Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 48’—, polletno Din 96’—, celoletno Din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
24.
kos.
V LJUBLJANI, dne 21. marca 1936.
Letnik
VII.
VSEBINA:
ICO. Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah.	I	162. Izpremembe v staležu državnih	in banovinskih uslužbencev
161. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. |	na področju Dravske banovine.
163. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
160.
Na podstavi § 104. zakona o občinah predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle
pravilnik
o finančnem poslovanju v občinah.*
I.	oddelek. — Občinski proračun.
Clen 1.
Finančno poslovanje v občini obsega:
1.	izdelavo in izvrševanje občinskega proračuna in izdelavo zaključnega računa;
2 računovodstveno in blagajniško službo;
3.	upravljanje in oskrbovanje imovine, gospodarskih podjetij in naprav, skladov in ustanov
Clen 2.
Osnova za finančno gospodarstvo v občini je občinski proračun.
Z občinskim proračunom se za dobo enega leta vnaprej odobrujejo in razporejajo vsi občinski razliodki in preliminirajo občinski dohodki.
Občinski proračun mora biti javen in biti celota.
Občinski proračun se sestavlja po navodilih, ki jih predpiše vsako leto minister za finance.
Clen 3.
Proračunsko leto je doba, za katero se vnaprej odo-brujejo in razporejajo občinski razhodki in preliminirajo dohodki. Začne se obenem s proračunskim letom po državnem proračunu.
Računsko leto je tista doba, za katero se morajo zaključiti vsi računi o razhodkih in dohodkih, zasnovani
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4 januarja 1930, št. 4/1/1. — Zakon o občinah gl. »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1933.
v enem proračunskem letu. Začne se, ko se začne proračunsko leto, traja pa, kolikor računsko leto po državnem proračunu.
Clen 4.
Občinski proračun se odobruje na podstavi § 98. zakona o občinah.
Clen 5.
Z občinskim proračunom se niti ne pridobivajo niti ne izgubljajo pravice.
Clen 6.
Občinski proračun se izdeluje po obrazcu št. 1.
Clen 7.
Ko se izdeluje občinski proračun, se ugotove najprej razhodki, nato pa dohodki. Vse vsote razhodkov in dohodkov se določajo v kosmatem znesku, zaokroženo v dinarjih brez nikakršnih odbitkov.
Clen 8.
V proračun se morajo vnesti vsi občinski razhodki in dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove in so kakršnekoli vrste, kolikor ni s tem pravilnikom drugače odrejeno. Potemtakem se morajo tudi vse občinske obveznosti, prevzete na podstavi kakega zakona, uredbe, statuta, pogodbe ali sodne sodbe, v občinskem proračunu izkazati in zanje prelimimrati krediti.
Clen 9.
Občinski proračun mora biti uravnovešen v smislu § 95. zakona o občinah.
Clen 10
Občinski proračun se deli na razhodke in dohodke.
Razhodki se delijo po svojstvu potreb, ki jih povzročajo, na redne, izredne in prilične.
Redni razhodki so tisti razhodki. ki se pojavljajo stalno bodisi vsako leto ali pa obdobno. Delijo se na osebne in materialne (stvarne). V osebne razhodke spadajo tisti razhodki, ki izvirajo iz občinskih statutov in uredb, izdanih na pol<lavi § 90. zakona o občinah, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih
uslužbencev, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev, honorarnih uslužbencev in nadničarjev; vplačila v pokojninski sklad, povračila odbornikom po § 67. zakona o občinah, nagrade predsedniku občine in odškodnine članom občinske uprave po § 75. zakona o občinah, če so določene itd. V materialne (stvarne) razhodke spadajo tisti razhodki, ki obenem z osebnimi razhodki omogočajo redno in stalno poslovanje občinskih uradov, podjetij in naprav, vse materialne potrebščine uradov, davek na nepremičnine in podjetja občine in ostale državne in banovinske davščine, plačila dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih nepremičnin in premičnin, cest, ulic, mostov, trgov, stroški za razsvetljavo, za oskrbo z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe in vsi tisti razhodki, ki izvirajo iz §§ 76., 77. in 79. zakona o občinah. V te razhodke spadajo tudi razhodki za izvrševanje zavetniške (patronatne) pravice v območjih, kjer je obstajala, po § 143. zakona o občinah. V te razhodke spadajo tudi izdatki za mezde delavcev pri občinskih podjetjih in napravah, izdatki za potne stroške in izdatki za obnavljanje imovine občinskih gospodarskih podjetij in naprav.
V izredne razhodke spadajo razhodki, ki služijo za to, da se zadovoljč tiste občinske potrebe, s katerimi se povečuje vrednost občinske imovine v nepremičnih stvareh, kakor: gradnja poslopij, gradnja mostov, cest in temu podobno, a se to izvršuje za izredne občinske potrebe.
Prilični razhodki so tisti razhodki, ki se pojavljajo kdaj pa kdaj, to leto, potem tretje, peto leto itd., ali ki trajajo samo nekaj časa, kakor n. pr. razhodki za obnovitev imovinskih objektov, uničenih ali poškodovanih po elementarnih nezgodah ali drugih nesrečah.
Clen 11.
Vrste razhodkov po proračunu se izkazujejo ločeno po partijah in pozicijah.
Vsaka partija obsega razhodke iste vrste, v njenih pozicijah pa so ti razhodki razčlenjeni. Pozicije se smejo deliti tudi na podpozicije.
Vsote pozicij se seštevajo v vsote partij. Partije se označujejo v občinskem proračunu z neprekinjenimi zaporednimi številkami od začetka do konca.
Clen 12.
V občinskem proračunu se izkazujejo najprej redni razhodki pod A., nato izredni razhodki pod B. in prilični pod C. Pri rednih razhodkih se izkazujejo najprej osebni razhodki za vse občinske panoge-stroke, nato pa materialni razhodki.
Clen 13.
Med osebnimi razhodki se izkazujejo zvanja občinskih uslužbencev in število mest v teh zvanjih s prejemki v mejah občinskih statutov, izdanih po § 90. zakona o občinah.
Clen 14.
Izredni razhodki za naložne potrebe se izkazujejo v proračunu na podstavi predhodno odobrenih načrtov In proračunov.
Clen 15.
Razhodki po pogodbah, po katerih se morajo opravljati plačila v času več proračunskih let, se izkazujejo v pogojenih letnih zneskih v proračunu razhodkov, in •icer v tistem delu razhodkov, kateremu pripadajo. V partiji oziroma poziciji se mora označiti skupna pogojena vsota in v koliko letih jo je treba izplačati.
Clen 16.
V proračunu se smejo določiti proračunski rezervni krediti. Znesek tega kredita praviloma ne sme biti večji ko 2% skupne vsote kreditov, odobrenih za materialne (stvarne) razhodke vsega proračuna. Z odobritvijo občinskega odbora se smejo zviševati iz njih samo partije rednih materialnih razhodkov.
Clen 17.
V proračun se morajo vnesti vsi dohodki občine, njenih podjetij, naprav in skladov, najsi izvirajo iz katerekoli osnove. Določitev novih in zvišba obstoječih davščin se odobrujejo obenem s proračunom.
V proračun se kot dohodki ne smejo vnašati posojila.
Presežki dohodkov so smejo vnašati v proračun, če
se poprej poravnajo obveznosti iz prejšnjih let v smislu § 93. zakona o občinah.
Clen 18.
Dohodki so redni in prilični, kakor pač izvirajo iz stalnih virov ali ne, in se izkazujejo v proračunu ločeni po partijah.
Clen 19.
Dohodki se vnašajo v proračun dohodkov glede na dohodke, dobljene v poslednjih treh letih. Ce se odstopi od tega pravila, je treba to posebej obrazložiti.
Clen 20.
Vsi občinski dohodki, brez razlike odkod izvirajo, služijo za pokritje vseh občinskih razhodkov. Zbirajo se po dotičnih predpisih, ne glede na proračunsko leto, v katerem dospevajo. Vse, kar gre občini kot dohodek, se mora izterjati.
Clen 21.
Ce se pokažejo med izvrševanjem proračuna odobreni proračunski krediti za nezadostne in se iz proračunskih rezervnih kreditov niti z virmiranjem ne dajo zvišati, je treba zahtevati naknadni kredit.
Za razhodke, povzročene po občinskih potrebah v enem proračunskem letu, ki ob izdelavi proračuna niso bili preliminirani, je treba zahtevati izredni kredit.
0 naknadnih in izrednih kreditih odloča občinski odbor, odobruje jih pa oblastvo, ki odobruje proračun.
Za odobritev naknadnih in izrednih kreditov velja določba prvega odstavka § 98. zakona o občinah in se odobrujejo tako kakor občinski proračuni.
Za naknadne in izredne kredite je treba navesti obenem tudi način njih pokritja.
Clen 22.
Virmiranje je dovoljeno med pozicijami iste partije pri vseh razhodkih skladno s § 100. zakona o občinah.
Clen 23.
Samo v nujnih primerih odloča o izrednih kreditih občinska uprava, odobruje pa jih nadzorno oblastvo v smislu § 83. zakona o občinah. Za te kredite ni potreben naknadni sklep občinskega odbora; toda občinska uprava mora obvestiti odbor o tem radi vednosti.
Clen 24.
Vse določbe tega pravilnika veljajo tudi za nove proračune, ki se sklepajo po § 99. zakona o občinah, kakor tudi za proračune posebnih delov, ki se sklepajo po § 120. tega zakona.
Proračunsko leto pregrupiranih občin se konča z dnem njih dejanske združitve (na dan, ko se novo izvoljeni občinski odbor uvede v dolžnost). Glede zavzetih
(angažiranih) kreditov združenih občin po § 99. zakona o občinah veljajo predpisi člena 29. Računske knjige pregrupiranih občin se zaključijo po štirih mesecih izza dejanske združitve, zaključni račun pa se sestavi v šestih mesecih od dne dejanske združitve občin.
Clen 25.
Ob izvrševanju občinskega proračuna je nakazovalec predsednik občine kot izvršilni organ občinskega odbora po § 84. zakona o občinah, odnosno njegov namestnik v smislu § 71. zakona o občinah. Izvršuje občinski proračun. To svojo nakazovalno pravico nakazovalec ne more prenesti na drugega. Nakazovalec ije pred oblastvi in glavno kontrolo povsem odgovoren za pravilnost in zakonitost naredb, izdanih glede izvrševanja proračuna.
Clen 26.
Razhodki se zavzemajo (angažirajo) z vsako odločbo nakazovalca, ki ima za posledico razhodke za občino.
Clen 27.
Vsak izdatek iz občinske blagajne mora biti pred izplačilom redoma likvidiran, overovljen in priznan za pravilnega, opremljen z izpričujočimi listinami.
Clen 28.
Na podstavi ugotovljene likvidacije se izda izplačilna naredba. Navajati mora: komu in za kaj se izvrši plačilo, kosmati znesek, ki ga je izplačati, posamez vse odbitke, čisti znesek, ki se naj izplača, proračunsko partijo ati pozicijo, kraj in način plačila, in mora biti po naka-zovalcu podpisana.
Clen 29.
Razhodki po občinskem proračunu se smejo zavzemati (angažirati) samo do konca proračunskega leta. Izplačilne naredbe se smejo izdajati za vse vrste raz-hodkov do konca predposlednjega meseca računskega leta, izplačila pa se smejo opravljati do konca računskega leta.
Clen 30.
Občinski blagajnik, odnosno kdor opravlja blagajniško službo, mora izvršiti izplačilno naredbo in je odgovorni računodajnik občine. Dolžnost nakazovalčeva in računodajnikova se ne more ne stalno ne začasno združiti v eni osebi.
Občinski uslužbenci, ki jim je poverjena občinska imovina v oskrbovanje, kakor tudi uslužbenci, ki zbirajo občinske dohodke, so odgovorni oskrbovalci občinske imovine.
Clen 31.
Nakazovalec mora poslati z izplačilno naredbo pristojnemu računodajniku tudi izpričujoče listine, ki je na njih podstavi naredba izdana.
II.	oddelek. — Občinska računovodstvena iu blagajniška služba,
Clen 32.
Občinskemu računovodstvu načeluje blagajnik, odnosno kdor opravlja blagajniško službo. Skrbi za voditev računskih knjig, za stanje in vrednost občinske imovine, likvidira in vknjižuije občinske razhodke in dohodke, pazi na občinske depozite, sklade in ustanove in skrbi za celotno občinsko gospodarstvo. V večjih občinah se sme ustanoviti posebna računovodstvena služba, ločena od blagajniške službe.
Clen 33.
Občinska računovodstvena služba obsega:
1. proračunsko in izvenproračunsko poslovanje (s posojili in občinsko gotovino);
2. poslovanje z depoziti;
3. voditev podatkov o občinski imovini;
4. polaganje računov o celotnem občinskem gospodarstvu;
5. opravljanje pomožne službe za nakazovalca.
Člen 34.
Ob izvrševanju občinskega proračuna in opravljanju izvenproračunskih razhodkov in dohodkov občinsko računovodstvo:
1. likvidira naredbe za izplačilo in za izterjavo;
2. vknjižuje proračunske in izvenproračunske raz-liodke in dohodke.
Clen 35.
Naredba za izplačilo občinskih razhodkov oziroma za izterjavo občinskih dohodkov se izvrši tako, da se:
1. preizkusi, ali obsega naredba vse, kar je predpisano v členu 28.;
2. ali ustreza predpisom § 100. zakona o občinah in rokom, določenim v členu 29.;
3. da se ugotovi čisti znesek plačila.
Clen 36.
Če računodajnik najde, da ni izplačilna naredba izdana skladno s členom 28., jo vrne z vsemi prilogami vred nakazovalcu s pismeno pripombo. Ce nakazovalec svojo izplačilno naredbo ponovi, jo mora računodajnik ob nakazovalčevi odgovornosti izvršiti.
Clen 37.
Občinske obveznosti po zavzetih (angažiranih) raz-hodkih, glede katerih izplačilne naredbe niso izdane do pogojenega roka iz člena 29., kakor tudi tiste izplačilne naredbe, ki do konca računskega leta niso izvršene, se morajo popisati po zaključku računskega leta po obrazcu št. 5.
Te obveznosti se izplačajo z odobritvijo občinskega odbora v časovnem redu nastanka iz ostvarjenih presežkov po proračunu na oodstavi § 93. zakona o občinah. Ta izdatek je izkazati v zaključnem računu posebej.
Člen 38.
Končni uspeh celotnega občinskega gospodarstva se izkaže za vsako proračunsko leto v občinskem zaključnem računu.
Clen 39.
Občinski zaključni račun je sestavljen:
1. iz računa razhodkov in dohodkov občinskega proračuna;
2. iz računa izravnave občinske blagajne;
3. iz bilance ali pregleda o stanju vrednosti občinske imovine po inventarju in dolgov;
4. iz pregleda izplačil občinskih obveznosti po členu 37. tega pravilnika.
Clen 40.
Račiui razhodkov iu dohodkov občinskega proračuna po obrazcu št. 2 obsega:
I.	Po proračunskih partijah:
1. zneske s proračunom odobrenih kreditov in usvojenih dohodkov;
2. znesek med proračunskim letom zvišanih oziroma znižanih kreditov;
Clen 70.
V knjigi dolgov in terjatev po obrazcu št. 12 se vodijo in zapisujejo vsi dolgovi in terjatve občine. V to knjigo je treba vpisati vse, kar občina komu dolguje, za kaj in koliko, kakor tudi vse, kar ima občina terjati, od koga, za kaj in koliko, in kar ni že vknjiženo v knjigi državnih in samoupravnih neposrednih davščin.
Clen 71.
Depozitni dnevnik prejemkov in izdatkov po obrazcu št. 13 je knjiga, v katero se vpisujejo po časovnem redu tuji prehodni prejemki-depoziti v gotovini ali vrednostnih papirjih, ki se v občinski blagajni začasno hranijo do odločitve o njih in izplačajo tistemu, ki mu je depozit namenjen, in ki se kot tak izdaje. Vsak prejemek ali izdatek po tem dnevniku se mora obenem vknjižiti v depozitni razdelilnik (partijalnik) na ustrezno partijo. Ta dnevnik se zaključi konec vsakega meseca in se tedaj ugotovi saldo, ki se vpiše kot prva vsota v dnevnik za naslednji mesec.
Clen 72.
Depozitni razdelilnik (partijalnik) po obrazcu št. 14 je knjiga, v kateri so depoziti razporejeni v posebne partije za vsak depozit in iz katerih se mora razvideti na prejemni strani, čigav je depozit (ime in priipiek), kdo je depozit občini izročil, po kateri odločbi in osnovi itd., na izdajni strani pa, komu je bil ta depozit izplačan, po čigavi naredbi in pp kateri osnovi.
Clen 73.
Za prevzem in predajo denarja in denarnih vrednosti po pošti in drugih napravah se osnuje knjiga za prevzem in predajo vrednostnih pošiljk po obrazcu št. 15. Blagajnik sprejema na prevzemni strani in potrdi s podpisom vse vrednosti; to potrdi tudi poštni uradnik ali drug uradnik, ki predaje, s svojim podpisom in pečatom pošte ali druge naprave. Z vsemi prevzetimi vrednostmi je treba občino v ustreznih dnevnikih obremeniti, kar potrdi blagajnik v knjigi za prevzem in predajo vrednostnih pošiljk s podpisom in zaporedno številko občinskega dnevnika prejemkov in izdatkov.
Glede pošiljk denarnih vrednosti po pošti ali drugih napravah vknjiži blagajnik v knjigo in potrdi s svojim podpisom vse vrednosti, ki jih odpošlje. Prejem teh vrednosti potrdi poštni ali drug uradnik s svojim podpisom in pečatom pošte ali druge naprave.
Brez knjige za prevzem in predajo vrednostnih pošiljk se nobena vrednostna pošiljka ne sme prevzeti ali pošti predati. Ce ravna zoper to, odgovarja blagajnik po veljavnih zakonskih predpisih.
Clen 74.
V inventarni knjigi po obrazcu št. 16 se vodita stanje in vrednost občinske imovine v nepremičnih in premičnih nepotrošnih stvareh. Konec proračunskega leta se zaključijo v inventarni knjigi vse partije, občinski odbor mora na podstavi § 92. zakona o občinah opraviti pregled vseh stvari, vpisanih v inventarno knjigo, in ugotoviti, ali so vse stvari po inventarni knjigi na mestu. Ce je kaj razlike, se mora postopati zoper odgovorne osebe po zakonu. Obrabljene stvari se predlagajo občinskemu odboru v izknjižbo in prodajo. Po sklepu občinskega odbora 6e te stvari priznajo v inventarni knjigi. Za prodane obrabljene in neuporabne stvari dobljeni denar se izroči blagajniku kot občinski dohodek, ki se vknjiži kot pri-lični dohodek.
Clen 75.
Vsak prejemek, ki ga po katerikoli osnovi občinski blagajnik ali kdor je za to odrejen, opravi in vnese v blagajno, "se mora po časovnem redu in z istim datumom, ko se je prejemek opravil in vnesel v blagajno, vknjižiti v določene knjige prejemkov. Tako n. pr. če se je prejela občinska doklada, se vknjiži v dnevniku o vplačilih državnih in samoupravnih neposrednih davščin, če je depozit, v depozitni dnevnik itd.
Vsi dohodki, katerih prejem opravi blagajnik neposredno, se vknjižijo najpoprej po pomožnih knjigah, ki so osnovane za vsako vrsto dohodkov.
Od dohodka in vrste prejemka zavisi, ali se vknjiži najpoprej v priznanično knjigo in občinski dnevnik prejemkov in izdatkov ali pa se najpoprej vknjiži v ostale pomožne knjige, ob mesečnem zaključku pa prenese iz pomožne knjige in vknjiži v skupnem znesku v ustrezno knjigo.
Clen 76.
Prejemki in vknjižbe v občinskem dnevniku prejemkov in izdatkov se začno s prvo zaporedno številko. Najpoprej je treba vknjižiti zaostalo blagajniško gotovino-saldo po zaključenem dnevniku prejšnjega računskega leta. Ostali prejemki se vpišejo-vknjižijo v dnevnik po časovnem redu, kakor prehajajo skozi priznanično knjigo. Prejemki, ki se vrše po priznanični knjigi, se prenesejo vsak dan v občinski dnevnik prejemkov in izdatkov, in to po redu, kakor so vknjiženi v priznanični knjigi V, priznanično knjigo se vpišeta pri vsakem prejemku posebej številka in list dnevnika, kjer je prejemek vknjižen. Pri občinah, kjer so prejemki od raznih taks in drugih dohodkov večji in številnejši, se smejo prenesti ti prejemki iz priznanične knjige v občinski dnevnik prejemkov in izdatkov v izpisku največ za 10 dni, kakor to občinski odbor določi. V tem izpisku se oddeli vsaka vrsta dohodkov posebej z označbo tistih zaporednih številk priznanične knjige, pod katerimi je vsaka prejeta vsota vknjižena.
Clen 77.
Pri občinah, kjer pobirajo poleg blagajnika proračunske občinske dohodke tudi druge pooblaščene službene osebe-inkasanti, izroče ti pobrane dohodke vsak dan za ta dan blagajniku na priznanico iz priznanično knjige, v katero jih blagajnik vknjiži. Te pobrane vsote izroči blagajniku inkasant s predajno listo.
Clen 78.
Vsak izdatek, ki se opravi iz občinske blagajne po katerikoli osnovi, se mora takoj vknjižiti po časovnem redu v občinski dnevnik prejemkov in izdatkov.
Clen 79.
Za izplačilo mesečnih plač in ostalih prejemkov ob*1 činskega osebja sestavlja blagajnik plačilne spiske. V. spisek se morajo vpisati: priimek in ime osebe, kateri se plača ali kaki prejemki (nagrada itd.) izdajo, zvanje, kosmati prejemki (razčlenjeno po vrstah), poedinično vse vrste odtegljajev, skupna vsota odtegljajev in čista vsota prejemkov. Ti podatki se vpišejo v plačilne spiske i* kontrolnika osebja ali z likvidacijskih listov, če jih j® kaj, po predhodno opravljeni likvidaciji. Likvidator, če je, potrdi izvršeno likvidacijo na listu dotičnega uslužbenca s svojim podpisom in je za pravilnost odgovoren gmotno in disciplinsko. Na plačilni spisek se postavi tudi rekapitulacija vsot po partijah in pozicijah.
Člen 80.
Vsote, odtegnjene po plačilnih spiskih od nagrad dnevničarjev, se vknjižijo v depozitni dnevnik in razdelilnik v partiiji okrožnega urada za zavarovanje delavcev in se pošljejo po predpisih dotičnemu uradu.
Člen 81.
Izpričujoče listine (računi-fakture, poročila komisij in režiserjev), po katerih se izdaje izplačilna naredba, morajo biti pravilne tako po obliki kakor tudi po stvarni vsebini.
S formalne strani so izpričujoče listine pravilne, če so izplačila po njih preliminirana v občinskem proračunu, če dotična proračunska partija ni izčrpana in če se opravlja izdatek iz proračuna za leto, za katero proračun še traja.
Z materialne strani so izpričujoče listine pravilne, če obsegajo likvidacijo tistega posla, ki je označen v odloku o zavzetju (angažiranju) razhodka.
Člen 82.
Izpričujoče listine (računi) morajo biti predpisno kolkovane po določilih zakona o taksah in drugih zakonskih predpisov.
Za izpričbo osebnih izdatkov služijo kot izpričujoče listine priznanice ali plačilni spiski. Za izpričbo materialnih izdatkov služijo kot izpričujoče listine računi in Poročila komisij ali režiserjev.
Kadar blagajnik izplačuje, zapiše na zadnjo stran listine izpod vpisnega zaznamka list in številko občinskega dnevnika prejemkov in izdatkov, po katerem se je vknjižba opravila, datira vknjižbo, se podpiše in hrani listino radi izpričbe.
Člen 83.
Za vsa izplačila in vplačila naj uporabljajo občine po možnosti Poštno hranilnico.
Člen 84.
Poleg dolžnosti iz člena 45. pravilnika so dolžnosti občinskega blagajnika še:
1. da vodi vse denarne knjige prejemkov in izdatkov, ki jih ravna, redno in točno;
2. da vnese vse opravljene prejemke še istega dne v blagajno in jih vknjiži po določenih denarnih knjigah prejemkov;
3. da izvrši vse izdatke dejansko tistemu, komur je treba, in da jih takoj vknjiži v občinski dnevnik prejemkov in izdatkov;
4. da napravi vsak mesec zaključek denarnih knjig radi ugotovitve blagajničnega stanja;
5. da sodeluje po zaključku računskega leta z občinsko upravo pri sestavi občinskega zaključnega računa za računsko leto, ki je minilo in za katero je računo-dajnik.
Člen 85.
Kot odgovorni računodajnik za vse izvršene prejemke in izdatke, ki prehajajo skozi blagajno, ki jo on oskrbuje, je blagajnik ali kdor opravlja blagajniško službo, gmotno in kazensko odgovoren za vse nepravilnosti, storjene ob oskrbovanju blagajne.
Člen 86.
Iz občinske blagajne se ne smejo opravljati začasna Izplačila, Izjemoma so dopustna začasna izplačila samo v tehle primerih:
1.	v primeru tretjega odstavka § 98. zakona o občinah;
2. na račun potnih stroškov za službena potovanja občinskih organov in uslužbencev;
3. za del zaslužene plače in doklad občinskega osebja, določenih po proračunu, če se pripeti, da ni zbranih v blagajni dovolj dohodkov;
4. pri delih v občinski režiji.
Vsa opravljena začasna izplačila se morajo likvidirati in nadomestiti s stalnimi in rednimi izpričujočimi listinami čim prej, najkasneje pa v mesecu dni, glede potnih stroškov pa najkasneje v 10 dneh po oprav, ljenem potovanju.
Člen 87.
Predsednik občine pregleda po § 84. zakona o občinah občinsko blagajno redno vsak poslednji dan v mesecu in poroča o tem občinski upravi in občinskemu odboru.
Občinska uprava pregleda vsake tri mesece stanje blagajne in ga primerja z računskimi knjigami in listinami ter poda o tem poročilo občinskemu odboru.
Nadzorno oblastvo mora opraviti pregled vsaj enkrat na leto.
Člen 88.
Izredni pregled vrše: predsednik s člani občinskega odbora, nadzorno oblastvo, banska uprava in glavna kontrola po svojem komisarju.
Izredni pregled po predsedniku se vrši kadarkoli ali če to terja posebna potreba ali če to zahteva in odredi predsednik ali občinski odbor. Tak pregled se opravi lahko tudi na zahtevo blagajnika samega, če ugotovi, da se mu blagajnično stanje ne ujema s knjigami.
Člen 89.
Rednemu pregledu je namen, da se ugotovi, ali se ujema blagajnično stanje s stanjem, ki ga izkazujejo dnevniki.
Postopek je tale:
Občinski dnevnik prejemkov in izdatkov in depo-žitni dnevnik se zaključita, ko se poprej vanju vpišejo vse dotedanje vknjižbe iz vseh ostalih pomožnih knjig tako, da se od seštevka prejemkov odbije seštevek izdatkov.
Ugotovljeni saldo se prenese kot prva vsota prejemkov v dnevnik za nadalje.
Po istih načelih se zaključi tudi depozitni dnevnik. Saldo gotovine in vrednostnih papirjev se prenese kot prva vsota v dnevnik za nadalje. Da se ugotovi skladnost depozitnega dnevnika z depoziinim razdelilnikom, se napravi izpisek iz depozitnega razdelilnika in mora biti skupna vsola izpiska enaka saldu depozitnega dnevnika. Če se pokaže razlika, jo je treba takoj najti.
Po zaključku se preštejejo gotovina in vrednosti o čemer se spiše zapisnik Po stanju, ugotovljenem po knjigah in v blagajni, se napravi izpisek blagajničnega stanja, v katerem se vpiše na levi strani stanje po dnevnikih. na desni strani pa gotovina in vrednosti, najdene v blagajni. Temu izpisku se priloži spisek vrednostnih papirjev in začasnih izdatkov, če jih je kaj.
Kdor opravlja pregled, podpiše vse dnevnike in izpiske, ko je označil, da je opravil pregled, in ugotovil stanje, kakršno je našel. Prav tako podpiše dnevnike in izpiske tudi blagajnik.
Clen 90.
Če se najde pri rednem mesečnem pregledu v blagajni višek ali manjek, se zasliši blagajnik, da pojasni, odkod ta višek, odnosno manjek. Ta višek, če blagajnik ne ve, odkod je, se položi, dokler se ne pojasni; če pa s«
ugotovi manjek, ki se s primerjavo listin ne da izslediti, je treba napisati referat in pozvati blagajnika, da manjek opraviči ali pri blagajni položi. Če blagajnik ta manjek položi, se mora vknjižiti vplačani znesek v depozit na izdajni strani kot najdeni manjek, obenem pa na pre-jernni strani kot znesek, položen od blagajnika radi dopolnitve blagajne.
Če blagajnik manjka ne položi, se napiše referat in se postavi znesek v depozitnem dnevniku in v depozitnem razdelilniku na posebni partiji med izdatke za račun odgovornega uradnika. Obenem se predloži spis pristojnemu sodišču in se zaprosi za zavarovanje pojavivšega se manjka po veljavnih predpisih.
Člen 91.
Izredni pregled blagajne se opravi na isti način, kakor redni, le da je pri njem postopati tudi po dotičnih predpisih zakona o glavni kontroli.
Člen 92.
Prevzem in predaja blagajniške dolžnosti se opravi, kolikor tiče zaključek knjig in izdelavo izpiskov o stanju blagajne, prav tako, kakor je predpisano za redni pregled blagajne. Ob tej priliki se mora blagajnik, ki predaje dolžnost, na vsakem zaključenem dnevniku in izpisku o stanju blagajne na desni strani podpisati z označbo »Predak, na levi strani pa blagajnik, ki dolžnost prevzema, z označbo »Prevzel«.
0 prevzemu in predaji se pošlje izpisek nadzornemu oblastvu v vednost.
Člen 93.
Proračun posebnega dela se izvršuje pri občinah in so ob njem zaposleni isti uslužbenci, ki so zaposleni pri izvrševanju občinskega proračuna.
Radi izvrševanja proračuna posebnega dela se vodi dnevnik prejemkov in izdatkov, v katerem se vpisujejo na eni strani vsi prejemki po proračunu posebnega dela, na drugi strani pa vsi izdatki po istem proračunu, in inventar posebne imovine, za katero veljajo določbe tega pravilnika, nanašajoče se na inventarno knjigo, ki se vodi pri občini.
Zaključni račun posebnega dela sestavijo isti uslužbenci, ki sestavljajo občinski zaključni račun. Zaključni račun posebnega dela se sestavi po proračunskih partijah tako glede prejemkov kakor glede izdatkov in se uporablja pri tem dnevnik prejemkov in Izdatkov po svojih postavkah in tak zaključni račuri posebnega dela se priloži k občinskemu zaključnemu računu. Za zaključni račun posebnega dela veljajo glede rokov predaje isti predpisi, ki veljajo za občinski zaključni račun.
IV.	oddelek. — Občinska gospodarska podjetja in naprave, skladi in ustanove.
Clen 94.
Način upravljanja, področje in naloge vsakega občinskega gospodarskega podjetja in naprave predpiše občinski odbor z organizacijsko uredbo, ki jo odobri ban.
Organizacijska uredba določa, kdo upravlja gospodarska podjetja, kako in na kateri način.
Člen 95.
Občinska gospodarska podjetja in naprave morajo plačevati vse državne, banovinske in občinske davščine, kolikor niso tega oproščene z zakonskimi ali drugimi polnoveljavnimi odločbami.
Člen 96.
Občinski imovinski objekti, ki so odstopljeni občinskim gospodarskim podjetjem in napravam v stalno
okoriščanje in ki so podstava njih poslovanju, so njih osnovna glavnica; gotovina, potrošni material, prodajno blago, surovine in polizdelki pa so njih obratna glavnica.
Osnovna in obratna glavnica, kolikor nista nabavljeni s tujimi sredstvi, tvorita s skladi vred lastna sredstva podjetja in naprav, ki pripadajo občini, in sta za občino imovinska vrednost podjetij.
Člen 97.
Poslovno leto občinskih gospodarskih podjetij in naprav se sklada z občinskim proračunskim letom, iz-vzemši občinske hranilnice.
Člen 98.
Občinska podjetja, naprave, skladi in ustanove vodijo o svojem poslovanju računske knjige po načelih dvojnega knjigovodstva tako, da morejo o vsakem času ugotoviti stanje svoje imovine in gibanje svojih razhod-kov in dohodkov.
Od tega smejo z banovo odobritvijo odstopiti samo tista gospodarska podjetja in naprave, ki nimajo pretežno gospodarskega značaja in nimajo lastnih sredstev.
Člen 99.
Gospodarska podjetja in naprave morajo poslovati po določenem gospodarskem načrtu in pridobitnih zasnovah, ki so'izdelavi letnega proračuna razhodkov in dohodkov v podstavo.
Za izdelavo proračuna in za njegovo izvrševanje veljajo tudi glede občinskih podjetij in ustanov določbe iz I. oddelka tega pravilnika.
Člen 100.
Občinska gospodarska podjetja in naprave morajo ob ustanovitvi svoje osnovne in obratne glavnice svojo imovino preceniti (inventarizirati).
Ob precenitvi svojih imoviuskih objektov se morajo ravnati občinska gospodarska podjetja in ustanove po naslednjih pravilih:
1. Osnovna aktiva se precenijo ob ugotovitvi osnovne glavnice po svoji prometni vrednosti.
2. Obratna aktiva se precenijo takole:
a)	gotovina	po imenski	vrednosti, tuje	valute	po
njih povprečnem tečaju v poslednjem mesecu poslovnega leta;
b)	potrošni	material in	zaloge sirovin	najviše	po
nabavni ceni, upoštevaje stroške dovoza in hranitve;
c) zaloge proizvodov (polizdelki in izdelano blago) po proizvodni ceni, če je nižja od tržne cene, drugače pa najviše po tržni ceni;
č) vrednostni papirji se obračun,ja,jo po povprečnem tečaju	v poslednjem mesecu	poslovnega leta pri podjetjih,	katerim	so predmet	poslovanja, pri	ostalih	pa
najviše po nabavni ceni;
d) varne terjatve se izkazujejo po popolni vrednosti, dvomljive po verjetni vrednosti, neizterljive pa se popolnoma odpišejo;
e) posojila, dolgovi in obveznosti se izkazujejo po dejanskem stanju dotičnih računov na dan zaključka poslovnega leta.
Člen 101.
Redno zmanjšanje vrednosti imovinskih predmetov upoštevajo občinska gospodarska podjetja in naprave ob precenitvi po predhodnem členu z rednimi letnimi odpisi, izredne škode in izgube pa z izrednim odpisom.
O načinu, kako se naj izračunjajo redni letni odpisi, izdaje navodila občinski odbor in odloča tudi o izrednih odpisih.
Vrednost imovinskih predmetov osnovne glavnice se zniža vsako leto za izračunjene redne odpise. V višini rednih odpisov je treba določiti vsako leto v proračunu rednih razhodkov ustrezne kredite za obnovitev imovinskih objektov tako, da se vzdrži zaradi rednih odpisov znižana osnovna glavnica z obnovitvami v svojem začetnem stanju.
Izredni odpisi se pokrivajo iz rezervnih skladov; če Pa teh ni, je treba preliminirati za njih pokritje potrebni kredit v priličnih razhodkih naslednjega proračuna.
Redni in izredni odpisi preko proračunskih kreditov za obnovo se smejo opravljati tudi v breme ostvarjenih viškov dohodkov; če tudi teh ni, je potrebna za znižanje osnovne glavnice občinskih gospodarskih podjetij in naprav odobritev nadzornega oblastva.
Clen 102.
Ro izvršenih odpisih in dotaciji skladov sestavijo občinska gospodarska podjetja in naprave letni račun izgube in dobička in račun bilance.
Člen 103.
Po računu izgube in dobička so razhodki: prejemki osebja, upravni in proizvodni stroški, obresti, ki jih podjetje ali naprava plačuje, odpisi, nagrade in dotacije skladov, dohodki pa: vsi dohodki, dotacije in obresti, ki jih podjetja in ustanove dobivajo. Razlika, za katero je obremenitev po računu izgube in dobička manjša od razbremenitve, je čisti dobiček podjetja ali naprave, razlika med višjo obremenitvijo in nižjo razbremenitvijo pa izguba podjetja ali naprave.
Čisti dobiček občinskih gospodarskih podjetij in naprav je proračunski dohodek občine, izguba pa njen proračunski razhodek. Izguba občinskih gospodarskih podjetij in naprav se sme pokriti iz rezervnih skladov; če jih ni, pa s tem, da se zmanjša osnovna ali obratna glavnica.
Člen 104.
Aktiva po računu bilance so vsi imovinski objekti podjetja na dan zaključka poslovnega leta. Aktiva se delijo:
1. na osnovna aktiva (nepremičnine z napeljavami, napravami, inventarnimi predmeti);
2. na obratna aktiva (gotovina, surovine, proizvodi, vrednostni papirji, terjatve, deleži pri drugih podjetjih);
3. na računska aktiva, ki so prehodne vknjižbe, raz-liodki, plačani za naslednje poslovno leto, in neobraču-njeni dohodki iz tekočega poslovnega leta.
Pasiva po računu bilance so vsi dolgovi, posojila in obveznosti, s katerimi je podjetje na dan zaključka poslovnega leta obremenjeno. Pasiva se delijo:
1. na lastna sredstva podjetja (osnovna in obratna glavnica in skladi podjetja);
2. na tuja sredstva (posojila, dolgovi za potrošni material, surovine in polizdelki);
3. na računska pasiva, ki so prehodne vknjižbe, izguba in neporavnane obveznosti za tekoče poslovno leto in dohodki, ostvarjeni za račun naslednjega poslovnega leta.
V.	oddelek. — Občinska imovina.
Člen 105.
Občinsko imovino sestavljajo občinska javna last, občinske nepremičnine in premičnine, stvarne pravice in terjatve, ki pripadajo občini.
Pri ugotavljanju čiste občinske imoviue se upoštevajo tudi stvarne pravice in obveznosti, ki občinsko imo-Vlno obremenjajo.
Člen 106.
Občinska imovina se deli:
1. na občinsko javno last;
2. na imovino občinskih podjetij in naprav;
3. na imovino občinskih skladov in ustanov;
4. na ostalo občinsko imovino.
Člen 107.
Občinsko imovino upravlja predsednik kot izvrše-valni organ občinskega odbora.
Člen 108.
Stanje in vrednost občinske imovine se morata voditi v inventarni knjigi, pri čemer jo je deliti na nepremično in na premično nepotrošno imovino.
O občinski potrošni imovini se vodi posebna razvidnost po sklepu občinskega odbora.
Občinski blagajnik vodi inventarno knjigo o občinski imovini. Blagajnik je odgovorni računodajnik o občinski imovini.
Člen 109.
Osebe, ki jim je poveril pristojni upravitelj občinsko imovino v oskrbovanje, so odgovorni oskrbovalci in kot taki so pomožni organi nakazovalca in računodajnika.
Člen 110.
Vrednost občinske javne lasti, občinskih nepremičnin in premičnin, ki so bile nabavljene z nakupom ali z izdelavo v režiji, se izkazuje v inventarju po njih nabavni odnosno njih proizvodni ceni. Občinska javna last se vodi v inventarju samb, če ima, odnosno ko pridobi ocenljivo vrednost.
Podarjeno ali voljeno javno last, take nepremičnine in premičnine je izkazovati v inventarju po njih prometni vrednosti na podstavi komisijske ocenitve.
Člen 111.
Razhodki za vzdrževanje občinske javne lasti, občinskih nepremičnin in premičnin se izkazujejo v občinskem proračunu kot stvarni razhodki in ne zvišujejo njih vrednosti. Dejansko za naložne namene porabljeni razhodki se izkazujejo kot prirastek vrednosti občinske imovine.
Člen 112.
Občinska uprava in občinske naprave, ki ne pridobivajo, ne vrše odpisov radi amortizacije vrednosti svojih imovinskih objektov, ampak samo izknjižujejo odsvojene ali zaradi neuporabnosti uničene imovinske objekte.
Člen 113.
Stanje in vrednost potrošnega materiala, prodajnega blaga, surovin in polizdelkov izkazujejo občinska gospodarska podjetja in naprave v računu bilance kot svoja aktiva. Občinska uprava in naprave, ki ne pridobivajo, ne izkazujejo potrošnega materiala po vrednosti, marveč samo po količini in vrsti; njih nabava pa je proračunski razhodek.
Denar, vrednostni papirji in dragotine, ki se morajo hraniti v blagajni, se ne smatrajo za premičnine v smislu tega člena. Njih stanje in vrednost izkazuje v svojih knjigah občinska blagajna.
Člen 114.
Prodajo premične potrošne imovine občin odobruje občinski odbor; dohodek od njih pa se izkazuje med priličnimi dohodki.
Če nimajo obrabljeni in neuporabni inventarni predmeti in potrošni material prodajne vrednosti, se uničijo na način, kakor ga določi občinski odbor.
Clen 115.
Občinske nabave vrši predsednik kot izvrševalni organ občinskega odbora; pri tem mora gledati na to, da ustrezajo ponujene cene krajevnim in povprečnim tržnim odnosno borznim cenam.
Clen 116.
Vse nabave, prodaje, dela in ostale pogodbe, katerih vrednost presega vsoto 50.000 dinarjev, se vrše po javni dražbi, ki jo je treba opravljati skladno s predpisi, ki veljajo za državne nabave, prodaje, dela in ostalo.
Za vse nabave, prodaje, dela in ostale pogodbe, katerih vrednost ne presega vsote 50.000 dinarjev, določi občinski odbor način in vse ostale pogoje, kako se naj opravijo in izvršujejo.
VI.	oddelek. — Način zbiranja občinskih dohodkov.
Clen 117.
Nihče nima pravice do odloga za občini dolžna zapadla plačila.
Clen 118.
Neizterljive občinske terjatve se odpišejo; vendar odpis ne razreši dolžnika obveznosti proti občini, če se pozneje ugotovi možnost izterjave. Neizterljivost občinskih terjatev se ugotovi s sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom. Odpis izvrši občinski odbor.
Clen 119.
Stopnja občinske doklade se ugotavlja po razmerju vsote, potrebne za pokritje nepokritih razhodkov, in osnove za odmerjeni državni neposredni davek za tekoče leto. Občinska doklada se odmeri po osnovi odmerjenega državnega neposrednega davka.
Osnovo državnega neposrednega davka si priskrbi občinska uprava vsako leto od pristojne davčne uprave, ki ji mora te podatke dati na razpolago in jih overoviti.
Ce in kjer to dopuščajo posli posamezne davčne uprave, sme pristojni finančni direktor na redno predloženo prošnjo občine dovoliti, da odmeri občinsko doklado davčna uprava sama vzporedno z odmero tekočega državnega davka in da jo da občini na razpolago.
Minister za finance sme na redno predloženo za-prosbo občine naložiti davčni upravi tudi izterjavo občinske doklade proti povračilu izvršilnih stroškov.
Clen 120.
Glede tega, kdaj dospe občinska doklada v plačilo, veljajo predpisi, ki veljajo glede plačilne dospelosti državnega davka.
Clen 121.
Doklade in ostale občinske davščine pobirajo za to pristojni pooblaščeni organi skladno s predpisi, ki veljajo za izterjavo dotičnih državnih davščin. Vsako plačilo občinske doklade ali ostalih občinskih davščin mora potrditi pristojni pooblaščeni organ pismeno bodisi v posebni knjižici ali pa s priznanico.
Izterjavanje občinskih davščin se ne more dati v zakup, če ni z zakonom odrejeno drugače.
Clen 122.
Sklepi občinskega odbora, da se uvedejo nove ali zvišajo stare občinske takse ali trošarina, morajo obsegati: vrsto takse odnosno trošarine, ki jo nameravajo pobirati, predmete, na katere se taksa odnosno trošarina pobira, višino stopnje, po kateri se taksa odnosno trošarina pobira in način pobiranja skladno s § 108. zakona o občinah.
Sklepi občinskega odbora o uvedbi novih ali zvišbi starih občinskih davščin se p redlože istočasno s proračunom pristojnemu oblastvu v odobritev. Nove ali zvišane stare davščine se smejo pobirati samo od dne odločbe pristojnega oblastva v odobrilu. Nikdar in nikakor pa se ne sme odobriti pobiranje taks in trošarine za prejšnjo dobo, t. j. pred odločbo pristojnega oblastva.
Clen 123.
O izknjižbi občinske doklade in ostalih občinskih davščin zaradi pogrešnega predpisa odloča občinski odbor.
Clen 124.
Občinska doklada in ostale občinske davščine se izknjižujejo na podstavi pristojno izdanih sklepov, in to po istih knjigah, po katerih se je izvršil predpis.
Clen 125.
Preveč pobrani občinski dohodki se vračajo iz tekočih dohodkov iste vrste ne glede na to, v katerem računskem letu se je pobral dohodek, ki ga je vrniti.
Te vrnitve odobri občinski odbor na predlog občin-ske uprave.	^	^
Pri skupni ali delni vrnitvi pobranih občinskih davščin, katerih prejem se je bil potrdil stranki s posebno priznanico, mora predložiti dotična stranka vselej izvirno priznanico.
Ce se vrne vsa pobrana vsota, se izdana priznanica odvzame in priloži listinam o vrnitvi.
Ce se vrne davščina samo delno, je treba označiti na zadnji strani vplačilne priznanice vrnjeno vsoto, odločbo in zaporedno številko dnevnika, v katerem je vrnitev vknjižena, nato pa priznanico stranki vrniti.
Ce se stranki preveč pobrana davščina ne izplača v gotovini, marveč se vknjiži kot odplačilo kakega drugega dolga, se mora dobiti od stranke priznanica na vrnjeno vsoto; na priznanici pa, po kateri se je prej opravilo vplačilo, je označiti, katera vsota in na kateri dolg jo
obračunjena.	,,
Clen 12<.
Ko se izvaja sklep odbora o zadolžitvi občine, se mora radi odobritve v smislu §§ 81. in 94. zakona o občinah navesti, v kateri namen se posojilo najpma, pri kom se naj posojilo najame, ob kakih pogojih (doba, obresti in ostalo) in s katero vsoto. S sklepom vred se predloži tudi nadrobno poročilo o stanju občinskih financ, poročilo o stanju dotedanjih občinskih dolgov, načrt uporabe in odplačila posojila, ki ga hočejo skleniti.
VII.	oddelek. — Ostale določbe.
Clen 128.
Finančno poslovanje v občinah nadzira minister za finance. Sporazumno z ministrom za notranje posle predpiše vse, česar je treba za pravilno, redno in enotno finančno poslovanje v občinah.
Clen 129.
Vsa tolmačenja in pojasnila tega pravilnika daje minister za finance.
Clen 130.
Ta pravilnik slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinahc, izvzemši določbe o voditvi blagajniških in računskih knjig, ki stopijo v veljavo na dan
1.	aprila 1936.
V Beogradu, dne 11. novembra 1935; št. 10.155/VII.
Minister za finance Letica s. r.
o
4.
u
Tj
&
V
0)
N
Cu
X
ss
s
ec
co
35
<x>
c
• P"* >« -o o
cc
efioizod
4) .S,
-5
^ C o 5
.C cn O O »O a>
®5 tc ~
S c c--c
© rt *- i£ C- O K ^
03
rt a tj a
a> >š-> c/; rt
j-j O
t-
_cj
rt
>§ te
t © &.■§ •■s
(C -G
II
o-3 “n O
_ rt ~ W *- « t-i .a > rt
rt
N ;
£ S
rt
TJ O .G
£ ~ © «
W <DO en
^ ^ /c-
= ■=3 ®
> o g--i2 > ©
$5 rt
© N C _ ^ < O
^ p5: rt 'o
•-h rt o
:z? ^
ls|s
N P<$.©
Sa^gs
^ "a is
0?	.	en
5j< 3 o
(f)
o o - a S ja -5
-3=2.8
ca
c
m b 3 N
O-Ž 2 S
— U.
0>
— 3
Sej®
S
« a%T © >o N > * OJ rt N
rt >
T3
Za*i a
;G © G ‘O
s?g S3i &
<« M	0)	03
•J3 .M S ^ ^
A2 gB.-SS
^1*1« ■g £>£<•§ J s
-G	£	*"•	*i-4
o.® © <5
ca^^S«
3 §•§ g05
d. C-^ G •>
© ir ir o» >o S Soo^«a
rt ■*-;•*-* p. ** , i
uoioi oH
•G . w OJ >-!•*-•
0>> w P-CO
©
pO
s
o
d.
<N
>s
o
a>
N
2
x>
O
eo
co
os
ec
>w
«4 TJ
d O
Pripomba.	1.	V stolpca »Pripomba« se označi številka partije, odnosno pozicije, ki se zvišuje ali znižuje,	in se navede dotična vsota.
2.	Za dohodke je isti obrazec, le da je v stolpcu »Naziv razhodka« postaviti: »Naziv dohodka«,	v stolpcu »Dejansko izdano«	pa postaviti: »Dejansko prejeto«.
3.	Ta obrazec velja tudi za naknadne in izredne kredite.
Račun izravnave občinske blagaine   za 1.198 /3
S a
K (3 <D T3 > > TJ O
.§ >NJ T3 O O
bX)
>o
T3
O
O, C3
rrj •
> >o
n
►
>o
co
Bilanca
stanja in vrednosti občinske imovine in dolgov za 1.193 /3
cd
>
co Ph
N
cd
C
92
<X>
CA
>
M	>
©	©
ca	‘C*
©	ca
a	c
bsj	tj
cd
a
CA
>
S
o
C?
N
«3
Sm
-fi
O
cd
>
-M
J«
«!
cd
9
■§
•=» 9
cd 9 b£ “
O)
9!
02
I
9
>
>
cd
cd
9-
S
M
ec
od
>
CC
cd
O,
CC		>
9		O
bo		S£
		3
9h		9
5		-9
j.		3
•9		03
>9		
rO 9	> o	>9 95
	cd	9
9		cd
9	c«	
9	9	
cd	9	9
3	*’“H	03
	>	-9
9	O	9
	'O	'S
>9	cd	9
cd K	3 03	t-> CL,
c4		CO
> —n
g ei
cd g
to
•	V,
i> o
o a
• 9
Cd 9
• ^ £ . “ Q
š S
• g Sl
9 £ 2
■& S w
cd	9
W) -91 c M 53 .g
9	9	^
.9. 9 9	“
a-
.S .-s .3
s -s s
® -S g
9
>
cd
s
>
cd
o 9 9 cd
5 *CA S 73 9 ® 9
bJ)
>9 >9	9
cd cd tn
« M Ph
ri N »
•s
a,
s
as
a
sj
>
*t
4>
«3
‘S,
05
io
o
v
N
e
a
•O
O
ce
ac
'5
►
cS
5,
S
co
3
S
v
w3
o
a
S *“
’c
N
»-N
S
QQ
o
s
Sl
v
>
95
O
Občinski dnevnik prejemkov in izdatkov za 1.193 /3
• M
>
O
s
GG
-c
O
O
N
OS
U
•a
O
Bupajod^z
Cu
o^ei
•#»*
J*
a « • IM)
2
a.
«>}1[aoi5 Bupaiodez
Priznanična knjiga za 1. 193 /3
ce
.2
e
ct
sa
!►
(d
4.
Im
X
Je
o
n i 'ST
Um
Pm
.2,
*a?
(S
S?
I
e«
.g
a
a
rt
! !
»M
>yj
sS
cc
§
N ‘Š
t ! ; [ u ^
’a?
>tn
3
c«
fr
(£
rt
(Ih
UUJJU^UZIJJ
KO
2
o
rt
'S
o
s
rt
K
a.
h
X
rt
s
i
9
Obrazec št. 8
Knjiga o odmeri občinskih doklad
I SteV.
Davčnega zavezanca
l m e
r i i m e k
Davek kot osnova za doklade
Vrsta davka
jč
9
UD
9
G
N
din
Odmera za tek. leto
Posamez
M
9
NI
9
M
&
N
03
© © C ~ ca cs
1? N E
9
I
O
"O
a
s
C/}
	bt
	o
	"G
	G
	©
	>
CO	cd
a	GU
T3	O
O	Dh
9
u.
a
N
cd
st
»s
?3 ©
—	bi
—	©
© . u G Oh
din a r j e v
Vplačilo
I Datum
M
©
CO
©
C
S3
e.
©
m
c a 2
c ^
— as >© -
— O-**;
din
Zemljarinu Zgradarlna Prldobnlna Rentnlna Družbeni davek Uslužbenski davek
Skupa)
Zemljarina Zgradarlna Prldobnlna Rentnlna Družbeni davek Uslužbenski davek
Skupaj . .
Občinska
doklada
Plača
pollskega
čuvala
Dimnika-
rlna
I I i I
Banovina
Srez
Občina
in drugih davščin za 1. 193 /3
Znesek
rt
44
Paro h i j.aln a bi ra
©
" rt .bč b[ © © c
S¥
N a
O
44
rt
a.
P
44
o
a
»a
?i
>5
o B p «
Ki —<
•2 B a 5 v X
* c —
a
73
O
Znesek
d
44
c
d
P a š e v i n a
ko a
!a
a c z
		<0	
		>i a	
	a	, *	
hfi	d		
o	44 CG	>	
73			
‘>o O 44 ©	I	P u Ki — rš	»o rt
	O -		a.
H	a	c, r	>
a
=j
44
a
'd
O
Znesek
03
Mi
P
3
_©
«3 b£ © •f»
C
73
O
£
‘E
o.
Pripomba
dinar i e v
iqmodu(j
«8
S
• M ► © s
K
N
©
GQ
«5
a ■—
>«
9
eo
w
05
S ®
bJC
«
»■« •<-,
15
5>
M
>
ca
-M
00
o
a
Ib d n q g
RSOJ^S TUIJfJAZI
i;sejqO
BUIAegBJ
BpBj^op *qsnj}qo
apB|qop e^fa[Aoaeg
09|QJoqz oujjqo •AOSH BZ BpBI^Oa
BorafoA
l^ABp
lapejsoddu ta;qo
i
n
'C
►
o
■
o
£
®XtlA»»| BU*iq
M
e
A a
<n®i
oasem
UBp
*qi|A9f? BUpaJOdB^
00
eo
ec
05
>
O
J*
TJ
O
JS
0 TJ
M
•»■N
1
9
w
X
•M
B
9
TJ
N
«8
K
£
S
8
S
a.
s
Jč
m
«
c
o
S
eo
eo
O
0,
|5|1
■Sir-
■ gr« a ® 5 is
g^S-o
ca
a
a
u
B[T0|Z0d
#
M
«3
N
*t3
O
J*
»O
O
O
a
M
©
a
0*91
sagam
n*p
«qilA
-«)$ «opajod«2
CtS
a
9
JA
GG
©
S
•8
09
O
fc
e«
S
•m
►
e
c
05
N
©
*-
a?
>«?
-a
o
eo
co
o*
e«
K
►
O
"■o
o
-g
a
h
S
c
15
*
C8
a
w
M
•m
e
N
ce
05
o O ® o
•SrS-g*
gsg« .S ►A'«
>S e ^ m „a es h ” O "S d. .g
«
58
SO
C
S
>©
83
>
S
B(]0j70d
53
X
OS
Sl
®
S
X
a>
S
‘E
eu
°W
ostem
ntp
>0)1 «npojoa«z
*^nA
uoaoz
o
u
X
o
■3
s«
_C
"S
o
e
«3
a
sc
«4
_a
•>s
O
go
«0
05
83
N
>
05
u
05
>
O
,£P
"o
-o
A
bc
'o
US
N
tH
ti
O
S
S
©
v
S
v
•-
■a
o
58
o
M
a
'S
<3
58
N
.21 ■2 S
e 2
»II!* -e;§ BupeiodBZ
o
o
M
e
'S
03
JA
08
H
2 • “I
d o
—	tj
58 ®
e "
S d a
-	5
cu •*
B3ll!A
-»)f onpaiodBg
Obrazec št. 13
Prejem
Depozitni dnevnik prejemkov
Datum
Priimek in ime
o
M
•G
O
Za kaj
>' -CK)
Z « «
Cm Hfl j- zS - N C
-§.£
S-85
J
-O
©
«-
CQ
dinarjev
Tuja veljava
o a c a ■o a
cd
a
s
Mi
C/2
dinarjev
cd
-O
S
o
a
Obrazec št. 14
Prejem
Depozitni razdelilnik (parti-
Datum
»j
Iss
► o 5,
S
'50
List in štev. depozitnega dnevnika prejemkov in izdatkov
Priimek in ime, čigar je depozit
Od koga je prejeto
		—~			
Po kateri osnovi	Zne	sek		Pripomba
	d'n		P	
				
				
Obrazec št. 15
Predaja
Knjiga za prevzem in predajo
Datum
Priimek in iine ali naziv naprave, kateri se pošilja
Kje
je
sr
« c je c
“ ?, « tT ® 00 Ž, * .-® aa
cd «
-Q
O
S
o "
©
H
kg:
din
Podpis poštnega ali drugega uradnika, ki je vrednostno pošiljko prevzel
£ bt © •» p > O «- cfl ATS Ir o.
Ufe 2 — ed C ■N
•5 «5 §=• c « o M ■d h: a*o
a«
•o c
O >y —
m W ^ W
c to V £ § SL c a
Pripomba
Obrazec št. 16
Pripad
Inventarna knji-
id
S « © — i u •-
O ►
Datum
ed ® ■S Mg
- O '/. ► o a
3 > S
K/)
Priimek in ime, od kogar je nabavljeno
Imenovanje
Vrednost
posamez
din
skupaj
din
S s* m j«!?
s j! %m
-w ,M .2 «n •cn
Pripomba
in izdatkov za I. 193 /3
Banovina
Srez
Občina
Izdaja
D.
03
Datum
Priimek in ime
T3
O
JA
O
Za kaj
•L "o®
o ^ a
- N C
£ o >
.O
<D
d i n a r j e v
Tuja veljava
n o. V _
cd
a
a
JA
m
dinarjev
cd
X?
s
o
Su
Banovina
Srez ......
Občina ..
jalnik) za 1. 193	/3		Izdaja
	Datum			* fil ^ ^ c — — » '£ ® ■= a	List in štev.	- ------	...				
© »93 d	c	O OJ ■n			depozitnega dnevnika prejemkov	Priimek in ime, čigar je depozit	Komu je izdan	Po kateri naredbi	Znesek		Pripomba
N	T5		*	* " S	in izdatkov				din	P	
											■ |
Banovina
Srez
Občina
vrednostnih pošiljk za 1. 193 /3
Prevzem
Datum
Priimek in ime ali naziv naprave, ki pošilja
Od-
kod
je
ed a
ja a
S °-Q-
ed «d
§s
ke
tj «
Ci O
£ C
din
Podpis poštnega ali drugega uradnika, ki |e vrednostno pošiljko predal
-m 6C ©
» Ji p >
O s- co P,*© £ C-
g. " c
•n O
f, -o* o .s, J3 .g = „
»Jj C UgS
Vknjiienp pri občini
Številka
občinskega
vložnega
zapisnika
Banovina
Srez
Občina
ga za 1.193 /3.......
Odpad
Datum			; Številka vložnega zapisnika			Vrednost				o g? M	
fl	O © 00	O		Priimek in ime, komur je izdano	Imenovanje	posamez		skupaj		Številka kat. par le v zem ški knji	Pripomba
»©	S	O				din	P	din	P		
											1] !> > { J 1
Banove uredbe.
161.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 7356/1.
Občina Breznica v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) %>no doklado na vse državne neposredne davke.	t	s
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5-—,
d) od litra likerja, ruma in konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
g) od prašičev Din 15'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100-—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1936.
II.	No. 6706/1'.	'
Občina Čatež v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) °/ono d o k 1 a d o na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100’—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od h! stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
g) od prašičev Din 10'—,
h) od drobnice Din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Liubljani, dne 10. marca 1936.
II.	No. 7861/1.
Občina Grajena v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 70 (sedemdeset) %>no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:	"
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75’—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. marca 1936.
II.	No. 6655/1.
Občina Sv. Jurij pri Celju—trg v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 yina Din 100'—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
g) od prašičev Din 5'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1936.
II.	No. 6369/1.
Občina Trebelno v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 92 (devetdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od goveda nad 1 letom Din 15’—, č) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
d) od prašičev Din 10'—,
e) od drobnice Din 5-—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. marca 1936.
II.	No. 6395/1.	lil*
Občina Zakot v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta Din	100*—,
c) od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita	ln	žganja 5 Din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. marca 1936.
162.
Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na nodročiu Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. februarja 1936, I. No. 3130/1, je bil Subarevič Svetozar, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri omenjeni banski upravi, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. februarja 1936, I. No. 1269/1, je bil Rigler F. Feliks, policijski stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika III. razreda-zvaničnika
III.	skupine, na dosedanjem službenem mestu.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 29. februarja 1936, I. No. 3059/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Bačar Just, zdravnik združene zdravstvene občine Loče.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. februarja 1936, I. No. 1692/1, je bil C e -jan Branko, banovinski pomožni knjigovodja IX. skupine pri omenjeni banski upravi, postavljen za banovinskega knjigovodjo VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. februarja 1936, I. No. 2891/1, je bil premeščen na prošnjo dr. Munda Jože, uradniški pripravnik javne bolnice v Ptuju, v splošno bolnico v Mariboru.
Dr. Pertl Emanuel, banovinski uradniški pripravnik pri banovinski bolnici v Murski Soboti, je podal ostavko na banovinsko službo, ki je bila sprejeta z odlokom g. bana Dravske banovine z dne 9. marca 1936, I. No. 3342/1.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. februarja 1936, I. No. 2831/1, je bil postavljen dr. Pirnat Lojze, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. februarja 1936 L No. 2842/1, je bil Postavljen dr. Puc France, zdravnik združene zdravstvene občine Dobrova, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. februarja 1936, I. No. 2517/1, je bil premeščen po službeni potrebi Stele Andrej, banovinski učitelj VIII. položajne skupine na osnovni šoli v Izlakah v litijskem srezu, k banovinskemu deškemu vzgajališču v Ponovičah pri Litiji.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. marca 1936, I. No. 3388/1, je bil premeščen po službeni potrebi Sustič Josip, banovinski sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Kranju in banovinski kmetijski uradnik V. položajne skupine, kot sreski kmetijski referent k sreskemu načelstvu v Ljutomer v isti položajni skupini in z istimi službenimi prejemki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. marca 1936, I. No. 948/2, je bil po službeni potrebi premeščen Uh 1 Florijan, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Logatcu, k sreskemu cestnemu odboru v Slovenjem Gradcu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. marca 1936, I. No. 3389/1, je bil premeščen po službeni potrebi Wernig F rane, banovinski sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Celju v V. pol. skupini, kot sreski kmetijski referent k sreskemu načelstvu v Kranj, v isti položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. marca 1936, I. No. 3551/1, je bil po službeni potrebi premeščen Zrimšek Viktor, banovinski uradniški pripravnik IX. pol. skupine pri sreskem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, k sreskemu načelstvu v Kranju.
163.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 16 z dne 22. januarja 1936.
Z odlokom ministra za notranje posle III. št. 45.543, je bil postavljen za pisarja IX. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine z veljavnostjo od 27. julija 1932 Ropič Edvard, pisarniški pripravnik iste banske uprave. S tem se nadomešča odlok z dne 27. julija 1932, III. št. 35.971, ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 26. junija 1935, št. 19.287.
Številka 17 z dne 23. januarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. decembra 1935 je bil odlikovan na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Goestl Franc, šef oddelka državne bolniee za duševne bolezni v Ljubljani v pokoju.
Številka 18 z dne 24. januarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. januarja 1936, št. 4862, so bili postavljeni pri disciplinskem sodišču apelacijskega sodišča v Ljubljani za 1. 1936.: za predsednika dr. Golia Vladimir, predsednik apelacijskega sodišča; za namestnika dr. Gradnik Alojzij, podpredsednik apelacijskega sodišča; za disciplinske sodnike dr. Eberl Erik, Janša Josip, Straser Vinko in dr. Mastnak Lavo, za njih namestnike dr. Kranjc Milko, dr. Vičar Leopold, Debeljak Alojzij in dr. Prešereu Jakob.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1935, III. št. 49.705, so bili postavljeni:.za načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dr. Hubad Josip, sreski načelnik IV. položajne skupine 2. stopnje sreza ljubljanskega; za sre-skega načelnika V. položajne skupine sreza ljubljanskega Maršič Franjo, sreski načelnik iste položajne skupine sreza novomeškega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza novomeškega Mahnič Rafael, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza kranjskega, vsi po službeni potrebi.
Z odlokom ministra za promet z dne 3. januarja 1936 so bili postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: v IX. položajno skupino za prometne uradnike Grebenšek Edvard, dr. Rustja Alojzij, Zupan Anton in Segala Adrijan, uradniški pripravniki; za tehničnega uradnika Flego Josip, uradniški pripravnik; za administrativnega uradnika Rostovski Mihael, uradniški pripravnik; v X. položajno skupino: za pomožne prometnike Filipini Josip, Železnik Henrik in Zajc Franc, uradniški pripravniki.
Številka 19 z dne 25. januarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1935 je bil premeščen po službeni potrebi Me rljak Franc, sreski šolski nadzornik iz Logatca, za sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani ter pri-deljen v službovanje kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. decembra 1935 so bili premeščeni po službeni potrebi: Mihelčič Ivan, učitelj VI. položajne skupine narodne šole v Črnučah, na državno narodno šolo v Dobrniču, srez novomeški; Mihelčič Stanislava, učiteljica VI. položajne skupine državne narodne šole v Črnučah, na državno narodno šolo v Dobrniču; Mihelčič Hilda,	učiteljica VII.	položajne skupine	državne
narodne	šole	v Zagorju ob	Savi, na državno	narodno
šolo v Toplicah; Knapič Janko, učitelij VII. položajne skupine državne narodne šole v Kapeli, srez brežiški, na državno narodno šolo v Radencih ob Kolpi, srez črnomeljski; Gregorc Dragotin, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom državne narodne	šole v Toplicah pri	Novem mestu, na	državno
narodno	šolo	v Mokronogu;	Herbst Pavel, učitelj
VII. položajne skupine državne narodne šole v Mokronogu, na državno narodno šolo v Cerkljah, srez krški; Kabaj Ljudevit, učitelj VI. položajne skupine z
2.	periodskim poviškom državne narodne šole v Cerkljah ob Krki, na državno narodno šolo v Kuli, srez slavonsko-požeški; Kabaj Olga, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne narodne šole v Cerkljah ob Krki, na državno narodno šolo v Kuli, srez slavonsko-požeški; Mikulič Ida, učiteljica VIL položajne skupine državne narodne šole v Leskovcu pri Krškem, na državno narodno šolo v Globokem, srez brežiški; Mrak Josip, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole v Mengšu, na državno narodno šolo v Starem trgu pri Črnomlju; Mrak Marta, učiteljica VII. položajne skupine državne narodne šole v Mengšu, na državno narodno šolo v Starem trgu pri Črnomlju; Mihelič Viktor, učitelj VI. položajne skupino s 3 periodskim poviškom državne narodne šole v Devici Mariji v Polju, na 4. deško narodno šolo v Ljub-ljani; Švara Ernest, učitelj VI. položajne skupine državne narodne šole v Devici Mariji v Polju, na državno narodno šolo pri Sv. Križu, srez litijski; Trošt Franc, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole v Devici Mariji v Polju, na državno narodno šolo v Šmihelu pri Mozirju; Rajner Bog umil, učitelj državne narodne šole VII. položajne skupine v
Ljubnem, na državno narodno šolo v Št. Rupertu, srez laški; Rajner Lucija, učiteljica VI. položajne skupine državne narodne šole v Ljubnem, na državno narodno šok v št. Rupertu; Gole Josip, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom državne narodne šole v Št. Vidu, na državno narodno šolo pri Sv. Juriju pod Kumom; Moderndorfer Vinko, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole pri Sv# Juriju pod Kumom, na 4. deško narodno šolo v Ljubljani; Požar Ladislav, učitelj VI. položajne skupine državne narodne šole v Mostah pri Ljubljani, na državno narodno šolo v Lijevi Sredički, srez pizarovinski; Kovič Marija, učiteljica VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne narodne šole v Moravčah, na državno narodno šolo v Radmožancih, srez dolnjelendav-ski; Šerbec Josip, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne narodne šole na Viču pri Ljubljani, na nemško manjšinsko šolo v Ljubljani; Mihelič Ivan, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole v Predosljah, na državno narodno šolo v Krki, srez litijski; Sel Ivan, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom državne narodne šole pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, na državno narodno šolo pri Sv. Barbari v Halozah, iu Gorišek Simon, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole v Dolnji Lendavi, na državno narodno šolo v Hotiču, srez litijski.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1935 je bila premeščena po službeni polrebi Kalin Marija, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom državne narodne šole na Bledu, na
1.	dekliško narodno šolo v Ljubljani ter dodeljena v službo na zasebni osnovni šoli s pravico javnosti pri Uršulinkah v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1935 je bil premeščen po službeni potrebi Kopač Leopold, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom državne narodne šole v Slovenjem Gradcu, na državno narodno šolo v Gornjem gradu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila
1935 je bil p r e m e š č e n po službeni |>otrebi M r a v -lje Slavko, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne narodne šole v Slovenjem Gradcu, na državno narodno šolo v Dolnji Lendavi.
Številka 20 z dne 28. januarja 1936.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 23. decembra 1935, 111. št. 49.458, je bil postavljen za pisarja IX. položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru Jovanovič Vojislav, pisar-pripravnik istega komisariata.
Številka 21 z dne 29. januarja 1936.
Z odlokom ministra za finance z dno 3. januarja 1936, št. 53.388/V—35, je bil p r e m e š č e n na prošnjo Mikič Anion, katastrski pomožni geometer IX. položajne skupine ministrstva za finance, v katastrsko upravo v Kranju.
Z odlokom ministra za finance z dno 16. januarja
1936 je bila sprejeta ostavka, ki jo je podala na državno službo Konjar Pia, računovodja X. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 24. kosu VII. letnika z dne 21. marca 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
H.	No. 5767/1/36.	875-3-1
Razglas.
, Z vlogo od 16. decembra 1936 je prosil Godec Blaž iz Teharij za podelitev Naknadne vodopravne dovolitve za že stoječo vodno napravo na Voglajni med
Parcelama na levem bregu št. 432 d. obč. Kresnike, last prosilca, in na desnem N/egu št. 1356/1 d. obč. Teharje, last Go-rišek Marije. Dovodni jarek, obratovalni prostori in odtočni jarek so na parcelah št. 432, 902, 903, 994, 899/2 in 899/1 'l- obč. Kresnike, last prosilca.
Vodna naprava služi za pogon strojev °hrtne žage, električnega generatorja in strojev tovarne za izdelavo lesenih stolov in daje po Francis turbini pri devetmesečni vodi E bruto = 29'4 HP. ali E Neto — 22 HP do maksimalne izrabe E Neto = 30 HP.
Na osnovi odredb § 17., odst. 2. a), zagona o ukoriščanju vodnih sil (»Si. list« st. 333/52 iz 1. 1931.) odreja s tem kraljevska banska uprava v smislu odredb s 37. s pozivom na odredbe § 38. istega Zakona
krajevni ogled in razpravo na mestu samem za ponedeljek, dne 6. aprila 1936 s sestankom na mestu samem ob 8. uri 30 minut.
Predmetni načrti so od dne razglasa ^ »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« do dne razprave med uradnimi urami na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
, K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svo-m opozorila in zahtevke glede vprašani, Ni se obravnavajo na razpravi, uveljaviti Nstno na razpravi, ker bi se sicer sma-pmlo, da soglašajo z izvršitvijo in se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz SNvnih ozirov.
Upoštevali se bodo tudi zahtevki in 0Pozorila, predloženi kr. banski upravi, Npravni oddelek v Ljubljani najkasneje No 3. aprila 1936 ali vodji razprave do Pričetka razprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. marca 1936.
•v- No. 210/44.	835-3-2
Razglas o licitaciji.
. Kraljevska banska uprava Dravske muovine v Ljubljani razpisuje za od-'mjo gradbenih del za težaška, bcton-zidarska in železobetonska dela, odrska dela, kleparska dela ter težavo, betonska, zidarska in železobeton-dela pri gradnji rseučiliške knjižno v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 8. aprila 1936 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela Din 5,837.165'63.
2. tesarska dela Din 146.97753.
3. kleparska dela Din 203.619H7.
4. težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela pri zaklonišču dinarjev 324,943-82.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. marca 1936.
Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka:
Ing. Skaberne s. r.
#
II. No. 1762/1.	.	840	3-2
Razglas.
Z vlogo od dne 13. januarja 1936,
V.	No. 6095/6/35, je zaprosila banska uprava kot uprava banovinskih cest v imenu Dravske banovine za vodopravno dovoljenje za zgradbo žclezobetonskega mostu čez Muro v Petanjcih v progi delno preložene banovinske ceste II. razreda Grabonoš — Radenci — Gcderovci št. 228.
Preložitev ceste se po načrtu prične v km 8’135 veljavne kilometracije ter v loku R = 100 m in s padcem 3'5% prekorači pobočje in se nato pridruži sedanji cesti v isti niveleti, ki ijo obdrži do gostilne Koš. Nato vodi cesta čez stari rokav Mure, kjer se prične inun-dacijsko ozemlje; poteka nadalje do km 0’3 -j- 60 po sedanji cesti, jo nato zapusti, vodi čez drugi rokav Mure in krene naravnost proti Muri ter se na levem bregu Mure zopet pridruži cesti. Dovozna rampa k mostu na levem bregu bo varovala vas pred poplavo po visoki vodi, cesta bo preglednejša in za okoli 400 m krajša. Reka Mura je v tem odseku uravnana.
V inundacijskem ozemlju je predvidenih 5 inundaciijskih objektov za odtok pri katastrofalni visoki vodi. Os mostu seče strugo Mure pravokotno v km 94*95 vodotoka. Stranski rokav na tem mestu je premostiti s posebnim objektom, ki je neposredno priključen glavnemu kot samostojna konstrukcija. Struga Mure je popolnoma ravna in je matica približno v sredini profila. Širina uravnane struge med obema nasipoma nad in pod projektiranim mostom znaša 80 m. Most je predviden s 3 od-
prtinami, in sicer 2 X 26o in srednjo odprtino 29'8 m ter na levem bregu s priključkom mosta razpetine 12'50 čez stranski rokav tako, da znaša celotna dolžina mostu 95‘30 m.
Za račun mostovnih profilov se je upoštevala katastrofalna visoka voda 1250 m3/sek, ki je v letu 1916. v Radencih dosegla koto 195‘80, zaradi česar ne nastopi zvišanje katastrofalne vodne gladine proti naravnemu stanju.
O tem načrtu se odrejata na podstavi določb §§ 156. in 157. zakonskega člena XXIII. iz 1. 1885. in §§ 69. in 7(1. štajerskega vodopravnega zakona od 18. januarja 1872, dežel. zak. št. 8, v smislu določb §§ 163., 164., 165., 166. in 167. istega zakonskega člena in §§ 75. in 77. štajerskega vodopravnega zakona
krajevni ogled in ustna razprava za četrtek, dne 16. aprila 1936 s sestankom na mestu samem ob osmih zjutraj.
Predmetni načrti so od dne 17. marca 1936 do 15. marca 1936 med uradnimi urami na vpogled pri občinah Tišina in Slatina-Radenci.
K tej obravnavi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoje zahtevke in opozorila glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane gradbe in z eventualno potrebno odstopitvijo oziroma obremenitvijo zemljišča ter se bo zaprošena vodo-pravna dovolitev izdala in razlastitev oziroma obremenitev izrekla, če ne l>a pomislekov iz javnih ozirov. V pretres se bodo jemali tudi pismeni zahtevki in opozorila, predložena banski upravi, upravni oddelek v Ljubljani najkasneje do 14. aprila 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. marca 1936.
A
VI.	No. 11.419/1.	*	863
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Benedik Martin, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniška zbornice za Dravsko banovino.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
?o 44/36—1.	857
Oklic.
Kroteč Marija iz Preloke St. 32. po dr. Grosu Davorinu, advokatu v Novem mestu, toži tu Krotea Franceta, posestnika iz Preloke št. 32, p. Vinica pri Črnomlju. radi Din 20.741'— a pripadki.
Prvi narok bo dne 17. aprila 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 58, I. nadstr.
Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja dr. Vasič Ivan, advokat v Novem mestu, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 14. marca 1906.
$
P 177/35-3	870
Oklic.
Tožeča stranka Malnič Fran, odvetnik na Brdu, je vložila proti toženi stranki Podbevšku Petru, čevljarskemu pomočniku, Brezovica 8, p. Lukovica, radi Din 635'50 s prip. k opr. št. P 177/35 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. aprila 1936 ob devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 1, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Burja Jože, posestnik, Brezovica št. 10, za skrbnika, ki go bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče na Brdu, odd. I., dne 16. marca 1936.
- T" '	£
I 255/36-6.	837
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1936 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranj vi. št. 992. Cenilna vrednost: Din 93.880'—. Najmanjši ponudek: Din 46.940'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. °ici.r bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 13. marca 1936.
#
I 570/35-20.	830
Dražbeni oklic.
Dne 25. aprila 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jesenice vi. št. 224, cenilna vrednost: Din 2732"—, najmanjši ponudek: Din 1850'—;
zemljiška knjiga Hrušica vi. št. 89, cenilna vrednost: Din 31.260'80, najmanjši ponudek: Din 20.850'—;
zemljiška knjiga Dovje vi. št. 357, cenilna vrednost: Din 9172'05, najmanjši ponudek: Dfn 6350'—;
zemljiška knjiga Koroška Bela vlož. št. 93, cenilna vrednost: Din 39.260'51, najmanjši ponudek: Din 26.420'—. Prodajalo se bo po skupinah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja,
£i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranjski gori, dne 4. marca 1936.
I 811/35-13	845
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1936 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 865 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: Din 8.273'—.
Vrednost pritiklin: Din 828'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: Din 8.273'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe^ sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 28. februarja 1936.
$
IX I 4839/35.	829
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnije Hoče vi. št. 135.
Cenilna vrednost: Din 30.726'—.
Najmanjši ponudek: Din 20.484'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 19. februarja 1936.
•jc
IV I 4143/35.	847
Dražbeni oklic.
Dne 24. aprila 1936 ob de s e-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 374.
Cenilna vrednost: Din 222'438—.
Najmanjši ponudek: Din 111.219*—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 9odišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 26. februarja 1936.
I 528/35-17	874
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1936 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (kmetsko posestvo v Rosalnicah št. 14 z g<> spodarskimi poslopji in raznovrstnimi zemljiškimi parcelami po določenih skd-pinah — zemljiška knjiga k. o. Rosalnice vi: št. 16, zemljiška knjiga k. o. Metlika vi. št. 1072, zemljiška knjiga k. o. Dra-šiči -vi. 'št. 537 in zemljiška knjiga k. o, Cerovec vi. št. 1487.
Cenilna vrednost: Din 32.920'—.
Vrednost pritikline: Din 1310'—.
Najmanjši ponudek: Din 21.948'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 12. marca 1936.
'	"	4
I 24/36.	■	858
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše z gostilno št. 81 na Vranskem, njivi, travnik, gospodarsko poslopje, zemljiška knjiga k. o. Vransko vi. št. 94, 207.
Cenilna vrednost: Din 71.071-—.
Vrednost pritikline: Din 294—.
Najmanjši ponudek: Din 47.381	.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča
Sresko sodišče Vransko, dne 16. marca 1936.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga! 209.
Sedež: Bizeljsko.
Dan vpisa: 10. marca 1936.
Besedilo: Vinarska in sadjarska za* druga registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato: 1. posreduje zadružno uporabo in vnovčenjo grozdnih in sadnih pridelkov ter sprejema od svojih -članov grozdje in sadje t e r.iu -v nov č uje; rrep rod el a n a ali predelana; 2. nabavlja in vzdržuje v doseg0 svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave ter oskrbuje svoje člane z gospodarskimi potrebščinami!
3.	prireja za svoje člane strokovna pre-
davanja, razstave in sejme za grozdje, sadje ter nijune izdelke in pospešuje ali sama ustanavlja trsničarstvo in drevesničarstvo.
Zadružna pogodba (statut) z dne 19. februarja 1936.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo na Bizeljskem in Po potrebi s pismenimi obvestili posameznih članov in z oglasi na uradni deski.
Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Iljaž Jože, posestnik, Gor. Sušica 72, načelnik, 2. Pečnik Gustav, šolski upravitelj in posestnik, Oor. Sušica 99, podnačelnik, 3. Premelč Viktor, posestnik, Bukovije št. 6, 4. Škof Jože, posestnik, Drenovec 6, 5. Iljaž Jože, posestnik, Gornja Sušica 106,
6.	Gregl Franc, posestnik, Gornja Sušica 24, 7. Zertuš Ivan, posestnik, Bizeljska vas.
Pravico zastopati zadrugo imata dva člana načelstva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. marca 1936.
Zadr. IV 112-2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 210.
Sedež: Ribnica na Pohorju.
Dan vpisa: 12. marca 1936.
Besedilo: Produktivna zadruga kamnosekov, registrovana zadruga z omc. jeno zavezo v Ribnici na Pohorju.
Zbrišejo se dosedanji člani načelstva Pec Aleksander, Pečovnik Alojz in Pečovnik Anton, vpišejo pa novoizvoljeni Člani načelstva Urau Hinko, posestnik v Ribnici na Pohorju št. 23 (podpredsednik), Breznik Alojz, posestnik v Ribnici na Pohorju št. 6, Skarlovnik Filip, posestnik v Ribnici na Pohorju št. 34.
Dosedanji član načelstva Ocvirk Leopold je predsednik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 12. marca 1936.
Zadr. V 54/5.
Konkurzni razglasi
211.	878
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o iinovini Vidmar Marije, gostilničarke in Posestnice v Ljubljani, Kapiteljska ul. 3.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Javornik Tone, sodni izvedenec za knjigovodstvo v Ljubljani, Hrenova 19.
Narok za sklepanje poravnave pri Podoisanem sodišču, soba št. 140 dne 1~. aprila 1936 ob devetih dopoldne. Rok za oglasitev do 12. aprila 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. marca 1936.
Por 6/36-2
212.	879
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Snoja Josipa, trgovca z manufakturo in modnim blagom v Ljubljani, Prešernova ulica 2, registrovanega pod firmo Josip Snoj, trgovina z manufakturnim, modnim in konfekcijskim blagom na drobno in debelo, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1936.
Por 29/35—42.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 866 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. marca 1936.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . . 1.500,916.307-58 (— 2,213.131-66) Devize, ki niso v podlogi 294,917.759-72 (— 4.054.557-60) Kovani novec 391,126.043'50 (+14,648.019-50) Posojila . . .1.650,904.270-43 (-12,916.645-30) Vrednostni
papirji . . .	48,711.786-85
Prejšnji predjemi
državi . . . 1.671,860.957-23 (+	66.281.41)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 115,614.573-74 Vrednosti ostalih fondov 	 22,391.082-85	(+ 289.038-35)
Nepremičnine ............ 156.713.696-07	(-	1.918-06)
Razna aktiva 539,755.274-99 (— 3.612.764'97)
6.992.910.751-96
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  133,418.286-—
Ostali fondi .	28,368.645-42	(+ 819.156-80)
Novčanice v
obtoku . . .4.871,787.210--(-33,938.470-—)
Obveze na
pokaz . .	.529,602.007-63	(+32,103.611-69)
Obveze z rokom 	 84,200.000--	(- 9,700.000-—)
Razna pasiva 165,534.602'91 (+ 2,920.123"19)
6.992.910.751-96
Obtok in obveze . . . .6.401,389.217-63 Celotno kritje .... 30-12°/»
Kritje v zlatu .... 28-73 °/»
Obrestna mera:
po eskomptu................................5%
po zastavah:
na zlato in varante......................5%
na vrednostne papirje.....................6%
*
856
Razpis.
Na osnovi § 102. zakona o mestnih občinah se razpisujejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani;
1. 2 službeni mesti konceptnih pripravnikov, «
2. 1 službeno mesto začasnega pragmatičnega desinfektorja v II. kategoriji
1.	plačilni stopnji,
3. 40 službenih mest pogodbenih do-hodarstvenih paznikov.
Vsi prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v mestno službo po § 6. službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence, oziroma § 3. zakona o uradnikih.
Prosilci za službeni mesti pod 1. morajo dokazati, da so dovršili pravne študije z vsemi predpisanimi teoretičnimi izpiti;
prosilci za službeno mesto pod 2. morajo dokazati, da so dovršili najmanj 4 razrede osnovne šole in položili državni strokovni izpit za desinfektorja;
prosilci za službena mesta pod 3. morajo dokazati, da so dovršili z dobrim uspehom najmanj 4 razrede osnovne šole in ne smejo biti mlajši od 21 in ne starejši od 40 let.
Lastnoročno pisane in pravilno kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo — pravniki izpričevala o opravljenih izpitih, dokaz o odsluženju kadrskega roka, oziroma da je vojaške službe popolnoma oproščen, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo mestnega fizikata, potrdilo pristojnega oblastva, da ni pod skrbstvom, v konkurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast, da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, mladoletni prosilci re-verz očeta oziroma varuha, da pritrjuje vstopu v mesino službo in prevzema odgovornost za eventualno škodo, eventualna dokazila o strokovni sposobnosti, navedbo, ali je s kakim mestnim uslužbencem v sorodstvu ali sva-štvu), je vložiti najkasneje do 26. marca 1936 pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Nobena do sedaj vložena prošnja se ne bo upoštevala.
Vsakršne intervencije se prepovedujejo in se pri podelitvi službenih mest ne bodo uvaževale.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 17. marca 1936.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
T. No. 297/2—F.	765	a—2—2
Razglas
o I. ustni licitaciji za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Razpisuje se dobava gramoza za tele proge:
Drž. cesta štev. 2 — skupno 14 prog.
Drž. cesta štev. 51 — skupno 3 proge.
Licitacija se bo vršila:
a)	za progo drž. ceste št. 2 od km 634 do 664 dne 15. aprila 1936 v pi-
sami tehničnega razdelka s pričetkom ob 9. uri;
b) za progo drž. ceste«št. 2 od km 664 do 709-909 dne 16. aprila 1936 v
občinskem uradu na Jesenicah s pričetkom ob 9.30 uri;
c) za progo drž. ceste št. 51 od km 0-0 do km 21-920 dne 17. aprila 1936
v občinskem uradu v Tržiču s pričetkom ob 9. uri.
Vse natančnejše pogoje glej prilogo k 21. kosu »Službenega lista« z dne
11.	marca 1936.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju,
dne 11. marca 1936.
Štev. 709.
*
Razpis.
860
Občina Mošnje, srez Radovljica, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 10.000-—. Pravilno kol-kovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Mošnje, dne 17. marca 1936.
Štev. 602/36.
*
Razpis.
868
Občina Šmartno pri Litiji, srez litijski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členu 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Šmartno pri Litiji, dne 1. marca 1936.
Štev. 1040/36.	867
Predmet: Razpis dražbe lovišč v okolišu Š. U. Crna.
Dražba lovišč.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova 4, odda na dražbi 4. aprila t. 1. svoja samo-lastna lovišča uprave v Orni, Pogoji na vpogled pri gornji upravi.
Začasna drž. uprava razlaščenih velepos. gozdov Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. marca 1936.
Štev. 420/36.	861
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospa dr. Jernejčič Mija z današnjim
dnem vpisana v tukajšnji imenik advo-
katov s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
V Ljubljani, dne 16. marca 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
862
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 20. februarja 1936, št. 85.207/V/35, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 20. februarja 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 14. decembra 1935;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 14. decembra 1935 dalje.
Gorje, dne 15. marca 1936.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah,
r. z. z n. z.
*
876
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom z dne 20. februarja 1936, št. 903/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. 11. 1935 dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 4. januarja 1936 dalje; odlog velja za dolgove, nastale do 4. I. 1936;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka bruto, računajoč od 4. 1. 1936.
Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo v Starem trgu, r. z. z n. z.
*
869
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom št. 75.524/V—35 od 20. februarja 1936 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 (šest) let;
2. obrestna mera za staro vloge se odreja na 2K°/o, računajoč od 8. novembra 1935.
Kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Predanovcih, pošta Puconci.
*
864
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela »Slavij a«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani,
v torek, dne 7. aprila 1936 ob 10. uri v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za XIII. poslovno leto;
2. poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu;
3. predlog glede čistega dobička;
4. dopolnilne volitve v upravni svet;
5. volitve revizorjev in njih namestnikov;
6. slučajnosti.
Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje, in sicer osebno ali po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj 10 delnic s še nezapadlimi kuponi na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih 10 delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri Ljubljanski kreditni banki ali Obrtni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 18. marca 1936.
Upravni svet.
*
Vabilo
880
na II. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah.
v ponedeljek, dne 6. aprila 1936 ob 15.
uri v družbeni pisarni v Jaršah pri Domžalah.
Dnevni red:
1. Sklepanje o poročilu upravnega sveta za 1. 1934./35.
2. Odobritev letnega računa in bilance za 1. 1934./35. in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
3. Volitev dveh članov upravnega sveta.
4. Volitev dveh računskih preglednikov in njih namestnikov.
5. Sklepanje glede ustanovitve predilnice lanu.
6. Slučajnosti.
Posest 10 delnic daje pravico do enega glasu. Gg. delničarjem se bodo pravočasno dostavile legitimacije, s katerimi se izkažejo na občnem zboru glede glasovalne pravice.
Jarše, dne 20. marca 1936.
UPRAVNI SVET.
*
Objava.
88t
Izgubil sem izpričevalo kat. št. 2 z dne 28. junija 1922 I. letnika Kiparske in rezbarske šole v Ljubljani na ime Stražišar Josip in ga proglašam za neveljavno.
Stražišar Josip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovino. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mikalek y Ljubljani.