori o tem, da je njegovo delo zelo uspešno.
Alenka Mele, mamica treh tabornic in začasna mamica vseh tabornikov na zimovanju, se je pridno vrtela v kuhinji, iz .katere je dišalo kot iz Zmajčko-ve pekarne. Pa saj ni čudno, saj so bile lizike iz sladkorja že lepo rjave, pa tudi riž s čokolado je bil že nared za lačne tabornike. Alenki je zimovanje s taborniki v pravo veselje in si za ta »počitniški luksus« vzame svoj dopust. Začetniške težave s pripravo prave količine hrane so že mimo, saj je Alenka na taborjenju že četrtič. »Po duši sem prosvetarka ostala, čeprav že nekaj časa ne poučujem več v šoli, ki sem jo morala zapustiti zaradi »papirnate birokracije«. S pravim veseljem sem z njimi, za pripravo hrane pa imam že tudi pravo mero: 9-krat tolikšno kot doma. pa je ravno prav za vse«. Alenka ne pozabi pohvaliti mladih vodnic in vodnikov, ki vzorno skrbijo za mlajše tabornike. Poleg tega pa ima Alenka vedno dovolj »dežurnih« in prostovoljcev okoli sebe, ki ji želijo pomagati. Težave, ki jih imajo z vodo, te pa so resne, ker te sploh ni, so prebrodili s črpanjem vode iz hidranta. Ampak taborniki bi ne bili pravi taborniki, če se ne bi znašli v vsaki situaciji, zato so tudi vse probleme z umivanjem, vzdrževanjem higiene in ostalimi »mokrimi« rečmi rešili kar se da praktično in uspešno.
Alenka je omenila še dejavnost tabornic v času novoletnega rajanja, saj so letos prvič z ZPM Kamnik organizirali sprevod dedka Mraza po vseh osnovnih šolah v Kamniku in okoliških krajih in po dolgih letih govorjenja je letos vse otroke obiskal samo en dedek Mraz. Mladi taborniki so letos prvi teden počitnic posvetili nižjim osnovnošolcem in jih popeljali v pustih počitniških dneh brez snega v zanimivosti taborniškega življenja. Tako so spoznali teorijo in prakso taborniške orientacije, za program kurjenja taborniškega ognja je celo zmanjkalo časa, pa se bodo osnovnošolci z njim lahko seznanili v naslednjih šolskih počitnicah.
Tako je bilo s taborniki tistega petkovega popoldneva, koje zunaj dišalo po pomladi, v Jurjcvem domu pa po sladkih domačih lizikah. Popoldne se je prevesilo v zadnji skupni večer, ki se je začel z imenitno lutkovno igrico Rdeča kapica - zaradi uspeha so jo morali še enkrat ponoviti, pesmi in zabavni skeči pa so vsem raztegnili usta prav do ušes. Priznanja za osvojene taborniške veščine so prejeli prav vsi, eni več, drugi manj, nagrajeni pa so bili z glasnim m-m-m-m-m (taborniki namreč ne ploskajo).
Čustna taborniška, preživela sem
krasne urice z murenčki. čebelicami,
medvedki in taborniki, m-m-m-m-m!
KIKA
Kamniški občan
Učiti se, živeti z naravo, je pravzaprav zabavno in koristno učenje, pravijo murenčki, čebelice in medvedki, tabornice in taborniki, vodnice in vodniki, načelnik odreda In začasna mamica. Po njihovih veselih obrazih sodeč, jim lahko verjamemo.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1961 ob20-letnlci izhajanja prejel srebrni znak OF
- Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mineva Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039   -   Kamniški   občan
-  Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
8