DARKA PETANČIČ, 23-LETNA UČITELJICA
»Tršica, ali lahko ..."
Z otvoritvijo nove osnovne šole Milana Šustarsiča je začela zahtevno, vendar lepo delo v prosveti tudi Darka Petančič. 23-letno dekle ima že zdaj pri delu z mladino toliko izkušenj, kot da že več desetletij v labirintih življenja odkriva njegove taine.
Z materjo Slavko, nosilko Spomenice 1941, živi v šarhovi 14. V krajevni skupnosti Brinje malokdo ne pozna Darke in njene aktiv-nosti. Saj je že 12 let tabornica, vodnica je v odredu Bičkove skale, aktivna mladinka. od svojega 17. leta je članica ZK.
Darka je razredna učiteljica v 2. b. Ko se pogovarjamo v pisarni pomočnice ravnatelja, nas pogosto prekinjajo, kot da brez Oarke ne zdrzijo niti pet minut___
•Tršica, ali lahko«, pokuka neka glavica.
»Ja, Mojca, lahko ...-
Darka |e mentorica pionirskega odreda, katerega člani so vsi učenci in učenke (razen tistih iz osmih razredov). Ker 762 jih ima pionirske rutice.
»Izkušnje iz dela v taborniski organizaciji so zelo koristne. Od akcije za čiščenje okolja, pripravljanja šolskih prireditev, do radij-skega programa in izdajanja šolskega glasila - vse to je delo pionirskega odreda.«
-Zakaj ste izbrali prav prosvetni poklic?
»Že od nekdaj imafn rada otroke. Lepo je delati z njimi. Iskreni so in vselej povedo tisto kar mislijo, za razliko od odraslih. Kot razredničarka imam v štiriletnem šolanju najmlajših možnost, da jim vsadim ideje samoupravnega socializma, z enostavnimi bese-dami, kakršne razumejo. Rada jih imam in upam, da me imajo tudi oni radi. V razredu je 12 deklic in 14 dečkov, med njimi je 9 odličnjakov. Živahni so, vendar marljivi, poslušni.
Darka svojim učencem. čestokrat z velikim ponosom pripove-duje o svojih srečanjih s Titom. Kar desetkrat je imela priložnost -posredno ali neposredno - biti s tem velikanom naše revolucije. Najbliže je bila leta 1974 v Kumrovcu, ob otvoritvi doma borcev in mladine Jugoslavije. Naslednje leto je bila na paradi v Beogradu, v ešalonu tabornikov. Tito je enkratna osebnost, neponovljiv je, pravi Darka. Takega tudi predstavlja otrokom.
- Poglejmo Se v prihodnost. Načrti, želje, Bežigrad...
»Te dni sem naredila strokovni izpit za razredni pouk. Ob delu želim študirati pedagogijo. Čestokrat sem sanjarila o Titovi cesti za Bežigradom, kjer bi se mogla neovirano voziti s kolesom, brez nevarnosti, da me povozi avto.Za leto 2000 žslim, da bo ta cesta samo avenija za sprehode in kolesarjenje. \n da Ijudi ne bi več tlačili v velike bloke, v gajbe, ampak v bolj humane zgradbe in naselja