Aktualno Slovenija • Vrtoglavo visoke najemnine za študente Z> Stran 2 Podravje Ptuj • Kdo, kako in kolikokrat bi moral kositi turniški park? O Stran 5 o— • t • mn Stajerski Ptuj, torek, 20. avgusta 2019 Letnik LXXII • št. 64 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Kmetijstvo Podravje • Poškodovanim storžem koruze grozijo strupeni toksini O Stran 6 Kronika Slovenija • Tropski klopi tudi v • 1 v • v naši državi O Stran 24 Kultura Podravje • Človek, ki pozna največ ansamblov in festivalov O Stran 12 Podjetništvo Gornja Radgona • Letošnja Agra v znamenju digitalizacije O Strani 8 in 9 v Šport Nogomet • Aluminij in Drava do zmag O Strani 17 Podravje • Starši ponovno na razpelu različnih zahtev osnovnih šol Za delovne zvezke šestošolca v eni šoli 140, v drugi le 35 evrov Šolski zvonec bo kmalu zazvonil, starši pa že polnijo šolske torbe. Kako globoko bodo morali razpreti denarnice, je odvisno tudi od tega, katero šolo obiskuje njihov otrok. Seznami in posledično stroški nakupa obveznega učnega gradiva se namreč od šole do šole občutno razlikujejo. Tako bodo npr. samo za nakup kar desetih delovnikov starši šestošolcev OŠ Središče ob Dravi.plačali skorajMOtevrov, medtem ko na OŠ Benedikt štirikrat manilel3§iemoM;Več na straneh Foto: Črtomir Goznik Aktualno • O sežigalnici razmišljajo na Ptuju in v Kidričevem o Strani 2 in 3 Protestni shod kmetov • Če Zajc ne odstopi, bo Medved blokiral odprtje Agre o Stran 3 Štajerski TEDNIK tRtoteH*^. %STcma edelja, 22.- septembra 2019 ob 17. uri jOapasSis^.č** ... UvpleSau&Hj* yn¿eM/ 2 Štajerski Aktualno torek • 20. avgusta 2019 Ljubljana • Stanovanja raje turistom kot študentom Študentske najemnine zrasle prek vseh meja Z oktobrom bo predvsem v Ljubljano, pa tudi v druga mesta, kjer domujejo fakultete, prišla nova generacija študentov. Številni bodo iskali tudi ugodno namestitev. Tisti srečnejši v cenejših in subvencioniranih študentskih domovih, preostali pa bodo prepuščeni trgu. Predvsem v Ljubljani cene najemniških stanovanj rastejo v nebo. Foto: CG Tisti študenti, ki ne bodo dobili prostora v študentskih domovih, bodo v univerzitetnih mestih zelo težko našli ugodno namestitev. Nepremičnin je premalo, vse več tistih, ki stanovanja oddajajo v najem, pa jih namenijo turistom. Polni študentski domovi V petek se je iztekel rok za oddajo prošenj za mesta v študentskih domovih. V študijskem letu 2019/20 je razpisanih 12.145 mest za subvencionirano bivanje, za sprejem 4.718 mest in 7.403 za podaljšanje bivanja, 24 mest pa je namenjenih študentom s priznano mednarodno zaščito. Višina subvencije za bivanje študentov za prihodnje leto znaša 21,50 evra na študenta za javne študentske in dijaške domove ter 32 evrov za zasebne študentske domove in bivanje pri zasebnikih s subvencijo. Cenzus za prejem subvencije je 2.522,33 evra bruto mesečno na družinskega člana lani. Subvencionirane najemnine v študentskih domovih v Ljubljani se začnejo pri 42 evrih, kolikor je treba plačati za posteljo v študentskem domu na Ilirski ulici ali na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom. Najdražje so namestitve v enoposteljnih sobah in apartmajih, ki se ob subvenciji gibljejo okoli 100 evrov na mesec. Študenti, ki prejemajo državno štipendijo in imajo stalno bivališče zunaj kraja študija, prejmejo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov. Služenje s študenti - za eno sobico tudi 380 € Foto: Facebook Tisti, ki mislijo najeti sobo ali stanovanje v glavnem mestu, se bodo srečali s popolnoma drugačnimi cenami. Kako si lastniki stanovanj predstavljajo posel s študenti, zgovorno govori oglas, objavljen v eni od facebook skupin za prodajo ali oddajo nepremičnin. Najemodajalka oddaja opremljeno trisobno stanovanje. Za največjo sobo, ki meri 20 kvadratnih metrov, želi kar 380 evrov, za tri kvadratne metre manjšo 290 evrov in za enoposteljno sobo 250 evrov. Premoženje že za posteljo Pregled nedavno objavljenih oglasov na enem od spletnih oglasnikov kaže, da je ponudba skromna, najnižje cene za posteljo v sobi pa se gibljejo med 100 in 150 evri, za celotno sobo okoli 200 evrov. Do te cene, torej 200 evrov, je trenutno v Ljubljani glede na aktualno ponudbo na voljo zgolj 30 sob. Tisti, ki si želijo lastno stanovanje oziroma garsonjero, bodo morali odšteti od 350 evrov navzgor in dodati še znesek mesečnih stroškov. Takšno je trenutno stanje v Ljubljani. V Mariboru in Kopru skoraj ni stanovanj V Mariboru je stanovanj za študente še manj, trenutno jih je glede na spletno ponudbo na voljo le okoli 20. Cene so sicer nižje kot v Ljubljani, samostojno sobo lahko študent najde že za nekaj več kot 100 evrov na mesec, stanovanje pa za 250 evrov. Kot kaže, je najtežje stanovanje ali sobo dobiti ta trenutek v Kopru, saj je turistična sezona na vrhuncu. Tako se trenutno v celotnem mestu oddaja le 16 stanovanj, cene pa so primerljive z Ljubljano. Za stanovanje, veliko 35 kvadratnih metrov, želi najemodajalec 500 evrov mesečno, cena za posteljo v sobi je okoli 150 evrov, za celo sobo okoli 200 evrov. Žiga Kariž Spodnje Podravje • Ministrstvo za okolje preverja interes za termično ob O sežigalnici razmišljajo na I Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je spomladi pozvalo občine, da podajo predloge (sežigalnic). V Sloveniji namreč področje obdelave komunalnih odpadkov ni urejeno, zat Na območju Spodnjega Pod-ravja so po naših informacijah za gradnjo sežigalnice zainteresirani tako na Ptuju kot tudi v Kidričevem. Ptujska županja Nuška Gajšek je pojasnila, da ima Ptuj območje za sežigalnico opredeljeno v občinskem prostorskem načrtu. Lokacija je pri centralni čistilni napravi na Bregu. „Regija Spodnje Podravje razpolaga z veliko količino lesne biomase nižje kakovosti, ki ni primerna za predelavo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Ob tem obstajajo v regiji dve deponiji za predelavo in odlaganje komunalnih odpadkov, mreža komunalnih čistilnih naprav in velika količina naplavin lesa iz reke Drave. Izračunane masne in energetske bilance kažejo, da bi z uporabo samo teh virov lahko bila regija neto izvoznik električne in toplotne energije," je povedala. Ogrevanje bazenov, rastlinjakov, stanovanjskih, industrijskih in trgovskih objektov Županja Gajškova razmišlja, da bi s toplotno energijo iz sežigalnice lahko ogrevali pokriti bazenski kompleks v ptujskih termah: „Turistično gospodarstvo načrtuje pokritje obstoječih in dogradnjo novih bazenskih kapacitet, ki so trenutno izjemno neekonomične, saj je poletna sezona izjemno kratka. Načrtovana pokritja zunanjih bazenov bi sezono podaljšala vsaj na deset mesecev. Ob ustrezni količini dovedene toplotne energije bi bilo možno nemoteno poslovati vseh 12 mesecev v letu." Po županjinih besedah bi bilo toplotno energijo iz sežigalnice možno koristiti tudi Medtem ko sta področji zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov v Sloveniji dokaj primerno urejeni, pa ima država velike I komunalne odpadke v okviru gospodarske javne službe edina termično obdeluje Toplarna (Energetika) Celje. Njena sežigalnica j Savinjske regije. Na fotografiji je dunajska sežigalnica Spittelau, ki stoji skoraj v središču mesta. V Sloveniji šest sežigalnic To so Albaugh Rače (nekdanji Pinus), Energetika Celje, LEK (ena lokacija je v Lendavi, druga v Mengšu), Salonit Anhovo in Vipap Videm Krško (papirnica). „Od tega imajo tri naprave v dovoljenju navedene odpadke, ki nastajajo pri predelavi mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje z odpadki: Toplarna Celje (Energetika Celje), Salonit Anhovo in Albaugh Rače," so povedali na MOP. v kmetijstvu: „V neposredni bližini predvidene lokacije so kmetijska zemljišča velikosti 250 hektarjev, kjer se predvideva izgradnja namakalnih sistemov in steklenjakov za proizvodnjo agro-živilskih proizvodov. S to tehnološko rešitvijo, ki je velik porabnik toplotne in električne energije, bi bistveno prispevali k dvigu samooskrbe." Energija bi se lahko uporabila za ogrevanje. Sistem daljinskega ogrevanja je na Ptuju že vzpostavljen, mrežo toplovodnega omrežja bi potem širili med stanovanjskimi soseskami, pa tudi v industrijsko, trgovsko in obrtno cono. „Navedene možnosti in potrebe jasno kažejo, da je v MO Ptuj smiselno pristopiti k izgradnji energetskega objekta za termično obdelavo. Ker se s predlogom strinjajo vsi ključni nosilci razvoja v občini in regiji, izražamo interes za umeščanje * m is ^ mm /t i r J on J J M i w _ i' Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kidričevski župan Anton Leskouar o gradnji sežigalnice zavzema nevtralno stališče: „Nisem za in ne proti." Županja MO Ptuj Nuška Gajšek meni, da bi ostanek komunalnih odpadkov, blato iz čistilnih naprav in les lahko koristno predelali v toplotno in električno energijo. torek • 20. avgusta 2019 Aktualno Štajerski 3 delavo odpadkov 'tuju in v Kidričevem o interesu za postavitev objektov za termično obdelavo odpadkov ■ vv < v». 1 »11 • • • o se iščejo rešitve, kam in kako z njimi. Foto: Wikipedia :ežave z obdelavo. Prav to je razlog, da išče dolgoročne rešitve za prihodnost. V Sloveniji je bila v minuli finančni perspektivi EU zgrajena s kohezijskimi sredstvi in sredstvi občin energetskega objekta za termično obdelavo v MO Ptuj," je v dopisu okoljskemu ministru Simonu Zajcu med drugim navedla županja Gaj-škova. O sežigalnici bodo septembra na seji govorili mestni svetniki. Za november Ptujčani načrtujejo obisk Burghausna, kjer bi si ogledali tamkajšnji objekt za termično obdelavo odpadkov. V Kidričevem idejo gojita Saubermacher in Silkem Za gradnjo sežigalnice so zainteresirani tudi v Kidričevem. Tam je Talum tovrstni objekt imel namen graditi pred 20 leti, a se načrti zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva niso izšli. O sežigalnici razmišljata Saubermacher in Silkem. Obe podjetji poslujeta na območju industrijske cone (IC) Kidričevo. „Interes za izvajanje termične obdelave odpadkov je v podjetjih Saubermacher in Silkem prisoten že vrsto let, vendar kratkoročna strategija omenjenih podjetij trenutno tega ne predvideva. Smo pa nenehno odprti za nove poslovne priložnosti in ustrezne dogovore, zato omenjenega v bodoče ne izključujemo. Če bi do tovrstnega projekta prišlo, vas bomo o nameri in ideji ustrezno obvestili," so se v skupni izjavi na naše poizvedovanje odzvali v družbah Saubermacher in Silkem. Ker obe podjetji dejavnost izvajata na Talumovem „dvorišču", smo za mnenje zaprosili še njih. „Glede namer družb Saubermacher in Silkem, ki delujeta v IC Kidričevo, lahko povemo, da smo z njimi seznanjeni. Za nove poslovne priložnosti smo vedno odprti, tako v okviru infrastrukture, ki jo imamo na razpolago, kot možnosti nude-nja ostalih storitev v IC Kidričevo," so pojasnili v Talumu. Zanimalo nas je tudi stališče lokalne skupnosti. Župan Anton Leskovar je dejal, da ima o tem vprašanju popolnoma nevtralno stališče: ni ne za in ne proti. MOP: „Več informacij bo na voljo septembra" Na MOP so prejeli 15 različnih odzivov na povabilo v zvezi s termično obdelavo odpadkov. Podatkov, katere občine so za gradnjo sežigalnice zainteresirane, za zdaj ne razkrivajo. „Ker so odzivi zelo različni (od splošne podpore za izgradnjo takega objekta nekje na območju RS, preko primernih lokacij v posameznih OPN do informacije, da občine takega objekta na njihovem teritoriju ne načrtujejo), je o namerah za postavitev objekta za termično obdelavo v posameznih občinah težko govoriti. Vse občine, ki so na dopis odgovorile, so prejele dodatno razširjeno gradivo z omenjeno tematiko. Odzivi se še zbirajo, zato bo več informacij na voljo predvidoma v septembru," so razložili na MOP in dodali: „Zavedamo se problematike odpadkov in nujnosti pro-aktivnega kratkoročnega in dolgoročnega reševanja. Izpostavlja se načelo, da je treba za odpadke poskrbeti v Sloveniji, pri čemer imata v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost zmanjšanje količin in ponovna uporaba ter reciklaža. Država v tem trenutku še ni sprejela odločitve, ali bo šla v izgradnjo nove sežigalnice ali v nadgradnjo obstoječih objektov. Z vidika družbene sprejemljivosti so bile občine pozvane, da se opredelijo do tega vprašanja." Mojca Zemljarič Nova sežigalnica bi bila neprofitne narave „Na MOP postavitvi sežigalnice ne nasprotujemo v primeru, da so jasno opredeljeni pogoji, pod katerimi naj le-ta deluje. Pri tem so pomembni zakonska opredelitev tipa in količine odpadkov, ki se bodo termično obdelovali. Prav tako je pomembno, s katerimi filtri se bodo uravnavale emisije in kako bo urejen nadzor. Ključnega pomena je, da morebitna sežigalnica deluje neprofitno. Prizadevamo si, da bo objekt družbeno in okoljsko sprejemljiv, zato mora biti zaniteresi-rana in strokovna javnost pravočasno vključena v proces razprave in odločanja. Ob tem je v postopkih javne razprave pomembno, da imajo vsi deležniki možnost izraziti svoje poglede," je v dopisu združenju in skupnosti občin Slovenije spomladi navedel takrat državni sekretar, danes pa minister za okolje Simon Zajc. Slovenija • Napovedan protestni shod kmetov v Gornji Radgoni Če Zajc ne odstopi, bo Medved blokiral odprtje Agre Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je že pred dnevi napovedal blokado odprtja sejma Agra, če kmetje ne bodo dosegli dogovora z vlado: »Težko rečem, kaj točno se bo dogajalo v Gornji Radgoni, saj je vse odvisno od pogovorov, ki jih bomo v prihodnjem tednu imeli s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in okoljskim ministrstvom.« "UDI KM ETJE PLAČUJEMO DA VKE! dvor minister zajc. POJDITE ZA EN DAN V ZOO V OGRADO z VOLKOVI IN SOIÏ1X A.ITK Z NJIMI! DA VAS VIDIMO, »Cilji, ki smo si jih zastavili v sindikatu, so jasni, od njih ne odstopamo, zdaj je žogica na drugi strani. Skrajni čas je, da stroka, ki nas je pripeljala do take situacije, stopi korak nazaj in prepreči nadaljnje siromašenje Slovenije, predvsem pa končno uporabi tudi nekaj zdrave kmečke pameti. Če bodo naši pogovori uspešni in okoljski minister Simon Zajc odstopi, pri čemer vztrajamo, vsi nadaljnji protesti odpadejo, sicer bomo žal primora-ni preprečiti odprtje kmetijskega sejma Agra,« je odločen Medved. Po večmesečnem opozarjanju na vse pogostejše napade divjih zveri na rejne živali je Sindikat kmetov Slovenije že 10. avgusta v Velikih Laščah organiziral protestni shod, na katerem je nekaj sto kmetov vlado in druge pristojne opozorilo, da jih je »že zdavnaj minilo potrpljenje«. Slovenija po njihovih besedah ne sme postati zverinjak, med drugim pa so zahtevali tudi takojšen odstop okolj-skega ministra Simona Zajca. Danes nova pogajanja s kmeti Do uresničitve zahtev so napovedali stopnjevanje pritiska z novimi protesti. Za to soboto so napovedali protestni shod v Gornji Radgoni, še teden dni pozneje pa so zagrozili s prihodom v Ljubljano pred poslopje državnega zbora. Protest kmetov naj bi se v Gornji Radgoni začel ob 10. uri, ko bo na sejmišču odprtje 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. »V Sindikatu kmetov Slovenije se zavedamo zahtevnosti problematike in želimo prispevati h konstruktivnemu iskanju rešitev,« so zapisali v sporočilu za javnost ter dodali, da so se za prestavitev protestnega shoda za teden dni odločili, da bi vlada dobila še nekaj časa za vzpostavitev pogojev in dejanski začetek odstrela volkov, predsednik vlade pa za razmislek o odgovornosti ministra Zajca. Medtem se pripravljajo tudi na za torek napovedano srečanje s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Spremembe o odstrelu niso zadovoljive Zajc je pozive k odstopu že večkrat zavrnil ter jih označil za »poceni nabiranje političnih točk«. Je pa s predstavniki ključnih deležnikov prejšnji teden dorekel nekatere spremembe, ki naj bi povečale učinkovit odstrel volka. Potem ko so lovci opozorili, da je območje odvzema preveč ozko določeno, posledično pa, da se bojijo kazni, so se na sestanku dogovorili o rešitvi, ki naj bi postopek odstrela olajšala. Z njo se spreminja postopek za odstrel volka tako po interventnem zakonu kot po posebnih odločbah. Vendar se s tem še ni vzpostavilo vseh pogojev za pospešen odstrel volkov v ogroženih okoljih, opozarjajo v sindikatu kmetov. Lovci namreč niso dobili dodatnih možnosti za odstrel. Izmed okoli sto volkov še naprej lahko trenutno odstrelijo ali odlovijo zgolj tri, do konca leta pa skupno devet. Če pri tem odstrelijo napačnega, tako lovcu kot njegovi lovski družini grozi visoka ka- zen, so zapisali. Od Šarca v sindikatu pričakujejo, da bo nemudoma uporabil vse razpoložljive vzvode za zaščito kmetov in drugih prebivalcev na podeželju ter njihovega premoženja. SLS umaknil 500-evrsko ponudbo Na stroge pogoje interventnega zakona za odvzem volkov iz narave, zaradi katerih naj bi se lovci tudi v strahu pred kaznijo ne odločali za lov, so v začetku tedna opozorili tudi v stranki SLS, katere član je med drugimi predsednik sindikata Anton Medved. Zato so vsakemu, ki bo zakonito odstrelil volka, ponudili 500 evrov kot spodbudo. Danes so iz SLS sporočili, da ponujenih 500 evrov za zakonit odstrel volka umikajo. »Zaradi zelo burnih odzivov na napoved predsednika SLS Marjana Podobnika, da bo SLS lovce, ki bodo zakonito odstrelili volka na zakonsko ustrezen način, podprla s 500 evri, SLS umika to napoved in se odreka taki obliki stimulacije za hitrejše zmanjšanje števila volkov,« so zapisali. Dodali so, da so se, kolikor so v stranki obveščeni, o takšni obliki stimulacije pogovarjali tudi na vladi, »saj je to marsikje po svetu uveljavljen in uspešen način ob nujnem ukrepanju«. SD, sta Anton Medved 4 Štajerski Podravje torek • 20. avgusta 2019 Destrnik, Lenart • Prenova državne ceste Janežovci-Selce Novost bo podhod za krave Obnova po postopku hladne reciklaže je sodoben način sanacije cestišč, ki omogoča hitrejše, cenejše in predvsem okolju prijaznejše obnavljanje cest. Investicija je ocenjena na 2,5 milijona evrov, cesta pa bo za promet znova odprta sredi septembra. Državna cesta med Janežovci in Selcami bo kmalu v celoti prenovljena. Državna cesta, ki povezuje občini Destrnik in Lenart, natančneje odsek med Janežovci in Selcami, bo po več mesecih popolne zapore zaradi prenove kmalu znova odprta, voznikom pa ne bo več treba uporabljati zamudnega obvoza preko Trnovske vasi, Lenarta in Voličine. Dobrih sedem kilometrov dolga trasa te dni že dobiva končno podobo, saj glavni izvajalec Strabag s podizvajalcema lenarško Komunalo Slovenske gorice in dornavskim Hermesom počasi zaključuje celostno prenovo tega cestnega odseka, ki naj bi bil znova odprt do sredine septembra in ki ima po besedah lenarškega župana Janeza Krambergerja za lokalno prebivalstvo pomembno povezovalno vlogo. Naročnik prenove je državna direkcija za infrastrukturo, pogodbena vrednost projekta pa je bila ocenjena na poltretji milijon evrov. Izvajalec je cesto, ki jo bo tudi v celoti na novo preplastil, obnovil po postopku hladne re-ciklaže, sodobnem postopku sanacije cestišč, ki omogoča hitrejše, cenejše in predvsem okolju prijaznejše obnavljanje cest. Na razdalji petih kilometrov je trasa za pol metra tudi razširjena, novo je odvodnjavanje s kanaletami, koritnicami in muldami. Očistili so prepuste, poglobili cestne jarke, uredili bankine, namestili varnostne ograje, na novo bodo postavili prometno signalizacijo. Brežino potoka ob cesti so podprli z 200-metrskim zidom, v naselju Selce bodo do odprtja sanirali tudi plaz-išče. Novost bo podhod za krave, ki ga bodo zgradili v Jiršovcih. SD Sveta Trojica • Druga košnja ob lokalnih cestah Zaradi dežja več košnje Na občini si želijo še več urejenih zelenih površin, še posebej ob Trojiškem jezeru, vendar bodo morali počakati, da se bodo najprej povečali prihodki od turizma. Zaradi več padavin v letošnjem poletju trava hitreje raste, zato je posledično večja tudi zaraščenost ob cestah. V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah so v teh dneh začeli drugo košnjo, vendar bodo območje košnje tokrat izjemoma razširili. Drugo košnjo so namreč običajno opravili le ob lokalnih cestah in na trasi šolske poti, tokrat pa bodo pokosili tudi območja javnih poti, da podoba občine ne bo videti zanemarjena. Strojna košnja, ta vključuje tudi košnjo okrog Trojiškega jezera, bo tako občino skupaj stala 9.000 evrov, izvaja pa jo podjetje KGS Krajnc. Občinski režijski obrat pa je zadolžen za ročno košnjo zelenih površin v središču Svete Trojice, na območju pokopališča in Trojiškega jezera. Na občini bi si v duhu večje usmeritve v turizem želeli še več urejenih zelenih površin, še posebej ob Trojiškem jezeru, ki dnevno in še posebej ob koncu tedna privabi številne sprehajalce, vendar bodo morali počakati, da se bodo najprej povečali prihodki od turizma, s katerimi bodo lahko potem poskrbeli za še lepše okolje. SD sesssH^ Foto: VisitTrojica Zaradi več dežja imajo letos v Sveti Trojici več dela tako s strojno kot ročno košnjo. Ptuj • Pomemben korak v projektu izgradnje Urgentni center: od besed k dejanjem Junija letos je postalo jasno, da bo država oz. ministrstvo za zdravje vendarle zagotovilo manjkajoči del sredstev za izgradnjo ptujskega urgentnega centra. Še en pomemben korak na poti k temu je bil storjen pred nekaj dnevi; objavili so namreč javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije in projektantskega nadzora. 9. avgusta je vodstvo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj objavilo javno naročilo male vrednosti za izdelavo projektne dokumentacije za Urgentni center Ptuj in projektantski nadzor. Kot je znano, z dosedanjim projektantom, podjetjem Nava arhitekti, d. o. o., niso najbolje sodelovali. Do razhajanj med vodstvom bolnišnice in projektanti, ki jih je izbralo ministrstvo, je pravzaprav prihajalo dalj časa. Po objavi razpisa za izvajalca gradbenih del pa je bilo zaupanje v delo projektantov dodatno načeto, saj so bile razlike med edino prispelo ponudbo in ocenjeno vrednostjo projektantke težka več kot dva milijona evrov. Prvič je bil projekt projektiran leta 2014 in od takrat večkrat noveliran. Med drugim je bila predvidena tudi rekonstrukcija prostorov v pritličju obstoječega kirurškega trakta. Za tak projekt je bila izdelana projektna dokumentacija in objavljen razpis za izvajalca del in dobavo opreme, ki je zaradi neustrezne ponudbe propadel. Pa tudi znesek iz ponudbe je krepko presegel finančne zmožnosti naročnika. Kompromis: gradilo se bo, a brez prvega nadstropja Zaradi racionalizacije projekta je zdaj objekt zasnovan kot podkleteno pritličje, ki ima mož- Na mestu, kjer bo urgentni center, so arheologi že končali delo, spomladi pa naj bi se pognali tudi delovni stroji. nost kasnejše nadgradnje s prvim nadstropjem. „Veljavno gradbeno dovoljenje z zadnjo spremembo iz leta 2018 predvideva faznost gradnje, ki pa jo je glede na spremenjen projekt treba ponovno spremeniti. Ponudnik mora projektno dokumentacijo izdelati v roku 90 dni po podpisu pogodbe," je navedeno v naročilu. Čas za prijavo se izteče 30. avgusta, merilo za izbor izvajalca pa bo ob izpolnjevanju pogojev ekonomsko najugodnejša ponudba. Projekt, vreden 5,1 milijona evrov Doslej manjkajoči delež 1,7 milijona evrov bo zdravstveno ministrstvo zagotovilo v okviru proračuna 2020/2021. Celotna vrednost investicije znaša okrog 5,1 milijona evrov. Skupaj bo ministrstvo prispevalo kar 4,2 milijona evrov, bolnišnica nekaj več kot 230.000 evrov, lokalna skupnost okrog 300 tisoč evrov in gospodarstvo v ob- liki donacij nekaj več kot 320.000 evrov. Skladno z zastavljenimi kriteriji za vzpostavitev urgentnih centrov RS spada urgentni center Ptuj glede na velikost v tip C3. Gradnji prvega nadstropja so se sicer v prvi fazi odrekli, a ne dokončno. V ptujski bolnišnici, ki jo vodi Anica Užmah, upajo, da bo razpis za izbiro izvajalca objavljen jeseni, kar bi pomenilo, da bi gradnjo lahko začeli spomladi 2020. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Vzdrževanje vodotokov Začenja se košnja Po 15. avgustu lahko vzdrževalci na vodotokih začnejo kositi. Pri vzdrževalnih delih jih namreč omejuje stroga zakonodaja, ki zaradi varstva narave pretežni del leta posege v strugah rek in potokov prepoveduje. Čeprav so koncesionarji mnenja, da bi bilo treba struge in brežine pokositi večkrat, so po eni strani omejeni z zakonodajo, po drugi pa z denarjem, ki je na voljo. Plani vzdrževanja se prilagajajo zakonodaji in razpoložljivim finančnim sredstvom. Dela na vodotokih financira država. Vodno-gospodar-sko podjetje (VGP) Drava Ptuj je sicer dela na treh ptujskih vodotokih - Grajeni, Rogoznici in Studenč-nici - izvedlo v juliju, saj je šlo za interventne ukrepe po neurjih. Iz struge Grajene in Studenčnice so odstranili tudi nekaj podrtih dreves. Vse tri vodotoke bodo kosili še v sklopu rednega vzdrževanja. „Za vzdrževanje vodotokov je v okviru javne gospodarske službe za letos namenjenega manj denarja, zato bomo samo kosili, za druga dela sredstev ni. Kosili bomo Grajeno, Rogoznico, Pesnico ... Žal je sredstev za vzdrževanje vodotokov premalo, zato dela prilagajamo. Če ni preveč zaraščeno, pokosimo vse. Včasih se odločimo, da eno leto kosimo eno stran struge, naslednje leto drugo stran. Posledica pomanjkanja sredstev za vzdrževanje je zaraščanje, to pa zmanjšuje pretočnost. Na zaraščenih območjih se vzpostavljajo naravni habitati, ki jim sledi naravovarstvena zaščita. Potem pa se lahko hitro srečamo s poplavnimi problemi," je opozoril direktor VGP Drava Ptuj Borut Roškar. Dodal je, da naj bi država namenila sredstva za izvedbo sanacijskih del na Rogoznici in Grajeni po lanskih poplavah, ki so bile v začetku maja. „Kdaj bi se dela izvajala in koliko denarja bo na razpolago za podravski del, v tem trenutku ne znam povedati. A nekaj ukrepov za večjo pretočnost bi lahko izvedli, če bo država sprostila sredstva. Letos naj bi se za odpravo posledic neurja 2018 namenilo okoli pet milijonov evrov za območje celotne Slovenije. Več bo znanega konec avgusta." Mojca Zemljarič «B " "SU Foto: Črtomir Goznik Če bi država za vzdrževanje vodotokov namenila več denarja in če bi spremenili naravovarstveno zakonodajo, bi se struge rek in potokov lahko kosile večkrat na leto. Bile bi manj zaraščene in bolj pretočne. Foto: SD torek • 20. avgusta 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Propadajoč turniški grajski kompleks zarašča še trava Kdo, kako in kolikokrat bi moral kositi turniški park? Leta 2013 je država lastništvo turniškega grajskega kompleksa prenesla na Mestno občino Ptuj. Idej o namenski rabi tega prostoraje veliko, a zaradi pomanjkanja denarja vse ostajajo le mrtva črka na papirju. Medtem pa grad propada naprej. Velik del posestva je večinoma zaraščen z visoko travo, klopce in okolica igrišča pa v koprivah. Ko je država lastništvo grajskega kompleksa Turnišče pred šestimi leti prepisala na Mestno občino Ptuj z zagotovilom, da naj bi ga občina prenovila, je s tem nanjo prenesla tudi vse obveznosti vzdrževanja. O prenovi in oživitvi ni ne duha ne sluha, očitno pa ni denarja niti za sprotno in najnujnejše vzdrževanje (vsaj) okolice gradu. Na Ptuju se tako zapleta že pri osnovnih zadevah: košnji. Pomanjkanje denarja in zahteve ZVKDS le izgovor za propadanje? Pozivi občanov, da se občina kot lastnik bolj intenzivno loti urejanja spomenika državnega pomena, so stari vrsto let. Enako je s prošnjami bližnjih prebivalcev, da se posestvo redno vzdržuje, kosi ... »V parku Turnišče letos še sploh ni bil pokošen del ob zidu ob Zagrebški cesti. Tudi klopce so v koprivah. Sem že prejšnjega župana prosil za bolj redno celotno košnjo, pa ni bilo posluha. Še vedno je enako. Tolažili smo se s tem, da je avgusta praznik četrtne skupnosti in bodo mogoče takrat pokosili tudi koprive pri igrišču in zidu ter odstranili podrta drevesa. Besedni zvezi »Zavod za varstvo kulturne dediščine« in »ni denarja« sta slaba izgovora in Trava je ponekod visoka tudi meter in več. Ravnatelj Horvat: »Kosilnico lahko tudi vrnemo« A očitno si dogovor obe strani razlagata povsem drugače. Ravnatelj Biotehniške šole Marjan Horvat ugotavlja, da ali gre za nesporazum ali pa prevelika pričakovanja. „Ko smo pred leti sprejeli prošnjo in začeli kositi, smo imeli javnega delavca, ki je redno kosil. Dogovor je bil, da se kosijo potke, dvakrat letno pa še travnik. Nikoli pa se nismo zavezali, da bomo mi redno kosili, čistili, rezali in urejali celoten kompleks. Enostavno je to nemogoče, saj je prevelik, nas pa je tako delavcev kot dijakov iz leta v leto manj. Trudimo se kositi toliko, kolikor pač zmoremo. Trenutno so problem tudi podrta drevesa po neurju, okrog katerih niti ne moremo počistiti. Torej travnik in potke niso sporne, kaj več pa ne gre. Pred leti so zraven naših zaposlenih in dijakov, dva- ali trikrat na leto kosili tudi delavci Javnih služb Ptuj. Če kdo misli, da bomo zaradi tega, ker so kupili kosilnico, mi prevzeli košnjo celotnega kompleksa, se moti in lahko to že jutri vrnemo občini. Po mojem ali gre za nesporazum ali enostavno za prevelika pričakovanja," še sklene Horvat. Dženana Kmetec recept za propadanje,« pravi Matjaž Lipuš, krajan četrtne skupnosti Breg Turnišče. Na ptujski občini so pred praznikom četrtne skupnosti, ki je potekal minuli konec tedna, košnjo naložili občinskemu podjetju Javne službe Ptuj. A le dela kompleksa, kjer je potekalo dogajanje. Kar precejšen del pa je še vedno v travi ... Nedorečena pogodba Ptujska občina je pred dvema letoma za potrebe košnje grajskega turniškega kompleksa kupila novo kosilnico. Predali so jo v uporabo Šolskemu centru (ŠC) Ptuj, ki ima tam šolsko posestvo. S šolo so sklenili tudi pogodbo o košnji turniškega kompleksa, za katero pa županja Nuška Gajšek ugotavlja, da je pomanjkljiva in da jo bo treba na novo spisati. »Za košnjo trave v parku Turnišče na osnovi sklenjene pogodbe skrbi ŠC Ptuj, Biotehniška šola. Košnja se izvaja na način, da se ob potkah in dvorcu ter okrog otroških igrišč kosi na višino angleške trate, drugje v parku pa kot travnik. Usmeritve glede košnje trave v parku so podane tudi v konzervator-skem načrtu za spomenik Grad in park Turnišče,« vztrajajo na ptujski občini. Del ob zidu ob cesti še letos sploh ni bil pokošen. Promocijsko sporočilo Igralec Jernej Kuntner VSE TEŽAVE SO IZZVENELE Ko je Jernej videl, kako je svaku s prezračevalnim sistemom Lunos uspelo odpraviti vse preglavice z odvečno vlago v svojem domu, ni odlašal. Nemudoma je sistem v svoj dom vgradil tudi sam; takšna je bila namreč njegova novoletna zaobljuba. Lunas Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije Priljubljenemu igralcu Jerneju Kuntnerju je dom, tako kot verjetno vsakomur od nas, zelo pomemben. »Dom je ognjišče, toplina, baterija za samozavest. Dom je mir, ki ga kot umetnik potrebujem po nemiru sveta,« je povedal. Zadnje čase je njegov najljubši prostor v hiši dnevna soba, preurejena v JK kino klub. »JK kot Jernej Kuntner,« z nasmeškom pojasni. »Včasih je to tudi spalnica in ravno tako atrij, kjer se počutiš kot na vikendu,« je še pripomnil. Da bo prav vsak kotiček njegovega doma še prijetnejši ter predvsem bolj zdrav za bivanje, pa se je z začetkom letošnjega leta odločil, da bo naredil konec težavam z vlago v svoji hiši. Po vzoru svaka si je dal vanjo vgraditi decentralni prezračevalni sistem Lunos. Najboljše na trgu Prezračevalni sistem Lunos vsako leto Izboljšuje prezračevalni sistem. (Best of 2017). Prejel je tudi prestižno nagrado za energetsko najučinkovitejši proizvod leta (Bestp roductoftheyear2017)v bctonnriii funkcionalnost in Prekrasna izkušnja O decentralnem prezračevalnem sistemu Lunos ima povedati samo dobre stvari. »Odkar ga imam, torej od januarja, so vse težave izzvenele in izginile. Tudi vgradnja je potekala hitro in z minimalnim onesnaženjem. Prezračevalni sistem z rekuperacijo smo vgradili v vse spalne prostore v hiši. Po vgradnji je bilo praktično vse isto kot pred njo. Seveda je treba stene, v katerih so žice kontrolnega sistema, ponovno prebarvati, to pa je tudi vse. Sistem deluje izjemno. Kondenzacijska vlaga, ki je nastajala zaradi modernih oken, ki hišo dobesedno ,zadihta-jo', jo naredijo neprodušno zaprto, je izginila, sobe so polne svežega zraka in izgube toplote ni več. Sobe so prezračene tudi v delih, kjer ni mogoč prepih. Ker imamo prekrasne izkušnje že do zdaj, sem se odločil vgraditi celoten sistem še v ostale sobe v hiši,« nam je zaupal. Ste tudi vi pripravljeni na spremembo na bolje? Nikdar več brez prezračevalnega sistema Jernej je torej še eden tistih, ki gotovo nikoli več ne bi živeli v hiši brez decentralnega prezračevalnega sistema. Slednji prezrači vsak, še tako zakoten del našega doma, in to ne da bi za to morali kadarkoli odpreti okna. To je, sploh v hladnejših mesecih, ko z odpiranjem oken v bivalne prostore spustimo hladen zrak, kar posledično zahteva dodatno ogrevanje, velika prednost. Nič več nepotrebnih stroškov za ogrevanje, nič več zmrzovanja ob odprtih oknih in nič več pretirane vlage v naših bivalnih prostorih, kar je osnova za pojav plesni in zatohlosti v domu. Vse po zaslugi prezračevalnega sistema Lunos. »Ne samo s kakovostjo strojne opreme, zadovoljen sem tudi z odnosom zaposlenih v podjetju, z njihovo ažurnostjo in kakovostjo izvedenih del,« je zaključil sogovornik. Z njim se strinja več tisoč uporabnikov prezračevalnega sistema Lunos v Sloveniji. Družina Lunosovih uporabnikov se iz dneva v dan veča. Kar seveda ni presenetljivo. Le kdo si v svojih bivalnih prostorih ne želi zdra- prihranite Pri ogrevanju Lunos Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Decentralni prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okna. To je še posebej dobrodošlo pozimi, ko lahko na ta način precej privarčujemo pri kurjavi. vega zraka brez škodljivih delcev, ki jih z dihanjem vnašamo v pljuča. Nič več neprijetnega vonja po zatohlosti, črnih sten (ki se pojavijo pri tistih, ki z vgradnjo prezračevalnega sistema čakajo predolgo), težav z alergijami na cvetni prah, nič več izgub toplote v zimskem času. Vse to ponuja Lunos. Decentralni prezračevalni sistem vam v dom profesionalno vgradijo v enem dnevu in za sabo celo pospravijo. Zdelo se bo, kot da jih sploh ni bilo pri vas in kot da v vašem domu ni nič kaj novega. A se bo sprememba na bolje Se kako občutila. »Ni redkost, da podjetja za oglaševanje svojih izdelkov najamejo in plačajo ljudi, da v reklami opevajo izdelek, ki ga najverjetneje še preizkusili niso. A če prodajaš izdelek, ki dejansko služi namenu, takšne igrice in pretveze niso potrebne. Takšni izdelki govorijo sami zase, ali kot pravi znani rek, dobra roba se sama hvali. No, če se že ne more hvaliti sama, pa je kar ne morejo prehvaliti ljudje, ki jo uporabljajo. In točno tako je videti, ko se človek začne pogovarjati z ljudmi, ki imajo v svojem domu decentralni prezračevalni sistem Lunos. Več kot sedem tisoč ljudi v Sloveniji ga že ima in niti eden izmed njih o njem nima povedati nič slabega. Ravno nasprotno, s komerkoli smo se pogovarjali v zadnjih letih, nam je navdušeno pripovedoval, kako ima po zaslugi omenjenega prezračevalnega sistema v svojem domu bolj svež zrak ter kako je srečen, da se mu je uspelo rešiti zatohlosti, odvečne vlage in plesni. Te izkušnje iz prve roke so vredne največ in se prav gotovo lahko postavijo tesno ob bok mnogim prestižnim mednarodnim nagradam, ki jih je podjetje Lunos prejelo za svoje prezračevalne sisteme«, je povedal Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, d. o. o. Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski Kmetijstvo torek • 20. avgusta 2019 Podravje • Ječmen in pšenica sta požeta, kako kaže s koruzo? Poškodovanim storžem zdaj grozijo strupeni toksini Muhasti julij napovedano rekordno letino pšenice ustavil na lanski ravni. Na Kmetijski zadrugi Ptuj so kljub temu tako z odkupom kot kakovostjo zadovoljni. Če bo jesen preveč mokra in bodo koruzo ogrozile bolezni, bo pridelek sicer prepolovljen, a še vedno soliden, ne bo pa dosegal lanske kakovosti. - . 'i t-.■1 - - , Pri pšenici je dodatno škodo povzročilo deževje po neurju, saj se ni mogla posušiti in je zato marsikje končala kot krmna pšenica. Kot je sprva kazalo, naj bi bili letošnji pridelki ječmena, pšenice in koruze nadpovprečno dobri in kakovostni, vendar je muhasti julij z močnimi nalivi, orkanskim vetrom in točo izničil obete po dobri letini. Dobro jo je odnesel le ječmen, ki so ga večinoma poželi pred vremensko katastrofo, ki je tokrat zajela neobičajno širok pas ptujskega območja. »Pri pšenici je dodatno škodo povzročilo deževje po neurju, saj se ni mogla posušiti in je zato marsikje končala kot krmna pšenica. Pričakovali smo res rekordno letino, zdaj pa je ostala na lanski ravni,« ugotavlja ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Za koruzo smo pričakovali ponovitev lanskih rekordov, tako je kazalo, čeprav je morda zamujala za dva tedna, a je tam, kjer niso imeli toče, zelo lepo zrasla. Na poškodovanih območjih pa se je na koruzi že pojavila okuženost z bulavo snetjo, zajedavsko glivo, ki sicer nekoliko zmanjša pridelek, a sama po sebi ni strupena. Problem pa bo nastopil, če bo jesen vlažna in bo ustvarila pogoje za razvoj glivičnih bolezni in plesni na koruznih storžih ter nastanek zelo strupenih mikotoksinov, ki kontaminirajo pridelek koruze in vplivajo na ješčnost in brejost goveda, prašičev in kokoši.« Cena za koruzo še ni določena Kmetijska zadruga Ptuj je letos podvojila odkup ječmena; odkupila ga je med 1900 in 2000 tonami, običajno ga vzame med 700 in 800 tonami. »Pridelek je bil dober, boljši od pšenice, cena za tono je bila dogovorjenih 135 evrov. Opažamo, da se je povečalo zanimanje za pridelavo ječmena, nekaj gre pripisati procesu kolobarje-nja, dejstvu, da je pridelava manj zahtevna, svoje pa najbrž prispeva tudi večji interes pivovarjev po ječmenu,« pripoveduje direktor zadruge Branko Valenko. Kljub slabšim napovedim pa je kakovost 4300 ton pšenice, ki so jo odkupili, še vedno zelo dobra. »Prevladovala sta razreda A in B, le 15 odstotkov je bilo krmne pšenice. Odkupna cena za A-kakovost je bila 175, za B-kakovost se je gibala med 150 in 165 evri, za tono krmne pšenice smo plačali 140 evrov.« Cena za koruzo, spravilo se bo začelo konec septembra, še ni določena, pridelek in njegova kakovost pa sta odvisna od tega, ali je koruzo poškodovala toča ali ne. »Na območjih s točo bo pridelek najmanj prepolovljen, kjer je ni bilo, pa za zdaj kaže dobro. Medtem ko smo lani odkupili 14.000 Na območjih s točo bo pridelek koruze najmanj prepolovljen, kjer je ni bilo, pa zaenkrat kaže dobro. Premium pšenico toča oklestila na B2 Julijsko neurje s točo seje zneslo tudi nad njivami Franca Obrana iz Zabovcev v občini Markovci. K sreči ne nad vsemi 70 hektarji, kolikor jih obdeluje na različnih lokacijah, ampak na 18 hektarjih pšenice in 12 hektarjih koruze. »Osem hektarjev pšenice nam je uspelo poieti pred točo; dala je 6,5 tone pridelka na hektar, njena kakovost je bila premium, kot je bilo napovedano, cena pa 185 evrov za tono. Povsem druga zgodba je bila s preostalimi 18 hektarji pšenice, ki jo je poleglo neurje. Tam smo je vsega skupaj poželi le za 30 ton, kakovost je padla na razred B2, za katerega smo dobili 150 evrov po toni. Naš letošnji pridelek pšenice je torej po količini več kot prepolovljen, da o slabši kakovosti in posledično nižji ceni sploh ne govorim.« Skrbi pa še ni konec, saj je zdaj vprašanje, kaj bo s pridelkom koruze, po kateri je pri Obranovih toča tolkla na 12 hektarjih. »Od udarcev poškodovana zrna so že rjava, pojavila se je bulava snet, zdaj je od vremena odvisno, ali se bo vse skupaj posušilo ali pa se bodo razvili toksini. Če se bo uresničil črni scenarij, potem ta koruza ne bo romala v mline, ampak bo dobra samo še za bioplinarne. Ne vem pa, kje bodo tako koruzo sploh še kupili, saj bioplinarne vse po vrsti 'crkujejo', Perutnina Ptuj pa ima dovolj lastnih virov.« ton koruze, pa se letos tej številki ne bomo niti približali; po najbolj optimističnih napovedih je bo za 7.000 do 8.000 ton. Za celo regijo kljub temu ocenjujem solidne količine, a bo lanski cenovni razred 125 evrov ob 25-odstotni vlagi težko doseči.« Iz Perutnine Ptuj pa so sporočili: »Letos smo sami proizvedli več ječmena, odkupili pa blizu 1000 ton. V našem interesu je po dobri tržni ceni odkupiti vso lokalno proizvedeno pšenico in koruzo. Pšenice smo letos uspeli odkupiti za dobrih 20 odstotkov več kot lani oziroma 30 odstotkov več kot leto poprej.« SenkaDreu Podravje • Starši ponovno na razpelu V eni šoli 35, 1 Šolski zvonec bo kmalu zazvonil, starši pa že otrok. Seznami in posledično stroški nakupa delovnikov starši šestošolcev OŠ Središče ob d se sprašujejo, zakaj takšne razlike in ali so n Čeprav si učenci večino učbenikov brezplačno lahko izposodijo pri učbeniških skladih, stroški, ki spremljajo novo šolsko leto, za mnoge starše predstavljajo veliko breme. Seznami obveznega učnega gradiva so od razreda do razreda, od šole do šole različno dolgi. Razlikujejo se tako po številu in naslovih gradiva ter najpomembnejše: po stroških. Za isti razred na eni šoli je tako za delovnike treba odšteti precej več denarja kot na drugi. Kakšno je stanje glede nakupa delovnikov (v podatke niso zajeti atlasi, zemljevidi, periodni sistemi) za učence šestega razreda v šolah Spodnjega Podravja, smo pobrskali pri spletni knjigarni Emka.si Mladinske knjige in ugotovili, da je razlika med šolo z najvišjo in najnižjo nabavno ceno presegla 100 evrov. Rekorderka: OŠ Središče ob Dravi Tako bodo na primer starši šestošolcev OŠ Središče ob Dravi samo za nakup delovnih zvezkov odšteli 140 evrov, medtem ko na OŠ Benedikt komaj 35 evrov. Na središki šoli jih bodo potrebovali deset, na benediški pa le dva. Kako lahko prihaja do takšnih razlik in ali otroci res s pomočjo številnih delovnikov pridobijo toliko znanja, se ogorčeno sprašuje eden izmed staršev učenca, ki bo to jesen zakorakal v šesti razred OŠ Središče ob Dravi. Prepričan je, da bi morale imeti šole omejeno višino cen delovnih zvezkov. Ravnateljica odgovarja: »Če učitelj meni, da učenci potrebujejo določeno učno gradivo, mu pri tem zaupamo« »Na naši šoli spoštujemo strokovno avtonomijo vsakega posameznega učitelja pri presoji o izboru učnega gradiva za predmet, ki ga poučuje. Učitelj je namreč tisti, ki nosi tudi velik del odgovornosti za kakovosten učni proces in za doseženo raven znanja učencev. Če učitelj meni, da učenci potrebujejo določeno učno gradivo, mu pri tem zaupamo. Enako meni tudi Svet staršev šole, ki vsako leto poda soglasje za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Rezultati zunanjih preverjanj znanja (NPZ, TIMSS ...), na katerih naši učenci že veliko let dosegajo nadpovprečne rezultate, pa pričajo o ustreznosti takšnih odločitev,« pa na očitke glede visokega stroška za nakup delovnikov odgovarja ravnateljica OŠ Središče ob Dravi Jasna Munda. Seznami in posledično stroški nakupa obveznega - v- > «i » \ _LJ " j v 10-j> i *ir So v (določenih) osnovnih šolah res potrebni vsi Iz pravilnika o upravljanju učbeniški} v osnovnih šolah prepuščen strokovnem ga seznam delovnih zvezkov in drugih i soglasje sveta staršev za skupno nabavn gradiv za posamezen razred oziroma leti Foto: CG Foto: SD torek • 20. avgusta 2019 Podravje Štajerski 7 l šolskih zahtev: velike razlike za delovne zvezke v drugi 140 evrov, in to za isti razred i polnijo šolske torbe. Kako globoko bodo morali razpreti denarnice, pa je odvisno tudi od tega, katero šolo obiskuje njihov obveznega učnega gradiva se namreč od šole do šole občutno razlikujejo. Tako bodo na primer samo za nakup kar desetih Dravi plačali skoraj 140 evrov, medtem ko na OŠ Benedikt štirikrat manj, le 35 evrov, in to za dva delovnika. Ogorčeni starši is potrebne tolikšne količine delovnih zvezkov. Skupni zneski obveznega učnega gradiva za šestošolce . učnega gradiva se od šole do šole občutno razlikujejo. i' zahtevani delovni zvezki? i skladov je razbrati, daje izbor gradiva u aktivu učiteljev. Ta ravnatelju predla-ičnih gradiv, ravnatelj pa pridobi pisno o ceno delovnih zvezkov in drugih učnih tik šole. Med najdražjimi tudi OŠ Ormož Stroški bodo precej udarili po žepu tudi starše šestošolcev Osnovne šole Ormož. Ti bodo namreč za delovnike odšteli okoli 135 evrov. »Možnost izbora učnih gradiv je danes zelo pestra. Spomladi smo organizirali Tržnico učbenikov, delovnih zvezkov in drugih gradiv v jedilnici šole, kjer so se predstavile vse najpomembnejše slovenske založbe, saj želimo, da je izbor delovnih gradiv za učence učinkovit in hkrati racionalen. Strokovni delavci so po pregledu obstoječih gradiv in na podlagi dolgoletnih izkušenj izbrali gradiva, ki omogočajo kakovostno učno delo v šoli in podporo učenju učencev doma. Osnovno vodilo izbora sta bili uspešnost učencev in kakovost njihovega znanja. Po izvedeni strokovni diskusiji ocenjujemo, da nam bodo izbrana gradiva zagotavljala ustrezno količino vaj za ponavlja- nje in utrjevanje znanja, digitalno podprte sodobne oblike pouka, kakovostno eksperimentalno delo z možnostjo samostojnega eksperimentiranja,« seznam obveznega gradiva pojasnjuje ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman. Povprečna nabavna cena delovnih zvezkov: 80 evrov Več kot 100 evrov za obvezno gradivo bodo odšteli tudi na osnovnih šolah Starše, Hajdina, Sveta Ana, Duplek in OŠ Olge Meg-lič, okoli 100 evrov pa v OŠ Cirkula-ne-Zavrč. Povprečna nabavna cena delovnikov za šestošolce sicer v analiziranih šolah znaša okoli 80 evrov. Približno toliko bodo zanje odšteli v Majšperku, Gorišnici, Pod-lehniku, pragerski podružnici OŠ Antona Ingoliča, Kidričevem, Mar-kovcih in Sveti Trojici. V OŠ Benedikt zahtevajo le dva delovnika Sicer pa bo nakup gradiva za šesti razred po žepu najmanj udaril starše učencev OŠ Benedikt. Za nakup dveh delovnikov bodo namreč odšteli 35 evrov. »Na OŠ Benedikt je prvo vodilo pri izbiri gradiv, da z izbiro gradiv zagotovimo kakovostno in učinkovito delo z učenci. Drugo naše vodilo je tudi, da ne želimo obremeniti niti finančnega vložka staršev niti šolskih torb naših učencev. Zato maksimalno izkoristimo gradivo iz učbeniškega sklada, za dodatne aktivnosti pa uporabljamo druge vire. Uporaba lastnih zapiskov se je pri tem izkazala kot pozitivna za premagovanje grafomotoričnih primanjkljajev, ki so pri naših učencih vse pogostejši, predvsem zaradi uporabe računalnikov in drugih elektronskih naprav. Predvidevam, da so se na drugih šolah v večji meri kot pri nas odločili za uporabo t. i. samostojnih delovnih zvezkov, ki pogosto predstavljajo učinkovito in kakovostno združitev učbenika in delovnega zvezka, a jih žal ni mogoče zagotoviti iz sredstev učbeniškega sklada, zaradi česar nabava takšnega gradiva finančno v celoti bremeni starše. Morda je tukaj tudi razlog za razlike v ceni in številu gradiva glede na posamezno OŠ,« se je odzval ravnatelj OŠ Benedikt Aljoša Bradač. V višjih razredih razlika vse večja Sicer pa podravske šole glede neenotnih cen nabave delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv niso nobena izjema v državi. V Zvezi aktivistov sveta staršev Slovenije (ZASSS), kjer vsako leto primerjajo cene, prav vsakič poročajo o precejšnjih razlikah med šolami. Tako so za lansko šolsko leto (2018/2019) ugotovili, da je razlika med šolo z najvišjo in najnižjo nabavno ceno v prvem razredu znašala skoraj 50 evrov, v drugem je presegla 65 evrov, v tretjem 72 evrov, v četrtem 97 evrov, v petem 118 evrov, v šestem 116 evrov, v sedmem 91 evrov, v osmem kar 136 evrov in v devetem 132 evrov. Monika Horvat Sola Cena z DDV Število de lovnih zvezkov o ziroma «zanesaezr adiva predmete) OŠ Ivanjkovci 93,4 7 OŠ Majšperk 83,4 6 OŠ Benedikt 35 2 OŠ Olge Meglič 101,45 6 OŠ Mladika 53,45 4 OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 52,3 3 OŠ Destrnik-Trnovska vas 72,8 6 OŠ Gustava Šiliha Laporje 43,55 3 OŠ Gorišnica 81,5 5 OŠ Anice Černejeve Makole 72,4 6 OŠ Antona Ingoliča, Podružnica Pragersko 82,25 5 OŠ Poljčane 62,75 4 OŠ Voličina 49,6 4 OŠ Kidričevo 84 5 OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje 52,2 3 OŠ Šmartno na Pohorju 93 7 OŠ Velika Nedelja 61,75 4 OŠ Ljudski vrt 67,4 5 OŠ Markovci 84,05 5 OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 52,75 3 OŠ Cirkulane-Zavrč (lokacija Cirkulane) 99,9 7 OŠ Videm 65,1 5 OŠ Žetale 90,5 8 OŠ Starše (dve vadnici za NPZ)* 112,8 9 OŠ Sveta Ana 107,8 7 OŠ Cerkvenjak-Vitomarci (vadnica NPZ v podružnici Vitomarci)* 76,15/ 84 7 / 8 OŠ Sveta Trojica 88,65 5 OŠ Sveti Tomaž 75,85 5 OŠ Duplek 123,4 9 OŠ Hajdina 104,95 7 OŠ Cirkovce 68,05 5 OŠ Podlehnik 83,4 5 OŠ Lenart 77 5 OŠ Ormož 134,95 9 OŠ Središče ob Dravi 139,7 10 OŠ Miklavž pri Ormožu 83 6 Vir: Mladinska knjiga. Spletna knjigarna Emka.sl Z vadnicami NPZ; brez učbenikov, atlasov, šolske karte ... Občutne razlike med najvišjo in najnižjo ceno delovnih zvezkov I OŠ/RAZRED I 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.1 SKUPAJ | POVPREČJE 28,51 39,64 44,47 61,18 64,56 72,03 68,98 83,52 68,99 533,51 MAKSIMUM 49,25 65,50 72,80 97,55 133,60 130,90 117,60 150,62 143,05 822,75 MINIMUM 0,00 0,00 0,00 0,00 15,00 14,90 26,00 14,45 10,95 295,15 RAZLIKA MAX -MIN 49,25 65,50 72,80 97,55 118,60 116,90 91,60 136,17 132,10 527,60 Povprečna, najvišja in najnižja skupna nabavna cena delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv (v EUR) v posameznih razredih sodelujočih šol v šolskem letu 2018/19. Vir: ZASSS 8 Štajerski Podeželje torek • 20. avgusta 2019 Gornja Radgona • Med 24. in 29. avgustom na ogled 57. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v znamenju digitalizacije Na skoraj 72.000 m2 razstavnih površin se bo predstavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav; od tega bo 24.500 m2 pokritih in 29.000 zunanjih površin, 3.000 m2 bo namenjenih razstavi živali, dobrih 15.000 pa vzorčnim nasadom in maneži. Je lepo oblečen kmet uglednejši? Med številnimi strokovnimi dogodki in predavanji na sejmu Agra se je letos znašel posvet z zanimivim naslovom: Ali ima lepo oblečen kmet večji ugled oziroma ali so lahko od lepo oblečene kmetice še slajše potice. Pripravljajo ga skupaj Ekoci, ekocivilna iniciativa Slovenije, Zveza podeželske mladine Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na posvetu z gosti pa bodo skušali poiskati odgovor, kako z uniformo slovenskega podeželja povečati ugled slovenskega kmetijstva in podeželja. Obenem bodo predstavljeni tudi modeli uniforme slovenskega podeželja, ki jih je izdelal svetovno priznani Šmigoc Design. Gre za del prizadevanj, kako ob celostnem dvigu ugleda in ekonomske moči slovenskega podeželja oživiti tekstilno panogo. V projektu Ekoci green design si namreč Pomurski sejem skupaj z Ekoci in partnerji prizadeva za slovensko nit in platno od semena do platna in izdelavo oblačil iz naravnih materialov, kot so lan, konoplja in volna. Foto: Pomurski sejem Na kmečkih tržnicah se bo šibilo od dobrot. AGRA SEJEM NOVE GENERACIJE! Partnerica letošnje Agre je avstrijska Štajerska. Konec avgusta je tradicionalno namenjen mednarodnemu kme-tijsko-živilskemu sejmu v Gornji Radgoni. Kot so povedali na Pomurskem sejmu, bo dežela partnerica na enem od najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov v tem delu Evrope in v Evropski uniji nasploh tudi letos avstrijska Štajerska, na sejmu pa bo predstavljeno kmetijstvo in živilstvo nove generacije s poudarkom na digitalizaciji; prikazane bodo številne tehnološke i 57. MEDNARODNI kmetijsko^zIvIlskI SEJEM 24. - 29. 8. 2019 Gornja Radgona AVSTRIJSKA STAJERSKA DEŽELA PARTNER A iDas Land Steiermark POMURSKI SEJEM www.sejem-agra.si novosti, nekatere med njimi bodo doživele celo svetovno premiero. Obiskovalci si bodo torej lahko ogledali vrhunsko tehnologijo in tehniko za poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo, živilsko predelovalno industrijo, vinogradništvo, vinarstvo in ekološko kmetijstvo, obenem pa spoznali opremo, semena ter sredstva za nego rastlin in živali, kakor tudi najboljše domače in svetovne pridelke in živila. Poleg digitalizacije in visoko učinkovite Foto: Pomurski sejem kmetijske tehnike za trajnostno kmetovanje organizatorji tokrat izpostavljajo še generacijsko pomladitev podeželja in kmetij, hrano iz naše bližine, inovativnost, znanje in povezovanje, ekološko kmetijstvo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Z Agro je letos povezan tudi Ptuj, kjer bo dan pred odprtjem sejma potekala konferenca evropskih kmetijskih ministrov. Najboljše tradicije in nove trajno-stne prakse bodo oživljale strokov- Revije goveje živine v maneži vsako leto privabijo LARIX GT d.o.o., Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR, tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11 gsm: 041 624 863 e-mail: larixgt@siol.net www.lindner.si i- i'SI m-f ■ »ar; f SEZNAM OPREME TRAKTORJA LINDNER LINTRAC 90 Motor: 10Z KS Perkins EURO 3D - skupni vod, 3400 ccm, navor 420 Mm/1400 Menjalnik: ZF menJalnik-BREZSTOPEMJSKi L-DHIVE gumb zo upravljanje vožnje in prestavljanje Zavore: hidravlične lamele v olju. prednje avtomatske - Opti stop ob zoviranju Kardanska gred: 4 stopnje - 430/540/750/1000 Hidravl. dvigalo: 3500 kp. EHL - elektrnhidraviiCnn s tipkami zunanjega upravljanja Oosch-Rexroth Črpalka z možnostjo brezstopenjskega uravnavanja od 4 do BO l/minuta Hidravl. izhodi: Zx dvujni ventil. 4 cevi in I povratna zadaj, spredaj OPCIJA Kabina: varnostno trojno testirona, panoramska, ogrevana, streSnu okno, zračni sedež Grommer, nova armaturna ploSča, sovozniiki sedež, prednji brisolec dvojna ventilacija, tonirana stekla_ Klima naprava: DOPLAČILO Zavore prikolice: OPCIJA: hidravlični ventil zavor prikolice, kompresor Gume: serijske 375/70 R20 io 420/05 030 Continentol - možnost dvojnih koles sli nastavljivih platlSČ Višina traktorja: 230 do 241 cm Širina traktorja: 202 do 230 cm Ifeža traktorja: 3750 kg Serijsko pri vseh modelih: ločeno olje v menjalniku in hidravliki Opcija: VODLJIVA ZADNJA KOLESA DO 20 stopinj llad hitrostjo 20 km/h - avtomatski izklop krmiljenja zadnje osi ManjSi abraEalni krof za Z m Možnost »pasjega hoda« pri nižji hitrosti Spisek preostale dodatne opreme dobite pri zastopniku. Pridržujemo si pravico spremembe opreme. Vabimo vas na naš stalni razstavni prostor na sejmu Agra torek • 20. avgusta 2019 Podeželje Štajerski S Foto: Pomurski sejem Na sejmu vedno veliko pozornosti pritegne tudi kmetijska mehanizacija. ne razstave in predstavitve rejskih dosežkov s področja govedoreje, konjereje, reje drobnice in razstava avtohtonih pasem domačih živali s ponudbo izdelkov s teh kmetij. Kmetijsko ministrstvo bo najboljšim rejcem podelilo priznanja, pa tudi sicer bodo na sejmu sodelovale praktično vse najpomembnejše domače strokovne, gospodarske in stanovske organizacije. Poleg številnih mednarodnih, strokovnih in panož-nih dogodkov, delavnic, predavanj ter razstav bodo na Agri svetovali, kako pridobiti evropska sredstva pa tudi kako pridelati in predelati hrano za trajnostno samooskrbo. Predstavljeni bodo tudi rezultati ocenjevanj različnih izdelkov. Kot vsako leto pa Agra ne bo zgolj strokovna razstava, ampak tudi prizorišče za zabavo in kulinarične užitke. Senka Dreu Foto: Pomurski sejem veliko gledalcev. Ormož • Nova klet podjetja Verus Vino Vinska klet z odličnim vinom, ki je lepa tudi na pogled V Ormožu je v zadnjih mesecih zrasla nova klet podjetja Verus vino. Kot je pojasnil Božidar Grabovac, so ob načrtovanju novogradnje želeli objekt, ki bo maksimalno funkcionalen, dovolj velik, ki bo omogočal pridelavo odličnega vina in bo iz naravnih materialov, torej lesa in opeke. ''Poleg proizvodnega dela smo predvideli tudi del za pokušino vina in prodajo obiskovalcem. Želeli smo, da bi objekt, kljub temu da gre za proizvodni obrat in da smo omejeni s sredstvi, bil tudi lep na pogled ter zanimiv za obiskovalce. Arhitektu Juriju Ovnu je odlično uspelo zadostiti vsem naštetim zahtevam," je pojasnil. Združili so družinske vinograde, znanje in delo Za načrtovanje objekta so porabili veliko časa, več kot eno leto. »Objekt funkcionira odlično in nam omogoča nemoteno delo, v njem pa lahko obiskovalcem pokažemo klet in predstavimo vina," je zado- voljen Grabovac. Nosilno konstrukcijo objekta je izvedlo podjetje Wolf sistem d. o. o. Podjetje Verus so ustanovili trije prijatelji in vinogradniki - Rajko Žli-čar, Danilo Šnajder in Božidar Grabovac. Združili so družinske vinograde, znanje in delo ter spomladi 2007 v prostorih nekdanje pekarne opremili vinsko klet. "Skupna nam je predanost družinski tradiciji, saj so bili že naši starši in stari starši tesno povezani z vinogradi in vinom. Verus pomeni pravi, resničen, dejanski, tudi iskren, pristen, nena-rejen, pošten. Vselej se zavzemamo za tak odnos do vseh in želimo, da so taka tudi naša vina. S svojim znanjem in natančnim delom v vinogradu in kleti pridelujemo vina, ki resnično izražajo lastnosti sorte, letnika in našega vinorodnega okoliša,'' je povedal Grabovac in dodal, da pridelajo 100.000 litrov vina letno. Izvoz predstavlja 75 odstotkov prodaje Vse vino prodajo v steklenicah 0,75 l pod lastno blagovno znamko doma in v 25 držav po svetu. Njihovi najpomembnejši trgi so, poleg domačega, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Nizozemska, ZDA, Avstrija, Estonija, Švica, Poljska, Bolgarija ... Izvoz predstavlja 75 % prodaje, v podjetju je trenutno šest redno zaposlenih. Načrtujejo pa še povečanje pridelave, saj klet to omogoča. nš h SYSTEM WOLF SISTEM d.o.o. E-mail: info@wolfsistem.si GSM: 051683 300 www.wolfsistem.si JEKLENE IN LESENE Foto: Arhiv Verus 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 20. avgusta 2019 Ormož • Vinograd sredi mesta kot turistična atrakcija Bo klopotec prebudil zaspane Ormožane? Županov vinograd v mestu Ormož je bogatejši za nov simbol, za tisto, kar mu je do sedaj manjkalo, klopotec. 200 trsov vinograda sorte šipon je zasajenih ob stavbi Ljudske univerze Ormož. In medtem ko se na eni strani nekateri sprašujejo, ali zaradi zasaditve vinograda nastaja vas sredi mesta in ali klopotci in vinogradi res sodijo v urbana središča, so na drugi strani mnogi, ki so veseli, da se Ormož, kot eno redkih mest, lahko ponaša z vinogradom. Tudi župan Danijel Vrbnjak je bil na začetku mnenja, da lokacija morda ni najbolj posrečena, vendar sedaj pravi, da bo to priložnost za obnovo propadajoče stavbe ob vinogradu in razvijanje novih zgodb: ''Ljutomerska cesta je kot vpadnica v mesto zelo pomembna in zakaj ne bi turisti takoj ob prihodu spoznali, kaj je tisto, na čemer gradimo turizem.« Vrbnjak še nadaljuje, da je lokacijo treba oplemenititi z zgodbo, ki bo upravičila dejstvo, da vinograd stoji sredi mesta. Nastaja tudi Pri postavitvi klopotca v Ormožu so pomagali številni, potrebovali so tudi dvigalo. vinoteka, razmišljajo še o vinogradniškem muzeju in prepričani so, da bodo z vsem naštetim v ta del Slovenije privabili še več ljubiteljev dobrih vin. Obisk nad pričakovanji Marsikateri organizator dogodkov si je že v preteklosti belil glavo s tem, kako prebuditi zaspano - - v- . ^ ,V. i ._s. mesto in kako privabiti ljudi. Nekaterim je to uspelo, spet drugim malo manj in velikokrat se zdi, da se še v tako majhni vasici ob dogodku zbere več ljudi kot pa v samem mestu. No, tokrat pa so le prišli, klopotec jih je prebudil, še preden je zaigral in okrog 150 ali več obiskovalcev je lahko slišalo prve tone klopotca. Pravijo, da je to glasba, ki jo igra vino in da je le redko komu dano slišati njegovo pesem. Klopotec postavili z dvigalom Ob številnih pomembnih gostih in vinskih kraljicah so bile vendarle vse oči uprte v klopotec. Člani Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu so ga postavili ob po- Ponosni smo na mestni vinograd Štefka Kaučič "Všeč mi je, da ima Ormož mestni vinograd, glede na to, da prihajamo iz vinorodnega območja. Na vinograd smo lahko ponosni, je velika pridobitev za vse nas. Ob lepi udeležbi in lepem vremenu bi si kaj več težko predstavljali". Jožica Vnučec "Je sicer zelo majhen, ampak lepo, da ga imamo. Zanj bi sicer izbrala drugo lokacijo, se mi zdi, da tukaj ni dovolj prostora. Morda bi se našla kakšna lokacija na robu parka". Tatjana Majdič "Všeč mi je, da so končno pospravili 'svinjarijo', kije bila na tej lokaciji. Še vedno ostaja neometana stavba ob vinogradu, kije zelo grda kulisa, sicer pa menim, daje dobro, da stoji sredi mesta, saj je to edina možnost, da v center pritegnemo več ljudi". Matija Kociper "Na vinograd sredi mesta gledam zelo pozitivno, saj predstavlja center vinogradništva in vinarstva. Lokacija se mi zdi primerna, saj bo ta vinograd sedaj predstavljal vhodna vrata v mesto. Ta hribček bo gotovo postal simbol vinogradništva". Ciril Meško "Ko sem prvič zagledal vinograd v mestu, sem bil zelo presenečen, prav občudujem ga, kako lepo raste. Ob njem sedaj stoji še čudovit klopotec, tega nima nihče, Ormožani pa imamo svoje 'gorice' in zato sem zelo vesel". moči gasilcev iz PGD Ormož, spremljala pa jih je pesem članov Vokalne skupine Holermuos. Mirko Fekonja je povedal, da je klopotec visok šest metrov, premer vetrnic je nekaj več kot pet metrov in da dejansko gre za dokaj velik klopo-tec. Sestavljen mora biti iz vsaj pe- tih vrst lesa. 'Lunek' pa mora stati pokonci, je še zaključil Fekonja, to je pomembno, da klopotec ne visi. Ob prvem vetru bo zaigral tudi ormoški klopotec in tako naznanjal, da se za vinogradnike približuje najlepši čas v letu. UM Foto: UM Foto: UM Ptuj • Praznik četrtne skupnosti Breg-Turnišče Zahvale za tiste, ki sooblikujejo življenje na desnem bregu Drave Četrtna skupnost Breg-Turnišče je letos že četrto leto organizirala svoj praznik, da se krajani, ki živijo na desnem bregu reke Drave, družijo in zabavajo, se zahvalijo za aktivnost in ustvarjalnost sokrajanom in si zastavijo cilje za prihodnost. Tudi letos so priredili številne dogodke, ki so bili zelo dobro obiskani. Avgusta se tisti, ki živijo na tem koncu mesta, srečajo na prav posebnem prazniku, prazniku če-trtne skupnosti, na čelu katere je predsednik Vladimir Koritnik. Ker jim je bilo vreme naklonjeno, je bil tudi obisk temu primeren. V dopoldanskih urah so se poho-dniki najprej sprehodili po četrtni skupnosti, medtem so potekale priprave na tekmovanje v pripravi obare, izvedene so bile tudi vaške družabne igre ... V kulturnem delu programa, ki so ga izvedli pred tur- niškim gradom, so se predstavila različna društva. Ob tej priložnosti pa so bile podeljene tudi zahvale. Predsednik Koritnik in županja Ptuja Nuška Gajšek sta zahvale za aktivno in ustvarjalno delo predala štirim prejemnikom, trem društvom in enemu posamezniku. Letos so si jih prislužili: Čebelarsko društvo Turnišče, Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče, Društvo gojiteljev malih živali Ptuj in Cveto Doplihar. Dženana Kmetec Ptuj • Prvič z deblakom po Dravi Rimski »vodni taksi« Za uvod v letošnje dneve Rimljanov na Ptuju je ob razstavi Od puščave do mize v dominikanskem samostanu v četrtek zvečer poskrbela zanimiva vodna posebnost: starorimski deblak, kije zaokrožil po Dravi pred gostiščem Ribič. Foto: ČG Za to, da je deblak sploh prišel do Drave, so poskrbeli člani skupine Stik, ki so ga (sicer z manjšo zamudo, a vendarle) pripeljali iz Ljubljane. Skupina Stik je zasebni zavod, ki se ukvarja z raziskavami, upravljanjem, predstavljanjem in popularizacijo arheološke dediščine. Deblak so člani izdelali pred dvema letoma v okviru projekta Navis, gre pa za rekonstrukcijo plovila, narejenega iz debla, ki je bilo najdeno na dnu Ljubljanice. Nekoč so tovrstne čolne uporabljali staroselci in seveda rimski trgovci za prevoz oseb in blaga. Izdelava kopije nekdanjega deblaka sicer ni bila lahko delo, saj so člani Stika precej dolgo najprej iskali primerno drevo za dolbenje; na koncu so ga našli pri Kostanjevici na Krki, tehtalo pa je skoraj sedem ton. Deblak je sicer četrtkovo vožnjo odlično prestal, kar dokazuje, da so mojstri iz Stika svoje delo dobro opravili. Po zaslugi organizatorjev - poleg skupine Stik sta bila to še društvo Poetovio LXIX in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož - je bilo tako starodobno rimsko plovilo prvič po 1500 letih spet videti na gladini Drave. sm torek • 20. avgusta 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podlehnik • Postavili so klopotec na Gorci Veselo druženje pod lesenim velikanom Že 14. leto zapored so člani Turističnega društva Podleh-nik na Gorci postavili klopotec. V teh letih je ta tradicionalna prireditev postala mednarodna, saj so se ji letos pridružili člani Mednarodnega turizma Zavod Earth Care z Univerzo v Vancouvru iz Kanade, pa tudi obiskovalci iz Avstrije, ki jih je povabil vinar Gross, in gostje iz Hrvaške. Foto: ZG Postavitev haloškega velikana na Gorci poteka pod taktirko Stanka Prevolška in Zvonka Mlakarja, blagoslov pa je bil letos v pristojnosti domačega duhovnika Damjana Tikviča. V kulturnem programu so nastopili ljudski godci Haloški veseljaki in Janez Jerenec s trstenkami TD Podlehnik, ljudski pevci iz Jurovcev, mlada harmonikarja Tadej in Barbara OŠ Podlehnik, ljudski pevci KTD in DOD Soviče-Dravci, Dani Polajžar in instrumentalna skupina Halonga Cirkulane ter ljudski pevci Videm. Program sta hudomušno popestrili Cila in Liza iz TD Podlehnik. Po uspešni postavitvi klopotca so sledile še šaljive družabne igre. Čeprav je njihov namen predvsem v veselem druženju, se je sedem ekip potegovalo tudi za pokale. Prvo mesto in prehodni pokal je prejela ekipa Transporti Damjan Vidovič, drugo mesto Društvo KTD Klopotec Soviče-Dravci, tretje pa KTD Klopotec Zgornji Leskovec. Najboljšemu strelcu na skrito tarčo pa je pripadla še posebna nagrada - pečen odojek. Letos si ga je prislužil podpredsednik društva Demoni Darko Cafuta in ga z veseljem razdelil med zbrane obiskovalce. Sm,Zg Haloze • Pokušina vin in postavljanje klopotca Nov klopotec že poje pri sveti Ani Člani Turističnega društva Ptujska Gora so vinogradnikom v oddih in veselje po trdem delu v vinogradih, obiskovalcem pa v sprostitev v mirnem okolju Haloz na četrtkov praznični dan ponudili pokušino vina članov Vinarske zadruge Haloze. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pa je povabilo na tradicionalno postavitev haloškega klopotca. Degustacija je potekala v vinoteki Ptujska Gora med 9. in 18. uro. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pa je na isti dan povabilo na tradicionalno postavitev haloškega klopotca ob vinogradu pri sv. Ani nad gradom Borl pri Cirkulanah. V letu 2018 je namreč članom društva neurje polomilo klopotec, ki so ga morali v celoti obnoviti. Na veliko mašo, torej na praznik Marijinega vnebovzetja, so ga v sodelovanju s Turističnim društvom Cirkulane tako ponovno postavili. Druženje je seveda spremljal tudi kulturni program, mize so se šibile pod domačimi specialitetami, zbrani pa so nazdravili z domačo kapljico in lahko poskusili tudi prvo letošnje grozdje. Postavljanje klopotca je dolgoletna tradicija haloških vinogradnikov. Po legendi klopotec ptice, ki bi sicer pozobale grozdje, preganja že vse od druge polovice 16. stoletja. Klopotci imajo na različnih vinogradnih področjih različno število vetrnic, vinogradniki pa med seboj tudi tekmujejo, kateri klopotec bo lepše pel, kateri bo glasnejši in večji. srn Foto: SM Juršinci • Prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski breg ima novo gasilsko vozilo Četrt milijona evrov vreden rdeči lepotec Juršinski gasilci k sreči nimajo veliko dela s požari, saj je večina od povprečno petih intervencij na leto povezana s plazovi in drugimi vremenskimi nesrečami. Ob 80-letnici PGD Grabšinski breg so pripravili veliko prireditev s parado in veselico. O Gasilsko vozilo s cisterno je najnovejša pridobitev PGU Grabšinski breg. Prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski breg letos slavi 80-letni-co svojega delovanja, za častitljiv rojstni dan pa so se njegovi člani odločili nabaviti novo gasilsko vozilo, saj je bilo staro po 27 letih že precej dotrajano. Kot je povedal predsednik PGD Grabšinski breg Matej Holc, je vozilo GVC16/25 stalo 260.000 evrov. »168.000 evrov smo dobili iz juršinskega občinskega proračuna, preostalo smo zbrali Ime nosijo po kraju, ki ga ni Če boste na zemljevidu skušali najti Grabšinski breg, boste zaman iskali, saj tega kraja preprosto ni. Kako pa se potem lahko po njem imenuje prostovoljno gasilsko društvo, za katera sicer velja pravilo, da nosijo ime kraja, v katerem imajo svoj sedež? Ker PGD Grabšinski breg domuje v Zagorcih, bi bilo torej logično, da se imenuje PGD Zagorci. Po odgovor je treba v januar davnega leta 1939, ko so se tamkajšnji gasilci na domačiji Avgusta Šeka na hribu med vasjo Grabšinci in Zagorci, ki mu domačini od nekdaj pravijo Grabšinski breg, združili v društvo. Ustanovni člani so bili mnenja, da društvo poimenujejo Grabšinski breg, čeprav to ime uradno na zemljevidu sploh ne obstaja. In tako je ostalo vse do danes. sami, bodisi od sponzorjev bodisi iz lastnih sredstev.« Rdečega lepotca, s katerim bodo gasilci veliko lažje in učinkoviteje pomagali ljudem v stiski, so namenu slovesno predali na prireditvi v šotoru v Juršincih, kjer sta paradi gasilcev in gasilskih vozil sledila nagovora predsednika društva in župana Alojza Kaučiča, po blagoslovu novega vozila in kulturnem programu pa so zbrane na veselici v prireditvenem šotoru, ki jo je organiziralo Športno društvo Juršin-ci, zabavali Čuki in ansambel Stil. V občini Juršinci delujeta dve prostovoljni gasilski društvi; poleg PGD Grabšinski breg še PGD Gab-rnik. Aleš Frlež, poveljnik Gasilske zveze Juršinci, je povedal, da obe društvi vzorno sodelujeta in si med seboj pomagata. »Ker so v Gabr-niku kupili novo gasilsko cisterno, smo se tukaj odločili za nakup gasilskega vozila s cisterno, torej vozila, ki ima več opreme in manjšo cisterno za vodo, saj smo skupaj zdaj vsestransko opremljeni. Imamo sicer srečo, da delujemo v občini, ki je majhna, pretežno kmetijska in brez nekih industrijskih obratov, ki potencialno pomenijo večjo grožnjo za požare. Tako imamo letno v povprečju po pet intervencij, ki pa so bolj kot na gašenje požarov vezane na pomoč pri plazovih in drugih vremenskih nesrečah.« V PGD Grabšinski breg, kjer imajo 112 članov in članic, skrbijo pa tudi za podmladek, so ob visokem jubileju načrtovali tudi izdajo zbornika, vendar jim je ob intenzivnem zbiranju sredstev za nakup novega vozila preprosto zmanjkalo časa zanj, zato bodo z zbornikom počakali do 90-letnice delovanja društva. Senka Dreu Gorišnica • Posebno potovanje na drugi konec Slovenije Po 40 letih s starim mopedom srečno po poti do prvega delovnega mesta Upokojeni Alojz Krajnc, med domačini bolj poznan kot Slavko, iz Tibolcev iz občine Gorišnica, seje tako kot prvič pred 40 leti podal na začrtano pot, proti Jesenicam oz. njegovemu prvemu delovnemu mestu. Na pot seje odpravil s svojim starim Tomosovim mopedom ter se domov vrnil srečno in poln vtisov. Alojzu, ki se je januarja letos po 40 letih delovne dobe upokojil, se je porodila ideja o avanturističnem potovanju. »Prešinilo me je, da bi prevozil pot, s katero sem začel svojo delovno dobo. Generalno sem obnovil svoj moped, letnik 1980. Spremljal sem vremenske razmere in se minuli četrtek odpravil na začrtano pot. Moj cilj je bil, da pot prevozim počasi, brez kakšne hektike, in pri tem opazujem okolico, po kateri sem prvič potoval v Jesenice. Pot je bila zanimiva, dosti stvari se je spremenilo ... Še danes imam sliko v glavi, kako je firma takrat izgledala, vendar pa, kot sem se sam prepričal, del objektov te železarne ni več. Sedaj tam stoji Alojz Krajnc se je s svojim skoraj 40 let starim mopedom podal Vršič. Foto: MH tudi na tudi velik nakupovalni center,« je razlagal Alojz. Pot je nadaljeval proti Kranjski Gori, med drugim se je podal tudi na naš najvišji gorski prelaz Vršič in v Trento. Vožnjo je s skoraj 40 let starim starodobnikom, ki števca hitrosti nima, prav tako pa tudi števca goriva ne (za rezervo je imel s sabo liter bencina in nekaj ključev), opravil brezhibno. V treh dneh sta premagala okoli 560 kilometrov, in to brez kakršne koli okvare ali težave. Mladosten upokojenec pa po srečno prevoženi poti že razmišlja, kam bi se s svojim jeklenim konjičkom podal na naslednje avanturistično potovanje ... MH Foto: SD 12 Štajerski Kultura torek • 20. avgusta 2019 Ptuj • Razstava od Puščave do mize Edinstvena zbirka biblične arheologije Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Teološka fakulteta UL, Enota v Mariboru in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor so 14. avgusta povabili na odprtje gostujoče medinstitucionalne razstave pod naslovom Od puščave do mize, ki je na ogled v refektoriju dominikanskega samostana na Ptuju. Zbirka predmetov iz Svete dežele izvira z območij današnjega Izraela, Palestine in Egipta in je edinstvena zbirka v Sloveniji, saj je v celoti posvečena biblični arheologiji. Foto: Črtomir Goznik V refektoriju dominikanskega samostana je na ogled razstava pod naslovom Od puščave do mize. V PMPO so zelo veseli, da se biblična arheološka razstava predmetov Teološke knjižnice Maribor, ki je edinstvena zbirka v Sloveniji, predstavlja tudi na Ptuju, je povedal direktor ptujskega muzeja Aleksander Lorenčič. Zajema dolgo obdobje od 5. tisočletja p. n. št. pa vse do 7. stoletja n. štetja, je povedala Aleksandra Nestorovič. O širšem evropskem in svetovnem kontekstu razstave je govoril Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Antična Petoviona v teh dneh slavi 1950. obletnico prve pisne omembe v kontekstu zgodovinsko zelo pomembnih svetovnih dogodkov. Avgusta leta 69 našega štetja so se poveljniki rimskih legij v zimskem taboru Petovione odločili, da bodo stopili na stran bodočega cesarja Vespaziana. Skromni predmeti na razstavi (posode, vrči, čase, lonci, oljenke ...) na prvi pogled niso spektakularni, v bistvu pa govorijo o tem, kar je pomembno tudi v 21. stoletju. V povezavi z judovstvom in Ptujem pa je Hajdinjak odkril še en pomemben podatek: nedavno je bil odkrit že šesti judovski srednjeveški nagrobnik, kar dokazuje, kako pomembno središče judovstva je bil srednjeveški Ptuj. Tudi to obdobje Ptuja si zasluži muzealsko postavitev. Po razstavi je vodil avtor razstave doc. dr. Samo Skralovnik, ki je povedal, da je zanjo zaslužnih še več drugih strokovnjakov, kot prof. Jože Kraševec, ki je razstavljene predmete leta in leta zbiral ter jih predal Teološki knjižnici Maribor, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, Aleksandra Nestorovič, Andrej Preložnik, Boris Hajdinjak in še nekateri drugi. Miza združuje preteklost in sedanjost, nebo in zemljo Preprosti predmeti, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, so na nek način dali ime razstavi Od puščave do mize, saj v njej ne najdemo orožja, nakita ali denarja. Veliko jih je povezanih z mizo, s prehranjevanjem, hrano in načinom življenja v antičnem času. Ko so se spraševali, kako obiskovalca popeljati skozi biblični svet, so ugotovili, da je miza tisto, ki združuje ne samo preteklost in sedanjost, temveč tudi nebo in zemljo. Samo Skralovnik je vedno bolj prepričan, da o človeštvu lahko govorimo od takrat naprej, ko je bil človek sposoben s sočlovekom sesti za mizo in tvoriti občestvo. Moč Svetega pisma in takšnih izjav je, da jih je mogoče preveriti v vsakdanjem življenju. Tako je obedovanje še danes zelo pomemben dejavnik v našem življenju. „Odgovor, s kom obedujemo, s kom želimo jesti, je odgovor na vprašanje, kdo je naš bližnji. Odnos do hrane je zelo pomemben v končni fazi tudi za sodobnega človeka, ki ga, četudi nosi pod pazduho sodobna komunikacijska sredstva, na Zemljo vežejo čisto iste elementarne potrebe kot bibličnega človeka," je povedal Samo Skralovnik. Razstava Od puščave do mize je na ogled do 30. septembra. Še pred odprtjem razstave pa so po reki Dravi splavili rimski deblak, dolžine devet metrov. MG iti Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Zdravko Geržina že 40 let sodeluje s ptujskim festivalom NZG Človek, ki pozna največ ansamblov in festivalov Ptujski festival NZG je 50. jubilej praznoval z najboljšimi narodno-zabavnimi ansambli Slovenije, s številnimi festivalskimi uspešnicami, ki so se zapisale v zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe in ki še danes razveseljujejo ljudi. Številni so, ki so spisali uspešno ptujsko festivalsko zgodbo v 50 letih. Letos so se organizatorji za 40-letni prispevek pri njenem oblikovanju zahvalili Zdravku Geržini, Agenciji Videoton Geržina. Zahvala ga je izjemno presenetila. Ni pričakoval, da se ga bodo organizatorji spomnili. Pomeni mu zelo, zelo veliko, hkrati pa je to priznanje vsem tistim, ki so v uspešni festivalski zgodbi sodelovali vsa leta, izjemnemu občinstvu, izjemnim ansamblom narodno-zabavne glasbe in izjemnim organizatorjem, kolektiva Radia-Tednika Ptuj, poudarja. V glasbene vode bolj po naključju kot z namenom V glasbene vode je padel čisto po naključju. Od Unesca je v okviru študentske izmenjave pridobil štipendijo za arheologijo v Angliji. „Kot edini sem se prijavil za arheologijo, s tem pa na nek način povzročil tudi velike probleme. Začeli so me nagovarjati, da bi spremenil svojo študijsko izbiro, ker bom po končanem študiju brisal prah z muzejskih eksponatov in ne raziskoval, da bom Jugoslaviji več prispeval, če se bom odločil za študij ekonomije. Obljubili so mi tudi počitniško prakso v eni od agencij. Ravno v tem času pa sem se začel ukvarjati z ansamblom Talismami Biseri, ki sem jim urejal nastope. Dobil sem delo v agenciji, ki je skrbela za Toma Jonesa, Engelberta Humperdinka. Bil sem njihov "tea boy", kuhal sem čaj, nosil pošto, Foto: Črtomir Goznik Zdravko Geržina: „S ptujskim festivalom NZG sem začel sodelovati leta 1979." lahko pa sem se tudi učil. Pri njih sem opravil precej delovnih praks. Dogovor za štipendijo je propadel, ker Jugoslavija ni bila več podpisnica. Tisti, ki so imeli denar, so lahko študirali naprej, jaz ga nisem imel, zato sem se vrnil domov. Takoj sem se prijavil Društvu glasbenih delavcev Slovenije, da imam določene kvalifikacije s tega področja. Sprejela sta me Mojmir Sepe in Jure Ru-bežnik. Najprej so me zaposlili kot honorarnega sodelavca, kmalu pa sem v Mariboru odprl poslovalnico tega glasbenega društva. Začelo se je z Veselimi ■ v •• plansarji Prvi festival, pri katerem sem sodeloval pri organizaciji, je bil festival narečne popevke Vesela jesen. To je bilo leta 1978. Na tem festivalu sem srečal tudi takratnega direktorja Radia-Tednika Ptuj Mihaela Gobca, ki me je povabil k sodelovanju pri ptujskem festivalu, da bi jim pomagal pri iskanju ansamblov za festival. Leta 1979 sicer ni bilo festivala, a sem kmalu dobil povabilo za stalno sodelovanje pri Avsenikova in Slakova glasba sta še vedno na vrhu „Še vedno mi najbolj ugaja Avsenikova in Slakova glasba, če že moram izbirati. Spominjam pa se, daje sam Slavko Avsenik ob neki priložnosti dejal, da podpira ansamble, ki poskušajo nekaj drugega: uvedejo saksofon, violino ali orglico v ansambel oz. poskušajo kakšno drugo varianto, ne pa, da tekmujejo, kdo bo boljši, jih prehitel, slepo sledil, kopiral. Tudi sam sem tega mnenja, ne glede na mojo izbiro. Že vrsto let prihajajo mladi izobraženi glasbeniki, pripravljeni vaditi, se pripraviti na festivale. Na žalost je to bolj vidno pri ansamblih z diatonično harmoniko kot pri kvintetih. Slednji potrebujejo še dodatno stimulacijo pri svojem glasbenem ustvarjanju, da bi jih bilo več," pravi Geržina, ki ga ne motijo vedno novi festivali narodno-zabavne glasbe, saj je konkurenca tudi na tem področju dobrodošla. Kot ga ne moti veliko število ansamblov in tudi agencij. Vsi se morajo potruditi, za vse je dovolj prostora. Od številnih pesmi, ki jim je prisluhnil na festivalih in v drugih priložnostih, pa je še vedno na vrhu Orlek kraški v izvedbi Franca Korbana. Je malo drugačna, zato mu je tudi tako všeč. Foto: Simon Golobič organizaciji ptujskega festivala na-rodno-zabavne glasbe," je o svojih začetkih pri ptujskem festivalu, ki so se raztegnili na 40 let, povedal Zdravko Geržina. Narodno-zabavno glasbo je imel rad že od otroštva, saj so jo doma vedno poslušali. Imeli so radio z gramofonom, prva plošča, ki se je spomni, je bila plošča Veselih plan-šarjev. Poslušali so jo neprestano, dokler se ni izrabila. Zato se je tudi bolj usmeril v narodno-zabavno glasbo. Igral je harmoniko, a ni bil dovolj vztrajen in deloven, da bi se v igranju izpopolnil. Veliko pa je pel že v osnovni šoli, srednji šoli in kasneje v pevskih zborih, v kvartetu, oktetu. Čaka ga še nekaj festivalov Vsak festival je zgodba zase, tako kot vsaka festivalska melodija. Vedno se trudi, da bi skupaj z organizatorji poskrbeli za najboljše festivalske dogodke, takšne, ki se vtisnejo v spomin, ne samo po kakovosti glasbe, temveč tudi po organizacijski plati. Zdravko Geržina je človek, ki pozna največ ansamblov in največ festivalov. Na Ptuj pa je že od nekdaj rad prihajal. S festivali za letos še ni končal, kar nekaj dela ga še čaka do počitnic: Graška Gora in tridnevni Avsenikov festival z mednarodno zasedbo v Begunjah. Sicer pa sodeluje še pri nekaterih drugih, tudi v tujini. Zdravko Geržina pa ni samo sodelavec festivalov, Slovenija ga je dolgo vrsto let poznala tudi kot uspešnega organizatorja izbora za miss Slovenije za miss sveta, v okviru katerega je bilo uspešnih tudi več Ptujčank, dve, Miša Novak in Alenka Vindiš, pa sta nosili tudi titulo mis Slovenije. Kljub vsej lepoti, s katero se je srečeval v času, ko je bil lastnik licence, je na koncu zmagala glasba. Ta bo ostala njegova večna spremljevalka. MG Nogomet Velikonja: »Kar je Maribor v 1. ligi, to smo mi v 2. ligi« Stran 14 Tenis Rola: »Onje moje napake izkoristil« Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 6. krog tednik Motokros V dirkaški Imoli rumeno-rdeča evforija Stran 15 Nogomet Super liga bo super zanimiva Stran 17 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Borili smo se kot 11 gladiatorjev« Še četrtič »zaklenili« svoj gol Vsake serije je enkrat konec, v nedeljo je serijo neporaženosti končala ekipa, ki je bila v vlogi fa-voritinje - Olimpija. Kidričani so pred kakšnimi 1000 gledalci odigrali izjemno tekmo - iz taktičnega vidika za čisto 10 - in se veselili najodmevnejšega »skalpa« v sezoni. To so storili brez prisotnosti Maria Lucasa Horvata, ki si je med tednom poškodoval prst na roki. Igralci Olimpije, ki so doslej na petih tekmah dosegli 13 zadetkov, so tokrat naleteli na previsok obrambni zid Šumarjev. Ti so zaprli vse poti do svojega gola in še četrtič v sezoni tekmo končali brez prejetega zadetka. Trenutek odločitve se je zgodil v 52. minuti, ko je Nikola Leko najprej lepo prodrl po levem boku, po kombinaciji Vrbanca in Živko-vica pa je žoga znova prišla do začetnika akcije, ki jo je s približno 18 metrov z izjemno natančnim strelom poslal v mrežo - 1:0. Jure Matjašič bi lahko dve minuti kasneje že določil tekmo, saj se je znašel iz oči v oči z vratarjem Olimpije, a je Nejc Vidmar njegov strel ubranil. V trenutkih, ko se je tekma »lomila«, so se z izjemno požrtvovalnostjo izkazali domačini, ki so preprečili vse poskuse zaključnih strelov Ljubljančanov. Slobodan Grubor: »Verjamemo v to, da je vse mogoče« To je za vas velika zmaga. S. Grubor: »Res je, nihče ni pričakoval, da lahko prav mi zaustavimo serijo Olimpije. A našo ekipo krasi trdna vera v to, da je vse mogoče. To se je danes izkazalo za ključno in igralci so tekmo odigrali na maksimumu, točno tako, kot smo se dogovorili: izjemno so se borili, v fazi obrambe so bili taktično disciplinirani ... Vedeli smo, da bomo skozi tekmo dobili nekaj priložnosti, saj Olimpija z napadalno igro pušča nekaj več prostora in točno to se je zgodilo v 2. polčasu.« Taktično so vaši varovanci odigrali perfektno tekmo. S. Grubor: »Vedeli smo, da gostom ne smemo puščati veliko prostora, saj imajo v svoji ekipi res veliko individualne kakovosti. V 1. polčasu smo imeli nekaj težav s podajami v vmesni prostor, v 2. pa smo to zaprli še bolj kakovostno. Nagrada so tri točke.« Posebej je izstopala borbenost. S. Grubor: »Olimpija je imela nekaj priložnosti, a z nekaj športne Aluminij - Olimpija Ljubljana 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Leko (52.). ALUMINIJ: Janžekovič 7,5 Jakšič 7 Amuzie 7 Kontek 7,5 Martinovič 8 Petrovič 7,5 Vrbanec 7,5 Matjašič 7,5 (od 86. Flakus Bosilj) Krajnc 7 (od 79. Ploj) Leko 8 (od 84. Pantalon) Živkovič 7 Trener: Slobodan Grubor 8 OLIMPIJA: Vidmar, Jurče-vič, Samardžič, Maksimenko, Boakye, Tomič, Brkič (od 72. Valenčič), Suljič (od 33. Savič), Menalo (od 62. Kidrič), Čekiči, Vukušič. Trener: Safet Hadžič. sreče smo vse situacije uspešno rešili - požrtvovalnost se nam je bogato obrestovala. Res pa je tudi, da smo imeli tudi sami še nekaj lepih priložnosti in bi lahko dosegli še drugi zadetek.« Štora ni več v ekipi, a so preostali prevzeli večji del odgovornosti. S. Grubor: »Štor nam bo nedvomno manjkal, saj gre za kakovostnega igralca, a tokrat je Ante Živkovič na njegovem mestu že odigral dobro srečanje. Gre za dobrega napadalca, ki nam bo lahko veliko pomagal v nadaljevanju sezone.« Ilija Martinovič: »Dihamo kot eno, kar nas dela resnično močne« »Ta serija in zadnja zmaga z Olimpijo so izključno plod trdih treningov, naše enotnosti, pozitivnega karakterja ter seveda kakovosti. Na igrišču smo se borili kot 11 gladiatorjev, tudi vsi na klopi so sodelovali. Vsi dihamo kot eno in to nas resnično dela močne.« Taktična disciplina je bila izjemna. I. Martinovič: »Trener to zahteva od nas, tako da na treningih veliko delamo na agresivnosti in tesnem pokrivanju. Igralci smo to sprejeli in rezultati so vidni. Zavedati se je treba, da so v zadnjih prestopnih rokih odšli iz Aluminija v večje klube številni odlični igralci, a so od drugod, pa tudi iz lastnih vrst prišli novi igralci, ki so jih odlično nadomestili.« Olimpija je doslej v petih tekmah zabila 13 zadetkov, proti vam niti enega. I. Martinovič: »Na to smo zelo ponosni. Pomagale so nam odlične analize, za vsakega igralca posebej smo vedeli, kaj je treba narediti. Pomembno je, da smo to tudi izvedli in da smo pri tem pokazali našo kakovost.« Skočili ste na 1. mesto lestvice. I. Martinovič: »Pogled na lestvico je resnično lep. Gre za plod trdih treningov, lahko mi verjamete, da fantje dajemo res vse od sebe.« Foto: Črtomir Goznik Kidričani so na domačem igrišču ugnali Ljubljančane že tretjič zapored. Na fotografiji je v ospredju levo Nikola Leko, strelec edinega zadetka na tekmi. Nikola Leko: »V življenju ni naključij, tudi naše prvo mesto ni« Kako se počutite po prestižni zmagi nad Olimpijo? N. Leko: »Občutki po takšni zmagi so resnično neverjetni! Za zmago smo zaslužni vsi, od strokovnega štaba, vseh v klubu, navijačev, pa seveda do nas igralcev. Že dva meseca vlagamo veliko truda na treningih in tekmah, uspeh je sedaj tukaj, 1. mesto. To morda zveni nekoliko neverjetno, a lahko mi verjamete, da delamo res trdo, verjamemo vase in v naše sposobnosti. Zaradi vsega naštetega to trenutno vodstvo na lestvici zame ni tako veliko presenečenje. Verjamem, da v življenju ni naključij, tudi te naše igre so le posledica odlič- nega dela.« Hitro ste prehajali v nasprotne napade in iz enega od njih tudi zabili. N. Leko: »Naši trenerji so opravili odlično analizo Olimpije, poznali smo njihove slabosti in jih tudi izkoristili. Ti hitri prehodi so bili ključ do uspeha.« Luka Štor je odšel v Nemčijo, njegov delež boste morali nadomestiti preostali. N. Leko: »Danes je to uspelo meni, drugič bo nekomu drugemu. Sploh ni pomembno, kdo zabija, saj naša igra temelji na kompak-tnosti in borbenosti celotne ekipe. Za gol so v enaki meri kot jaz zaslužni tudi moji soigralci. Je pa občutek po dosegu takšnega zadetka težko opisati, gre za res močno čustvo.« Foto: Črtomir Goznik Kakšnih 1000 gledalcev je na tekmi med Aluminijem in Olimpijo poskrbalo za čudovito kuliso. Safet Hadžič: »Aluminij nas je presenetil s čvrsto igro« Proti Aluminiju vam ni uspelo najti zmagovite formule. Kaj je šlo narobe? S. Hadžič: »Aluminij se je branil zelo disciplinirano, težko je bilo prebiti blok osmih igralcev okrog 16-metrskega prostora. Poskušali smo preko bokov in predložkov, a nič ni šlo v gol. Imeli smo nekaj priložnosti, a smo bili slabo razpoloženi, manjkala je koncentracija. Aluminij ima odličen protinapad in polprotinapad in preko enega med njimi so kaznovali naše napake in zasluženo zmagali. Aluminij nikakor ni brez razloga na vrhu lestvice, gre za dobro in kakovostno ekipo. Poznano nam je, da Aluminij zna igrati dober nogomet, morda so bili doslej le nekoliko bolj 'mehki' v dvobojih. To je edina stvar, kjer so me mogoče res nekoliko presenetili, saj so pokazali veliko čvrstosti.« Nejc Vidmar: »Preveč je bilo napak« »Tekmo smo začeli z mislijo na zmago, ampak potek tekme nas je pripeljal do zasluženega poraza. V samih zaključkih akcij nismo bili pravi; kaj je šlo narobe, pa bo pokazala analiza. Takih tekem si ne smemo privoščiti več, preveč je bilo napak, v nekaterih podrobnostih v igri smo padli na izpitu. Aluminiju je eno izmed svojih priložnosti izkoristil, čestitam jim za zmago,« je dejal kapetan Olimpije Nejc Vidmar. Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 20. avgusta 2019 Nogomet • 2. SNL, 4. krog PRVALIGA TelekomSIovenije Velikonja: »Kar je Maribor v 1. ligi, to smo mi v 2. ligi« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so do 65. minute tekme odlično parirali favoriziranim gostom iz Nove Gorice, nato so gostje našli ključ do zmage. Prvi favoriti za osvojitev naslova v 2. ligi se na ptujskem Mestnem stadionu pred kakšnimi 300 gledalci niso predstavili v najboljši luči, a so vseeno vzeli celoten izkupiček. Uspešno so izkoristili »odbitke«, ki so v odločilnih trenutkih tekme pristali v njihovih nogah. Dravaši so odigrali odličen prvi polčas, piko na i kombinatorni igri pa je postavil 21-letni Niko Vajda, ki je dosegel prekrasen zadetek: na levi strani je zdržal dvoboj z branilcev Gorice, nato pa je naredil korak ali dva in zadel v bližino stičišča prečnika in vratnice - 1:0. Ključni del za končni razplet je bila sredina drugega polčasa, pred katerim je gostujoči trener Borivo-je Lučic opravil dve menjavi, dvignil tempo igre, domačinom pa temu ni uspelo slediti. Dejstvo je, da so gostje do obeh zadetkov prišli nekoliko po sreči, kar so odkrito priznali tudi sami. Navijači Drave se po tekmi niso mogli znebiti občutka, da bi v tem srečanju lahko osvojili več ... Po tekmi so misli strnili domači strelec Niko Vajda, gostujoči zvezdnik Etien Velikonja ter oba trenerja, Muamer Vugdalič in Borivoje Lučic. Muamer Vugdalic: »Pri prvem golu je bila situacija sporna« »Ne vem, ali smo si v tej tekmi zaslužili poraz. Že drugo tekmo doma smo izgubili, čeprav smo imeli predvsem v 1. polčasu, pri vodstvu 1:0, še nekaj situacij za povišanje vodstva. Žal se je potem znova zgodilo to, da vsaka odbita žoga gre v naš gol, tu res nismo imeli sreče in smo bili kaznovani. Pri prvem golu je bila situacija sporna, najbrž je bil prekršek nad našim igralcem, nato pa iz nadaljevanja prejmemo gol. Jasno pa je, da ekipa potrebuje čas, da se takšne situacije ne bi ponavljale. Fantom pa ne morem očitati ničesar, dobro delajo, tudi proti Gorici so odigrali s vklopu svojih zmožnosti. Škoda za poškodbo (Raz-goršek, op. a.), zaradi katere smo morali tekmo zaključiti z igralcem manj,« je bila ocena tekme trenerja Drave. Drava Dakinda Ptuj -Gorica 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Vajda (31.), 1:1 Velikonja (72.), 1:2 Lipušček (81.). DRAVA: Hrastnik 6,5 Mate 6 Rešek 6,5 Bajrami 6,5 Petek 7 Grajfoner 6,5 Nelson 7 (od 76. Dedič) Marcius 6 (od 82. Kene) Vajda 7,5 (od 83. Razgoršek) Haljeta 6 Novak 6 Trener: Muamer Vugdalič 6 GORICA: Marjanovič, Lipušček, Tomiček, Grudina (od 57. Kolenc), Kavčič, Jermol, Hodžič (od 46. Asante), Colley (od 75. Gulič), Ma-rinič, Velikonja, Volarič. Trener: Bo-rivoje Lučič. Do 60. minute ste imeli vse pod nadzorom, Gorica je bila precej nemočna v svoj'ih prizadevanj'ih za dosego zadetka. Nato je sledil padec v igri. M. Vugdalič: »Dejstvo je, da smo igrali proti zelo dobri ekipi, ki je prevladovala tudi v prejšnjem krogu proti Kopru, čeprav so tam na koncu izgubili. Ekipa s prvoligaškimi izkušnjami zna vršiti močan pritisk, nas pa je nekoliko 'presekal' prvi prejeti gol. Sicer smo dobro stali na igrišču, razen na začetku tekme si Gorica ni priigrala česa posebnega.« Menjave ste opravili nekoliko pozno. M. Vugdalič: »Takšna je bila odločitev v tistem trenutku, prave potrebe do takrat ni bilo. Vajda je nato sam iskal zamenjavo, tudi Nelson je začutil bolečine, tako da smo sledili temu. Po mojem mnenju menjave niso odločilno vplivale na rezultat.« Nafta je naslednji tekmec, znova ekipa iz ožjega kroga favoritov. M. Vugdalic: »Vsak tekmec je zahteven, še posebej Nafta, ki cilja izjemno visoko. Pripravili se bomo po najboljših močeh, tako kot na vsako tekmo, gremo igrat svojo igro. Želimo biti konkurenčni vsem ekipam v ligi, kar nam je doslej uspevalo, le nekaj športne sreče nam manjka za boljše rezultate.« Niko Vajda: »Gola sem nedvomno vesel, žal pa to ni bilo dovolj za zmago« Doživeli ste poraz proti Gorici, čeprav je bila igra v 1. polčasu zelo dobra. N. Vajda: »Dejansko smo lahko s prvim polčasom zelo zadovoljni, čeprav so imeli gostje na začetku dve priložnosti. Ubranili smo se in nato prevzelo kontrolo nad srečanjem. Imeli smo nekaj dobrih protinapadom, dosegli smo en zadetek, morali pa bi vsaj še enega, saj bi potem zagotovo lažje obdržali prednost. Vse do 65. minute smo dobro stali, gostje niso prihajali v priložnosti. Nato pa se je zgodila ena, nato še druga napaka; pri tem nismo imeli niti kančka sreče, gostje pa zvrhano mero, saj se je žoga pri obeh zadetkih srečno odbila v njihovo posest. Pri tem je težko storiti kaj drugače.« Neenak kriterij Sodnik Dejan Vivod iz Dravograda je sodil slabo, kriterij dosoja-nja prekrškov in ocen za kartone je nihal skozi celotno tekmo. Pri prvem zadetku Gorice je bil nad Matejem storjen prekršek, ki pa ga ni signaliziral, v nadaljevanju akcije se je žoga odbila do Etiena Velikonja, ki je z ne preveč močnim, a izjemno natančnim strelom dosegel sedmi zadetek v sezoni. V oči je zelo zbodel neenak kriterij sodnika v zadnjih trenutkih tekme. Najprej je v 92. minuti Velikonja storil prekršek nad Reškom, nato pa je igralec Drave želel hitro izvesti prosti strel, pri tem pa zadel napadalca gostov, ki se ni umaknil. Sodnik je pritekel v bližino dogodka in dosodil ponovitev prostega strela. Čez 20 sekund se je dogodek ponovil na drugi strani, le da je tokrat Rešek storil prekršek nad Velikonjo. Tudi ta je hitro izvedel prosti strel in pri tem zadel Reška, sodnik pa je igralcu Drave energično pokazal rumeni karton zaradi tega, ker se ni umaknil iz mesta prekrška . Kakšen je bil dogovor ob polčasu? N. Vajda: »Da se postavimo nekoliko bolj nazaj in čakamo na napake gostov. Imeli smo nekaj protinapadov in polpriložnosti, a nam jih ni uspelo izkoristiti. Štejejo pa vedno samo zadetki, nič drugega.« Dosegel si izjemno lep zadetek. N. Vajda: »Gola sem nedvomno vesel, žal pa to ni bilo dovolj za zmago. To bomo iskali na naslednji tekmi.« Naslednja tekma vsa čaka v soboto z Nafto v gosteh. N. Vajda: »Nafta je v zadnjih letih naš stalni tekmec, z njimi so vedno pravi derbiji. Upamo, da bomo igrišče zapuščali z dvignjenimi glavami in z nasmehi na obrazih.« Etien Velikonja: »Zadeli smo srečno, a gol je gol« »V srečanje nismo vstopili tako, kot bi si želeli. Nismo realizirali svojih priložnosti, napak je bilo enostavno preveč, kar je Drava znala kaznovati z izjemnim zadetkom. Nato smo porabili veliko energije, da smo se vrnili v tekmo. Smo si pa skozi celotno tekmo ustvarili več priložnosti, zato je naša zmaga zaslužena,« je prvo oceno tekme podal prvi zvezdnik 2. lige, Etien Velikonja. Do 65. minute ste imeli precej težav s prebijanjem domače obrambe. E. Velikonja: »Res je, čeprav smo poskušali različne stvari, predvsem s spreminjanjem strani napadov. Ko nam je le uspelo izenačiti in se je tekma 'lomila', je bilo nekoliko več prostora, nato smo nekoliko srečno zadeli še drugič. A gol je gol in za nas so to pomembne tri točke.« Si v zelo dobri strelski formi, sedem zadetkov v štirih tekmah si že dosegel. E. Velikonja: »Pomembno je, da ti zadetki prinašajo točke. Imamo velik cilj, a gremo od tekme do tekme, prvenstvo je še dolgo.« Ste največji favorit za 1. mesto: čutite zaradi tega poseben pritisk? E. Velikonja: »Ne bi rekel, da smo prvi favorit, imamo pa res dobro ekipo. So pa v 2. ligi ekipe, ki imajo bistveno večji proračun od naše, ki kupujejo igralce iz Lige prvakov (Vršič, Koper, op. a.). Moja ocena je, da se bomo verjetno tri ekipe borile za vrh in proti tem bodo vse ostale ekipe izjemno motivirane. Na štajerskem koncu dobro veste, kako vse ekipe v Sloveniji igrajo proti Mariboru, mi smo eni izmed 'treh Mariborov' v 2. ligi. Vsaka ekipa se proti nam maksimalno pripravi in kaže posebno motivacijo, zato še zdaleč ni enostavno zmagovati.« Borivoje Lučic: »Kljub slabši igri zaslužena zmaga« Kakšna bi bila vaša ocena tekme? B. Lučic: »V prvih 15 minutah smo imeli dve ali tri priložnosti, ki pa nam jih ni uspelo realizirati. Drava je nato iz prve obetavne situacije zadela, nam pa potem nikakor ni uspelo sestaviti kombinatorne igre. Drava se je postavila na svojo polovico in uspešno blokirala naše ključne igralce. Precej časa smo se mučili, nismo našli pravih idej, kakšnih 45 minut igre je bilo slabih. Gol Velikonje je prinesel novo energijo, naša igra je postala hitrejša, Drava pa je iz minute v minuto padala, kar smo znali izkoristiti. Na koncu je naša zmaga kljub nekoliko slabši igri zaslužena.« Jože Mohorič REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Olimpija Ljubljana 1:0 (0:0); Celje - Maribor 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Vizinger (30.), 1:1 Požeg Vancaš (67.), 2:1 Peričic (84. avtogol); Bravo - Domžale 0:0; Mura - Rudar 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Bobičanec (50.), 2:0 Maroša (75.). CB24 Tabor Sežana - Triglav Kranj 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Sikimic (39., z 11 m), 2:0 M. Babic (90.). 1. ALUMINIJ 6 4 2 0 7:2 14 2. OLIMPIJA 6 4 1 1 13:5 13 3. MURA 5 3 2 0 12:7 11 4. CELJE 6 2 3 1 11:9 9 5. TABOR SEŽANA 6 3 0 3 7:8 9 6. MARIBOR 6 1 3 2 8:8 6 7. TRIGLAV KRANJ 6 2 0 4 9:14 6 8. BRAVO 6 1 2 3 6:9 5 9. RUDAR VELENJE 6 0 3 3 6:12 3 10. DOMŽALE 5 0 2 3 8:13 2 1. SNL: vrh Aluminiju, Celju štajerski derbi Če bi nekomu pred prvenstvom dejali, da bo po šestih krogih na vrhu Aluminij, bi vas najbrž imel za šaljivca. A prav to se je zgodilo, ob tem Kidričani ob Muri (slednja s tekmo manj) še edini ohranjajo niz neporaženosti. Na drugi strani dve ekipi še čakata na prvo zmago, Rudar in Domžale. Prav Domžalčani so največje negativno presenečenje sezone, saj kljub imensko dobri zasedbi in odkriti najavi borbe za vrh nikakor ne najdejo poti iz krize. Nazadnje so kot eno od zamenjav za Jamajčana Shamarja Nicholsona iz Celja pripeljali Janeza Piška, a ta svoji novi ekipi na prvi tekmi ni uspel pomagati do zmage. So pa do nje prišli Celjani, ki so v štajerskem derbiju izkoristili slab dan Špira Peričica. Centralni branilec Maribora je bil glavni krivec za oba prejeta zadetka na Areni Z'dežele, kjer si je tekmo ogledalo približno 3.000 gledalcev. Za nameček je Luka Zahovic pri izidu 1:0 iz 11-metrovke žogo poslal čez gol . Nov poraz je vnesel nekaj nemira v tabor vijoličastih pred odločilnima tekmama kvalifikacij za Evropsko ligo, a upravni odbor kluba ekipi in trenerju Darku Milaniču izraža vso podporo. »Zadovoljni smo z dosežki v evropskih kvalifikacijah, žal pa je neposrečen začetek ligaškega tekmovanja na domačih tleh povzročil veliko nemira. Seveda smo vsi skupaj pričakovali boljši start v prvenstvo, se pa zavedamo, da je bila ekipa po koncu sezone močno spremenjena. Rezultati niso ustrezen odsev podobe našega moštva na igrišču, ne pomenijo pa razloga za obupovanje. Treba je verjeti in vse delati za to, da se rezultatska krivulja obrne v drugo smer,« so med drugim zapisali za spletno stran NK Maribor. Pravi evrogol je v Murski Soboti zabil Luka Bobičanec, s čimer je Mura zadržala mesto pri vrhu. Odlično se še naprej držijo novinci iz Sežane, ki so tokrat proti Kranjčanom dosegli tretjo zmago v sezoni, za Gorenjce pa je to bil tretji zaporedni poraz. JM 2. SNL: sodniki izjemno »radodarni«, Kondic in Glažar rekorderja V 4. krogu 2. lige je bilo očitno, da si ekipe v močni konkurenci nadvse prizadevajo za vsako točko, ki jo lahko osvojijo, temu primeren je bil tudi njihov angažma na zelenicah. Pri tem so večkrat prestopili mejo dovoljenega, zato so imeli izjemno zahtevne naloge tudi sodniki. Ti so pokazali rekordnih osem rdečih kartonov! Najbolj »radodarna« sta bila Božo Kondric, ki je v Biljah pokazal kar 13 kartonov (11 rumenih, dva rdeča), le za malenkost je zaostal Roman Glažar, ki je v Rogaški Slatini desetkrat segel v žep po kartone (8 rumenih, dva rdeča). Krško in Radomlje ostajata na vrhu lestvice, tokrat sta slavila prepričljivi zmagi proti Dekančanom in Beltinčanom. Krčani so ob tem praktično celotno tekmo odigrali z igralcem manj, saj je že v 3. minuti rdeči karton prejel Lovre Čirjak. Najvišjo zmago kroga je dosegel Dravograd, za katerega sta po dva zadetka dosegla Nejc Pečnik in Peter Kogelnik. Dva zadetka je v derbiju kroga med Koprom in Nafto zabil tudi izkušeni Jaka Štromajer. Prvi zadetek v dresu Rogaške je vpisal Filip Jauk, ki za četo trenerja Damijana Romiha igra kot posojen igralec Aluminija. Na lestvici strelcev s po sedmimi zadetki vodita Etien Velikonja iz Gorice in Lovre Čirjak iz Krškega. REZULTATI 4. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Gorica 1:2 (1:0); Koper - Nafta 1903 2:1 (2:0), strelca: 1:0 Štromajer (28.), 2:0 Štromajer (32.), 2:1 Oštrek (58.); Kalcer Radomlje - Beltinci Klima Tratnjek 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Cerar (41. z 11 m), 2:0 Varga (50.), 3:0 Za-bukovnik (67.), 4:0 Nikolic (69.); Koroška Dravograd - Brežice Terme Čatež 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Pečnik (20.), 2:0 Kogelnik (22.), 3:0 Pečnik (51.), 4:0 Adomako (54.), 4:1 Duvnjak (59.), 5:1 Kogelnik (81.). Rdeči karton: Barič (87., Dravograd); Roltek Dob - Brda 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Tiganj (2.), 1:1. Bužinel (58., z 11 m). Rdeča kartona: Suljevic (35.), Rems (56., oba Dob); Vitanest Bilje - Krka 3:3 (2:1); strelci: 1:0 Štrukelj (18.), 2:0 Pušnar (21.), 2:1 Potokar (48., z 11 m), 2:2 Kižlin (79.), 2:3 Pires (82., avtogol), 3:3 Simčič Zuljan (90.). Rdeča kartona: Pušnar (66, Bilje.), Zagomilšek (90., rezervni vratar Bilje); Krško - Jadran Dekani 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Sokler (2.), 2:0 Regvar (70.), 3:0 Jakupovič (72., avtogol). Rdeči karton: Čirjak (3., Krško); Rogaška - Fužinar Vzajemci 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Jauk (8.), 1:1 Paradiž (21.), 2:1 Močic (33.). Rdeča kartona: Čuček (93., Rogaška), Fasvald (93., Fužinar). 1. KRŠKO 4 2. KALCER RADOMLJE 4 3. GORICA 4. VITANEST BILJE 4. KOPER 6. NAFTA 1903 7. KRKA 8. DRAVOGRAD 9. JADRAN DEKANI 10. FUŽINAR VZAJEMCI 4 11. ROLTEK DOB 4 12.BRDA 4 13. DRAVA DAKINDA 4 14. BREŽICE ČATEŽ 4 15. BELTINCI TRATNJEK 4 16. ROGAŠKA 4 3 1 0 3 1 0 3 0 1 2 2 0 2 2 0 2 0 2 1 3 0 1 1 2 1 1 2 1 1 2 0 3 1 0 3 1 1 0 3 1 0 3 1 0 3 1 0 3 16:5 10 11:3 10 10:5 7:5 7:5 8:5 8:7 8:9 7:9 6:8 7:8 5:6 5:8 4:10 2:10 2:10 9 8 8 6 6 4 4 4 3 3 3 3 3 3 JM torek • 20. avgusta 2019 Šport Štajerski 15 Tim Gajser je v Italiji potrdil tretji naslov svetovnega prvaka: prvega je osvojil v razredu MX2, zadnja dva pa v najmočnejšem razredu MXGP. Motokros • Dirka za svetovno prvenswtvo v Italiji Timovi navijači so v Imoli ustvarili fantastično vzdušje, praktično celotni dirkaški vikend je minil v znamenju rumeno-rdeče barve in številke 243. Gajserjevi privrženci so skorajda že zaščitni znak SP v motokrosu. V dirkaški Imoli rumeno-rdeča evforija Imola je bila v nedeljo prizorišče tekme svetovnega prvenstva, na kateri je padla dokončna odločitev o naslovu svetovnega prvaka za sezono 2019 v najmočnejšem razredu MXGP. Tim Gajser iz Pečk pri Makolah (sedaj živi v Morju pri Framu) je na 15. dirki prišel do razlike, ki je tri tekme pred koncem za vse tekmece nedosegljiva. S tem je dosegel največji cilj sezone - postal je svetovni prvak v elitnem razredu MXGP, kar je zanj drugi naslov v tem razredu po letu 2016 (ob tem je leta 2015 slavil v razredu MX2). V prvi vožnji Gajser ni najbolje startal, kmalu je imel s Švicarjem Ar-naudom Tonusom bližje srečanje, ko je najprej Slovenec Švicarju zaprl pot, potem pa se je slednji znašel pred Gajserjevem dirkalnikom, a sta jo oba odnesla brez padca. V deveti minuti se je 22-letni Gajser prebil na drugo mesto, a se je kmalu po tem znašel na tleh, ko je izgubil ravnotežje v eni izmed brazd v ovinku, in nazadoval na osmo mesto. Na koncu je bil v prvi vožnji peti. Za naslov bi mu sicer zadoščalo že osmo mesto. „Nisem najbolje startal, potem sem prišel na drugo mesto, poskušal sem zmagati, a sem potem padel. Poskušal sem se sicer vrniti nazaj, a sem potreboval nekaj krogov, da sem se ponovno ujel. Zelo sem vesel naslova, sezona je bila odlična, vsi so naredili odlično delo," je takoj po prihodu v cilj dejal novi svetovni prvak. V drugi vožnji je startal Gajser nekoliko bolje kot v prvi. S šestega Velika nagrada Italije, Imola, rezultati: 1., 2. dirka 1. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 25 25 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 22 20 3. Tim Gajser Slovenija Honda 16 22 4. Gautier Paulin Francija Yamaha 20 18 5. Pauls Jonass Latvija Husqvarna 15 16 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 664 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 481 3. Gautier Paulin Francija Yamaha 440 4. Arnand Tonus Švica Yamaha 419 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 399 mesta se je v nadaljevanju prebil na tretje, pozneje pa sta se s Seewer-jem borila za drugo mesto. Gajserju je drugi napad uspel in na koncu je zanesljivo prišel v cilj kot drugi. Tako si je še na 14. dirki sezone vsaj v eni vožnji privozil stopničke. Brez stopničk je bil le v Mantovi. S tem si je zagotovil tudi skupno tretje mesto na dirki VN Italije, ki si jo je ogledal tudi italijanski dirkač motoGP Andrea Dovizioso. Gajser-jev uspeh pa je vsekakor razveselil številne slovenske navijače v Imoli. „Včeraj sem bil sproščen, potem pa ponoči nisem veliko spal. Po prvi vožnji sem bil utrujen, ni bila slaba, a sem naredil napako. V drugi sem startal dobro, počutil sem se bolje. Zelo sem vesel in hvala navijačem, ki so neverjetni. Zelo sem vesel,« je bil v cilju po drugi vožnji nasmejan 22-letni Gajser. Na dirki je zmagal drugi iz sobotnih kvalifikacij Nizozemec Glenn Coldenhoff (KTM), ki je odpeljal popolno dirko, saj je zmagal v obeh vožnjah. Skupno drugo mesto je z drugim in tretjim mestom osvojil Švicar Jeremy Seewer. Spomin na prvo zmago na premierni dirki razreda MXGP Je pa bilo v nedeljo v Imoli vse v znamenju Gajserja, ki je na veliki sceni nase prvič opozoril v sezoni 2015. V prihodnji sezoni je na Hondi pri komaj 19 letih in pol marca 2016 prvič v karieri zapeljal med najboljše v tem športu na svetu. Že prvo dirko v karieri v elitnem razredu je v Katarju dobil. Jeseni tega leta pa GP 50 42 38 38 31 je zasluženo prejel zlato številko za svetovnega prvaka. V naslednjih dveh sezonah je imel potem Gajser obilo težav. V sezoni 2017 je bilo preveč težav in napak, tudi nekaj padcev in krono je moral predati. Še precej slabše mu je šlo v sezoni 2018, ko je imel obilo težav s poškodbami. Sezono je končal brez zmage na dirki, kar je bilo v njegovem tretjem letu v MXGP prvič, bil pa je štirikrat drugi in trikrat tretji. Sezono 2018 je sklenil na četrtem mestu. Letos je pozimi zares garal, še posebej pa se je posvetil vožnji na terenu, ki mu je doslej povzročal največ težav, mivki. Prelomna dirka v Trentinu V tej sezoni je sicer potreboval nekaj dirk, da je prišel v zmagovalni ritem. Prelomni trenutek je bil 7. april, ko je prvič zmagal. Pravzaprav je bila to prva zmaga po dolgem premoru in lanski sezoni, polni poškodb. Nanjo je čakal vse od Švedske 2017, napovedal pa jo je z dobrimi uvrstitvami na začetku sezone. Do Trentina je bil dvakrat drugi in enkrat tretji. Sledila je Mantova, kjer je zaradi padca ostal brez stopničk, prvič v sezoni. A nekoliko slabša dirka v Italiji je bila zgolj spodrsljaj, saj je bilo nadaljevanje naravnost sanjsko. Od 19. maja v portugalski Aguedi do 14. julija v indonezijskem Semarangu je bil namreč Gajser nepremagljiv. Nanizal je sedem zmag, med Aguedo in Semarangom je dobil še preizkušnje v francoskem Saint Jean d'Angelyuju, ruskem Orljonoku, latvijskem Kegumsu, nemškem Teutschenthalu in indonezijskem Palembangu, s temi uspehi pa je tlakoval pot do skorajšnjega naslova svetovnega prvaka. Sredi te izjemne serije zmag se je tudi zavihtel na vrh skupnega seštevka. Začetek sezone je sicer pripadel izkušenemu Italijanu Antoniu Cairoliju, ki pa je moral že po Rusiji rdečo številko vodilnega prepustiti slovenskemu tekmecu. Takrat je bilo razmerje v točkah 351-338, pozneje pa se je razlika samo še povečevala. Smola tekmecev s poškodbami Lani je imel Gajser ogromno težav s poškodbami, tudi zaradi tega je moral dolgo čakati, da se je spet vrnil v zmagovalni ritem in postal pravi stroj za zmagovanje. V tej sezoni pa smola s poškodbami ni prizanašala njegovim tekmecem. Cairoli je bil nekaj dirk najresnejši tekmec oziroma prvi zasledovalec, a le do latvijske preizkušnje. Tam je grdo padel in se poškodoval, pozneje se je pokazalo, da zaradi zapletov po operaciji rame ne bo mogel nadaljevati sezone. Že vso sezono pa je na bolniški tudi lanski prvak razreda MXGP. Jeffrey Herlings se je poškodoval že pred začetkom, potem pa je okrevanje trajalo zelo dolgo. Ko se je končno vrnil na motor, je sicer takoj pokazal, da še vedno zna voziti na vrhunski ravni in dobil prvo vožnjo v Latviji. A se je ob tem spet poškodoval, eden od tekmecev mu je namreč zapeljal čez nogo, tako da je bila Latvija za nekaj časa spet tudi zadnja dirka. Do konca sezone se bodo motokrosisti merili še na treh preizkušnjah, naslednja bo že konec tedna, ko bo dirka za VN Švedske v Uddevalli. JM, sta \ Mamila na osnovnih šolah V LAHKO SEM VSAK DAN ZADETA, ČE HOČHI i Foto: MXGP 16 Štajerski Šport torek • 20. avgusta 2019 Tenis • Challenger turnir v Portorožu Rola: »On je moje napake izkoristil, jaz njegovih nisem« V Portorožu je v prejšnjem tednu potekal največji slovenski teniški turnir z nagradnim skladom 50.000 dolarjev, ob tem so organizatorji poskrbeli za vse namestitve. Skupni proračun turnirja serije challenger znaša približno 150.000 evrov. Letošnja zasedba slovenskih igralcev je bila zelo dobra, izmed najboljših je bil Aljaž Bedene prvi, Blaž Rola pa tretji nosilec. Višek letošnjih nastopov v Portorožu je bil sobotni polfinale, kjer sta se med sabo merila trenutno najboljša slovenska igralca. Njun dvoboj je na tribune privabil res lepo število gledalcev, ki so skoraj v celoti napolnili osrednji stadion portoroškega teniškega kompleksa. Aljaž Bedene, 90. igralec sveta, je v polfinalu odigral svojo najboljšo partijo v Portorožu in se je v slovenskem obračunu zasluženo veselil napredovanja v finale. V finalu mu ni bil kos niti Viktor Burasovič. „Definitivno sem v polfinalu prikazal najboljši tenis ta teden. Delno zaradi tega, ker Blaža dobro poznam, saj veliko trenirava skupaj, po drugi strani pa sem bil tudi zelo zbran in motiviran. Bolj ko se je dvoboj razvijal, bolj sem bil samozavesten in bolj sem zaupal svojim udarcem. Dokazal sem, da Challenger turnir v Portorožu (50.000 dolarjev), rezultati: 2. krog: Rola (3.) - Gabashvili (Rusija) 7:5,6:2; 3. krog: Rola (3.) - Šetkič (BiH) 6:1,6:4; četrtfinale: Rola (3.) - Safiullin (Rusija, 8.) 6:2,6:1; polfinale: Rola (3.) - Bedene (1.) 3:6,2:6; finale: Bedene (1.) - Burasovič (Norveška) 7:5,6:3 če izvajam svoje udarce, če ne delam neumnih napak in če sem vseskozi motiviran, lahko igram zelo dober tenis," je dejal Bedene, ki je zbranost ohranil tudi po padcu na koleno v drugem nizu, zaradi katerega je bil dvoboj prekinjen dobrih pet minut. Na drugi strani je bil Blaž Rola zelo suveren v uvodnih treh partijah, v katerih ni oddal niza, polfinale pa ni minil po njegovih željah. „Žal se v polfinalu stvari niso razvile v mojo smer tako kot v prejšnjih dneh. Delno sem za to kriv sam, delno pa, ker je bil na drugi strani Aljaž Bedene. Ni mi pustil razviti moje igre, izkoristil je vse moje napake, jaz pa njegovih nisem. Brez dvoma je tokrat zmagal boljši tekmec," je po dvoboju športno dejal Rola. 28-letni Ptujčan vseeno zadovoljen zapušča slovensko obalo, saj se je četrtič na zadnjih petih chal-lengerjih uvrstil vsaj v polfinale. Na novi lestvici ATP bo skočil za prib- ližno 15 mest in se bo lahko kvalifikacij za odprto prvenstvo ZDA, ki ga čakajo naslednji teden, udeležil kot eden od prvih 125 igralcev na svetu. »V Portorožu je vedno lepo igrati, saj je na tribunah polno domačih navijačev. Počutim se dobro, igra je dobra, pravzaprav že vso sezono igram dobro in tako bom tudi nadaljeval. Čutim dobro energijo in tudi izgubljene točke me ne spravijo iz tira," je kratko strnil misli Blaž. Grega Žemlja: »Pri Blažu smo spremenili veliko stvari« Grega Žemlja, slovenski rekorder po nastopih v reprezentanci za Davisov pokal, in sedanji trener Blaža Role, je bil navdušen nad predstavami svojega varovanca. Prevzel ga je pred letom in pol, ko je bil 28-letni Ptujčan približno 150 Nogomet • NK Ormož NK Ormož optimistično v prihodnost Nogometni klub Ormož, ki ima za sabo 24-letno tradicijo (ustanovljen je bil leta 1995), a tudi pestro zgodovino, se je pred dobrimi tremi meseci znašel v precej brezupni situaciji. Z mesta predsednika je nenadoma odstopil Zlatko Klemenčič, ostali so brez finančnih sredstev, okrog 160 članov kluba je zrlo v negotovo prihodnost. A nekaj najzvestejših članov ni stalo križem rok. Kmalu so sestavili kadrovsko komisijo z Vukašinom Nikolicem na čelu ter na izrednem občnem zboru izvolili novega predsednika in novi upravni odbor. Na mesto predsednika so izvolili Stanka Podgorelca, upravni odbor pa po novem sestavljajo Franci Tr-stenjak, ki je tudi tajnik kluba, Emil Trstenjak, Boris Caf, Janja Kolma-čič Majhen, Vukašin Nikolic, Jože Magdič, Miran Senčar, Aleksander Sagadin in Dušan Gerlovič. Tako se je situacija do danes že precej izkristalizirala, člani so si zastavili jasne cilje in polni optimizma zrejo v nove čase. Pred dnevi so sklicali novinarsko konferenco, kjer so pojasnili minule zaplete in nove načrte, predvsem pa poudarili, da znotraj kluba nikoli ni šlo za kakršne koli nečiste posle, kot se je govorilo po Ormožu, morda le za nekaj nereda v blagajniškem poslovanju. NK je Ormož pripravljen na novo nogometno sezono. Na tekmovanja so prijavili ekipe U-7, U-9, U-11, U-13 in U-15, kadete, mladince, člansko ekipo in veterane. V teh dneh potekajo vpisi v Nogometno šolo. Da mladih nogometašev ne manjka, je povedal vodja Nogometne šole Boštjan Strnad, minulo sezono so imeli v vseh selekcijah kar 60 na-dobudnežev. Nekaj težav je edino s številom nogometašev v selekciji U-15, ekipo bodo tako letos sestavili v sodelovanju z NK Središče ob Dravi, pa je povedala tajnica Nogometne šole Janja Kolmačič Majhen ter dodala, da so minulo sezono Blaž Rola je v Portorožu odigral dober turnir in se še četrtič na zadnjih petih turnirjih prebil do polfinala. mest nižje na lestvici ATP, kot bo zdaj po turnirju v Portorožu (okoli 125. mesta). »Nobene stvari v športu ali tenisu se ne da narediti čez noč. Pri Blažu smo spremenili veliko stvari in mislim, da se učinki že kažejo. Najprej se je geografsko ustalil, saj je bil prej vedno razpet med celinami. Zdaj živi in trenira zgolj v Sloveniji. Nato smo se lotili fizične priprave in določenih malenkosti, predvsem kotov pri udarcih, ki jih kot levičar ni izkoriščal. Zadnje me- sece delamo tudi na mentalni pripravi. Verjamem, da se je sposoben vrniti na mesta, ki jih je nekoč že zasedal,« pravi Grega Žemlja. Blaž Rola je bil najvišje na ATP-le-stvici leta 2015, ko je bil 78. igralec sveta. Član ptujskega kluba v Kranju ugnal vso konkurenco V Kranju se je začela serija treh mladinskih ITF-turnirjev na slovenskih tleh, ki jih bodo organizirali klubi v Kranju, Mariboru in Domža- lah. Na prvem - bil je 4. ranga - je na Gorenjskem blestel član TK Terme Ptuj Filip Jeff Planinšek (letnik 2001). Planinšek je bil na turnirju 1. nosilec, trenutno pa v mladinski konkurenci med slovenskimi igralci na mednarodni ITF-lestvici zaseda najvišje, 296. mesto. V Kranju je od- odlično izpeljali nogometni turnir in nogometni tabor z rekordno udeležbo. V NK Ormož ne skrivajo želje, da člansko ekipo v vsaj dveh letih pripeljejo v Superligo in da bi eno mlajšo selekcijo v roku treh let pripeljali do 2. slovenske nogometne lige. V Nogometni šoli so letos zagotovili štiri nove trenerje, strokovni vodja oziroma trener članske ekipe, ki v tem času že vestno trenira, pa je Marko Velečič. Kot je povedal tehnični vodja Amadej Sklepič, člansko ekipo sestavlja pet igralcev iz minule sezone, deset je novincev, od tega trije prihajajo iz Hrvaške. Ekipa je priprave začela konec julija, obetajo si kar se da dobre rezultate. Ormoškim nogometašem je z novimi tribunami in klubskimi prostori ter z glavnim in pomožnim igriščem zagotovljena odlična infrastruktura in s tem vrhunski pogoji za delo. Zdaj bo treba le pošteno zavihati rokave. Čas je. UK Filip JejJPlaninšek in trener Luka Hazdouac igral dober turnir in na koncu tudi upravičil status prvo postavljenega igralca. Na poti do lovorike je ugnal pet tekmecev, najtežje delo pa je imel v polfinalu, ko je bil na nasprotni strani mreže vrstnik iz Srbije Vanja Dobrnjac. Mariborčan je tam s 7:4 slavil šele v podaljšani igri odločilnega tretjega niza. Tri nize je varovanec trenerja Luka Hazdovca igral tudi v finalu, proti 3. nosilcu iz Slovaške, a je v zadnjem nizu bil bolj prepričljiv. Za Planinška je to tretji osvojeni turnir podobnega ranga med posamezniki, prva dva je osvojil leta 2017 v Mostarju in Baru. Pri dekletih sta iz TK Terme Ptuj nastopili Maja Makorič in Tara Go-rinšek. Majo je v četrtfinalu ustavila 1. nosilka in kasnejša zmagovalka turnirja, Hrvatica Noa Krznarič, Tara pa je v 3. krogu klonila proti Mariborčanki Noki Jurič. JM, sta Mladinski ITF-turnir v Kranju, fantje, rezultati: 2. krog: Planinšek (1.) - Biasiolo (Italija) 6:2, 7:5; 3. krog: Planinšek (1.) - Mujakič (Nemčija, 15.) 6:0, 6:3; četrtfinale: Planinšek (1.) - Katuck (Slovaška, 8.) 6:3, 6:1; polfinale: Planinšek (1.) - Dobr-njac (Srbija, 5.) 6:7(2), 6:2, 7:6(4); finale: Planinšek (1.) - Pavlovic (Slovaška, 3.) 6:4, 6:7(4), 6:3. torek • 20. avgusta 2019 Šport, rekreacija Štajerski 17 Nogomet • Super liga MNZ Ptuj Super liga bo super zanimiva Večina ekip, ki bo v sezoni 2019/20 nastopala v nogometni Super ligi, je priprave začela v drugi polovic junija, pred igralci je le še sklepni teden priprav. Trenerji so v večini že sestavili igralske mozaike, v vseh klubih je prišlo do nekaterih sprememb. Te bodo dodobra vplivale na razporeditev moči klubov, zato bo v tej sezoni Super liga super zanimiva. Uvodni krog bo odigran konec tedna, mi pa smo pripravili pregled dogajanja po klubih. Apače ciljajo med prvih pet Trener nogometašev Apač Bogdan Bauman je svoje igralce na pripravah pozdravil 17. julija. Igralci trenirajo trikrat na teden, ob koncu tedna pa so jih čakale prijateljske tekme. Opravili so tudi nekaj kadrovskih rošad na relaciji odhodov in prihodov. Nova igralca sta Sergej Košnik (Cerkvenjak) in Boštjan Petrovič (Podvinci). K članski ekipi sta priključena tudi mladinca Žan Leljak in Tim Sambolec. V smeri Gerečje vasi se je podal Aljaž Medved. Malo število sprememb bi lahko bila prednost pri uigranosti nogometašev Apač, katerih cilj je zgornji del lestvice oz. uvrstitev med prvih pet ekip. Boč brez večjih sprememb Priprave na novo sezono so v ekipi Boča iz Poljčan začeli prvi teden v juliju. Trener Matej Hajšek ni pripravil posebnih kondicijskih priprav, ampak so igralci moči nabirali skozi igro. Odigrali so nekaj prijateljskih tekem, njihovi tekmeci so bili Rogaška, Fram in Zreče. Na teh tekmah rezultat ni bil v ospredju, je pa bil trener zadovoljen s prikazano igro in zavzetostjo igralcev. Članski ekipi so se pridružili nekateri mladinci, drugače pa je jedro ekipe ostalo enako kot v prejšnji sezoni, ko so z dobrimi predstavami na koncu osvojili 2. mesto v 1. razredu MNZ Ptuj. Kot novinci v Super ligi so si zadali cilj nabrati čim več točk in privabiti večje število gledalcev na tekme, s katerimi bi lahko proslavili tudi vsako doseženo zmago. Malo sprememb v vrstah Bukovcev Nogometni klub Bukovci se je s člansko ekipo prvič sestal 15. julija, ko je trener Miran Ljubec pozdravil bolj ali manj znane obraze. V osnovi je ekipa ostala v glavnem nespremenjena. Ekipi so se priključili Krešimir Plemeniti (Dobrovce), Marko Šmi-goc (Bled), hrvaški igralec Kristjan Pintarič in trije mladinci iz lastnega mladinskega pogona. Po poškodbi se je v ekipo vrnil Domen Bauman. Zaradi selitve je ekipo zapustil le Sašo Kocen. Bukovci so ob turnirju v Stojn-cih, kjer so odigrali dve tekmi, pred tem odigrali še tri. Vse tri so izgubili, in sicer z Vidmom 2:4, s Podvinci 3:5 in z Gorišnico 0:3. Šlo je za pripravljalne tekme, v katerih trener Ljubec ni mogel računati na vse igralce, sicer pa ima v kadru 20 nogometašev. »Imamo kakovosten kader in enake cilje kot v lanski sezoni -preboj med prvih pet ekip in posledična uvrstitev v ligo za prvaka,« je dejal Miran Ljubec. V Cirkulanah imajo težave s poškodbami igralcev 15. julij je bil prvi zbor igralcev NK Cirkulane. Trener Damjan Vogrinec je pripravil za svoje nogometaše standardni načrt priprav, ki je baziral tudi na izboljšanju fizične pripravljenosti. V prvem delu priprav so opravili po tri treninge na teden in odigrali nekaj prijateljskih tekem, na katerih so bili zelo uspešni. Tako so premagali Grajeno (3:2), Skorbo (4:1) in Gerečjo vas (5:3), z Dobrovci pa so igrali 1:1. A so te tekme terjale tudi velik davek, saj so se nekateri igralci lažje poškodovali, dva pa celo težje: Žan Belšak si je zlomil ključnico, Bruno Gale pa si je strgal križne vezi, tako da sta v glavnem izgubljena za prvi del sezone. Gre za resne težave pri sestavi ekipe, ki sta jo v tem prestopnem roku okrepila Uroš Krajnc (Maj-šperk) in Tomi Štumberger (Haj-dina), medtem ko sta odšla oba hrvaška igralca, igralsko kariero je zaključil Mihael Leskovar. Cirkula-ne ne glede na težave s poškod- bami odkrito ciljajo na sam vrh lestvice. * v» v • Gerecja vas začenja na novo Po lanski sezoni je prišlo do velikih sprememb v NK Gerečja vas, saj je prišlo do zamenjave na vodilnih položajih, prav tako pa je prišel nov trener - Marko Drevenšek. Odličen nogometaš je nazadnje igral za avstrijski Bad Radkersburg, sedaj pa je v domačem okolju prevzel dvojno vlogo, saj bo ekipi po potrebi pomagal tudi na zelenici. Soigralce je prvič pozdravil 22. julija in od takrat naprej imajo po štiri obveznosti na teden. V tem pripravljalnem delu so večino vaj, ki so bile povezane s kondicijskim delom, opravili z žogo. V kadru Gerečje vasi je prišlo do velikih sprememb, tako so ob že omenjenem Marku Drevenšku novi igralci Silvester Jakša, ki je prav tako igral v Avstriji pri nižjeli-gaškem klubu, Aljaž Medved (Apače), Matic Šlamberger (Hajdina), Urban Tomanič (Aluminij), Lovro Pišek (Hajdina - mlajše selekcije), Gregor Gasenburger (Slovenja vas), Simon Kaisersberger (Hajdo-še), Mitja Hertiš (Marjeta) in Alen Šešo (Ormož). Iz kluba sta odšla Nejc Lončarič in Sergej Krajnc. Trener vratarjev je postal Leopold Šmigoc, ki je doslej deloval v Vidmu. »Kljub vsem spremembam bomo na vsaki tekmi igrali na zmago. Naš cilj je prikazati čim boljšo igro, s katero si želimo v naš športni park privabiti čim več gledalcev. Ti bodo lahko videli na zelenici kar nekaj domačih fantov, naš skupni cilj pa je stabilizirati ekipo in biti čim višje v Super ligi,« je dejal Marko Drevenšek. Hajdinčani pomlajeni v novo sezono Sredi julija so se na pripravah zbrali tudi nogometaši Hajdine. V prvih dveh tednih je trener Samir Colnarič izpeljal po štiri treninge in tekmo na teden, v nadaljevanju pa se je ritem nekoliko spustil, saj so opravili po tri treninge in tekmo. Kondicijo so nabirali v glavnem skozi vaje z žogo in so se že solidno pripravili za novo sezono. V njej ne bodo mogli računati Foto: Črtomir Goznik V lanski sezoni so na 1. mestu Super lige končali Podvinčani, ki bodo letos nastopali v tretjeligaški konkurenci. Na fotografiji je utrinek s tekme s Hajdino. na tri igralce, saj so v nove sredine odšli Tomi Štumberger, Robert Travnikar in Matic Šlamberger. Bodo pa lahko računali na nekaj novincev: iz Podvincev sta prišla Matija Goričan in Matej Svržnjak, iz Brunšvika vratar Timotej Tomič, medtem je trener Colnarič k članom priključil kar sedem izhodnih mladincev, to so Gregor Predika-ka, Aljaž Cvikl, Anej Lozinšek, Alen Koropec, Jakob Kolenko, Klemen Kovačec in Harbin Imeri. Hajdinčani si z novo zasedbo želijo preboj med najboljših pet ekip v Super ligi. Veliko novih igralcev v Markovcih Trener NK Markovci Jura Arsič je igralce na uvodnem treningu zbral 22. julija. V tem času so imeli kombinirane priprave, saj so delali vaje za moč, obenem pa so uigravali ekipo, ki bo po Arsičevih besedah zelo dobro pripravljena na novo sezono. Pripravljalno obdobje je sestavljeno iz približno štirih do petih tedenskih obveznosti plus tekma. Na teh tekmah se je predstavila tudi večina novincev, in ti so Miha Leben, ki je prišel iz Zavrča, Nejc Lončarič in Sergej Krajnc sta doslej igrala za Gerečjo vas, Matic Foto: Črtomir Goznik Tudi v novi sezoni bosta tekmeca med superligaši ekipi Stojncev in Gerečje vasi. Kmetec in Uroš Gajser sta branila barve Tržca, Martin Doliška je igral za Skorbo, Timotej Zemljarič pa je prišel iz mladinskih vrst Bukovcev. Pridružila sta se jim še dva bivša vratarja Drave, ki pa v zadnjih dveh sezonah nista bila aktivna, to sta Aleš Hercog in Patrik Mohorko. Slednja dva bo treniral novi trener vratarjev Franci Nahberger. NK Markovci so zapustili Leon Anžel, Alen Toplak, Marko Ljubec in Marko Mlinarič. Glede na sestavo ekipe je trener Markovcev Jura Arsič pred začetkom sezone v Super ligi optimistično razpoložen in njegovo ekipo pričakuje pri vrhu prvenstvene lestvice. Tudi Pragersko si želi med prvih pet V premoru je ekipo Pragerske-ga kot trener prevzel Borut Kopše, ki je s priprave igralcev začel 15. julija. Nogometaši so v prvih štirinajstih dneh imeli deset aktivnosti in v tem obdobju so delali v glavnem na vzdržljivosti in moči. V zadnjem obdobju so zmanjšali obremenitev na tri treninge tedensko in tekmo. Na prijateljskih tekmah je Kopše preizkusil celoten igralski kader, v katerem so novinci Marko Gre-gorc, Vid Ules in Jakob Ules, ki so prišli iz NK Rošnja Loka, Luka Kova-čič (Boč Poljčane) in Žan Mohorko (Kety Emmi Bistrica). Omenjenim se je pridružilo še pet igralcev, ki so bili posojeni v Slovensko Bistrico. Iz kluba je odšel David Studenčnik. Glede na sestavo ekipe si v Pra-gerskem želijo čim bolj stabilnih predstav v prvenstvu, njihov cilj pa je uvrstitev med najboljših pet ekip, ki bodo igrale ligo za prvaka. V Stojncih z mlado in ambiciozno ekipo 22. julij je bil datum začetka priprav v NK Stojnci, katerih člansko ekipo bo v sezoni 2019/2020 vodil Matej Bromše. Ta je v ciklusu priprav igralcem pripravil tri treninge tedensko plus tekmo. Treningi so bili na začetku bolj vzdržljivostno naravnani, sledilo je nabiranje moči ter nogometni del. Tega so Stojnčani začeli na dveh prijateljskih pripravljalnih tekmah, saj so se najprej pomerili z Ljutomerom (2:3), nato pa so premagali Mons Claudius (4:2). Stojnčani so odigrali tudi domači turnir. Trener Bromše bo v novi sezoni računal na naslednje nove igralce: Miha Zelenik (Lovrenc na Dravskem polju), Marko Ljubec (Markovci), Marko Mlinarič (Mar-kovci), Patrik Vidovič (mladinec Drave), Žan Baranašič (Marjeta), Uroš Gašperič (Podvinci), Patrick Hameršak (Zavrč) in Alen Toplak (Markovci). Klub so zapustili Se-bastjan Piberčnik, ki je končal kariero, Milan Kokot, Davor Priher, Marko Ladič in Marko Roškar. V ekipi Stojncev bo v novi sezoni veliko mladih domačih igralcev, ki so zelo ambiciozni in si želijo napredka, tako da upajo na preboj med prvih pet ekip Super lige. Zavrč bo velika popestritev Super lige Priprave na tekmovanje v Super ligi so igralci Zavrča začeli 15. julija, ko jih je na uvodnem treningu pozdravil trener Velimir Žganec. Do pretekle sezone redno deloval v završki nogometni šoli, sedaj pa je prevzel nov izziv - vodenje članske ekipe. Hrvaški strokovnjak s svojimi igralci vadi trikrat tedensko, ob koncih tedna je nogometaše navadno čakala prijateljska tekma. V novem prvenstvu bo trener Žganec lahko računal na naslednje okrepitve: Dario Šincek, Mislav Šincek, Roman Rog, Dario Bubeg (vsi Vinica), Dominik Hunjet (Ces-tice), Milan Kokot (Stojnci), Dominik Dombaj (Petrinjac), Sandro Martinčevič (Nova ves), Damjan Habrun (Bukovci), Teo Prapotnik (Ormož), Marko Pajnkiher (Grajena) in Tibor Banič (Aluminij). Slednji je najbolj zveneče ime, gre za odličnega mladega vratarja letnika 2000, ki je že branil tudi za završke mlajše selekcije. Iz kluba so odšli Matej Lenart, Miha Leben, Primož Petek in San-di Kralj, v Nogometno šolo Korant pa so posodili Kevina Vesenjaka, ki je v zadnjih dveh sezonah že igral za člane in bo pomagal mladinski Korantovi ekipi. Novinec v Super ligi ima precej premešano in zanimivo ekipo, ki se bo trudila prebiti v zgornji del prvenstvene lestvice. David Breznik Super liga, pari 1. kroga: 24. 8., ob 17.00: Pragersko - Cirkulane, Hajdina - Bukovci , Zavrč - Markovci; 25. 8., ob 17.00: Boč - Apače, Stojnci - Gerečja vas. 18 Štajerski Na sceni torek • 20. avgusta 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambla Golobčki in Kapljica Z odprtega odra NZG Ptuj 2019 zelo mlada glasbenika. Če bomo še naprej vztrajali in igrali skupaj, nas boste prihodnje leto slišali ne tek- šam in pojem jo že od malih nog. Vadimo v Kicarju, izbiramo pa Slakove, Miheličeve in Avsenikove movalnem delu ptujskega festivala skladbe," je v imenu ansambla Ka- NZC. Meni osebno narodno-za- pljice povedal Miroslav Kosi. bavna glasba veliko pomeni, poslu- MG V sklopu jubilejnega, 50. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019 sta na prvem odprtem odru, ki so ga organizatorji namenili mladim, še neuveljavljenim ansamblom, nastopila dva zelo mlada ansambla: Go-lobčki, ki ga sestavljajo osnovnošolci, in Kapljica, katerega ustanovitev je spodbudil prav letošnji festival. Slovenski organizatorji festivalov narodno-zabavne si želijo, da bi na festivalih v prihodnje nastopalo čim več mladih ansamblov, ki šele stopajo na glasbeno pot. Stroga festivalska sita so namreč najboljše sito za kakovostno glasbo in uspeh ansambla. Letos jih še niso ocenili, saj jubilejni festival ni bil tekmovalnega značaja. Omogočili pa so jim tudi, da se srečajo z nekaterimi že uveljavljenimi ansambli, ki so na sceni že nekaj let in so ponosni nosilci festivalskih nagrad. Izmenjava izkušenj in povezovanje med ansambli so prav tako zelo pomemben vidik vsakega festivalskega odra. Ansambel Golobčki prihaja iz Slovenske Bistrice. Sestavljajo ga osnovnošolci, stari od 10 do 14 let, ki nastopajo skupaj že dve leti. Maja Škrinjar poje, Eva Golob igra harmoniko, Sara Golob kitaro, Klemen Kovačič bas kitaro Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Kapljica in tudi poje ter Tjaša Polegeg, ki igra klarinet, a na Ptuju ni nastopila, ker je bila odsotna. Skupaj so začeli igrati zaradi praznovanja abrahama Evinega in Sarinega dedka in babice. Domači in prijatelji jih zelo podpirajo, se pa še vedno najdejo tisti, ki se iz naro-dno-zabavne glasbe norčujejo, so povedali mladi glasbeniki. Vadijo trikrat tedensko. Zgledujejo se po Slakovi glasbi. To, da so lahko nastopili na odprtem odru ptujskega festivala NZG Ptuj 2019, jim zelo veliko pomeni. Strokovno pomoč imajo v učitelju glasbe, saj želijo čim bolj napredovati v kakovosti igranja in petja. Njihova želja je, da bi nekoč uspeli, da bi jih ljudje spoznali in jih radi poslušali. Ansambel Golobčki Zelo ambiciozno so si svoje cilje zastavili člani ansambla Kapljica iz okolice Ptuja, ki se trudijo, da bi v njihovi glasbi uživali tudi ljudje, tako kot uživajo sami. Skupaj so dobra dva meseca, njihov nastanek je spodbudilo vabilo organizatorjev ptujskega festivala NZG, da si na odprtem odru želijo mlade, še neuveljavljene ansamble. Sestavljajo ga Tjaša Lorbek (harmonika, vokal), Metod Cepin (kitara, kontrabas) in Miroslav Kosi (vokal), edini z večletnimi glasbenimi izkušnjami. Veliko jim pomeni, da so lahko bili del uspešne zgodbe 50. ptujskega festivala NZG. „Ko sem bil majhen, si niti v snu nisem mislil, da bom nekoč stal na tem odru, igral in pel. Z menoj sta dva m m. ujmi ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. S.O.S. - Sexy bikini Z. UNIKAT - Pred tabo zdaj stojim 3. BISERI - Za njo NARODNA 1. Ans. ŠEPET - Na kožo pisan Z. DOLENJSKIH 5 - Ne bodi taka reva 3. PVANINSKI ABUHI-Tvoj junak vK- NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:_ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Haloze, Stoperce • Okrepčevalnica Dolina Winettu Oaza zelenja, miru in najboljših postrvi Haloze so dežela tisočerih gričev v severovzhodni Sloveniji, ob desnem bregu Drave, južno od Ptuja, ob meji s Hrvaško, z značilnim razgibanim reliefom, strmimi pobočji in ozkimi dolinami. Za nekatere je raj na zemlji, spet za druge odročno območje, tudi v prometnem pogledu, marsikdaj pozabljeno. Zagotovo pa je to svet podjetnih ljudi, ki se trudijo, da bi bili privlačni tudi za domače in tuje turiste, ki iščejo sprostitev daleč od prometa, v mirnih zelenih oazah, neokrnjeni naravi, kjer je moč uživati v domači kulinariki, izvrstnih belih vinih ter v ogledih naravne in kulturno-zgodovinske dediščine. V okrepčevalnici Dolina Winettu v Zgornji Sveči (Stoperce, občina Majšperk), ki se nahaja ob glavni cesti iz Majšperka proti Rogatcu, v prijetno urejenih lesenih objektih z odprtimi in pokritimi terasami že 23 let pripravljajo po mnenju številnih gostov najboljše pečene postrvi v Sloveniji, ob tem pa razvajajo še z doma pripravljenimi kremnimi rezinami, ki jih pripravljajo od leta 2005. Obe hišni specialiteti pripravljajo po svojih receptih, ki so skrivnost hiše. V stalni ponudbi so tudi domači narezek oz. suhome-sni proizvodi s kmetije Lampret in domača vina, pridelana v njihovem vinogradu. Grozdje do kleti pripelje od julija letos nova nosilka dejavnosti Valerija Lampret, kletari pa mož Janez, dosedanji nosilec dejavnosti. Njihova trta raste v najlepšem delu Slovenije, v Trdoboj-cih (če niste vedeli: rojstni kraj boksarja Dejana Zavca!), kjer imajo tudi sadovnjak. V poletni sezoni pa postrežejo še jagenjčka, kozlička in odojka. Gostom želijo ponuditi kar najbolj zdrava živila, lokalno pridelano hrano, zato se trudijo, da bi doma, v Halozah, pridelali kar največ. Za potrebe Doline Wi- nettu so tako uredili še dopolnilno dejavnost na kmetiji, žganjekuho, predelavo mesa, tako da lahko prodajajo svoje izdelke. Njihov borovničevec je bil na ocenjevanju prvak Slovenije, ponujajo tudi domačo travarico. Znani so tudi po prazniku borovničk, na katerega povabijo vsako leto tretjo nedeljo v avgustu. Zgodba okrepčevalnice Doline Winettu v začetku ni bila nič posebnega. Prvi nosilec dejavnosti Janez Lampret si je leta 1996 omislil športni ribolov, da bi se tako Foto: Črtomir Goznik Valerija Lampret (prva z leve): „Trudimo se, da gostje dobijo najboljše, kar dajejo Haloze, da od nas odhajajo zadovoljni in se vračajo." Postrv pripravljajo po skrbno varovanem receptu; da je ena najboljših daleč naokrog, so se že prepričali gostje iz celega sveta. preživljal. Uredil je manjši bife, do imena pa je prišlo povsem po naključju, in ker se je prijelo, so ostali pri njem, četudi z zgodbo Winettouja nimajo nič. Vode je bilo na tej lokaciji premalo, da bi imeli športni ribolov in svojo ribogojnico. Danes so v ribniku konzumne ribe, gostje si lahko ribo, ki jo bodo pojedli, sami ulovijo. Sčasoma so uredili spremljajoče objekte, tudi igrišče za otroke, tako da lahko naenkrat sprejmejo že med 350 in 400 gostov, če je vreme lepo in je mogoče sedeti na terasah. Odprto imajo vse leto, tako so se odločili pred štirimi leti, tudi zato, da obdržijo kakšnega delavca več, ker so prej v glavnem zaposlovali za čas sezone. Trenutno jih za goste skrbi dvajset. Daleč od prometnic, a vendarle uspešni Četudi je oaza zelenja in miru, okrepčevalnica Dolina VVinettu, oddaljena od glavnih prometnic, nekoliko bolj skrita očem, brez nekih velikih tabel, jo ljudje, ki cenijo kvalitetno ponudbo, najdejo. Ker so „indijanci", se radi pošali- jo, želijo biti skriti. Valerija pove, da gostje prihajajo s celega sveta, mnogi se vračajo, ker vedo, da bodo dobili tisto, kar pričakujejo. Noben problem ni, da ne bi uspel tudi na tako odročnem območju, do katerega ne vodi asfalt. Z dobro ponudbo se da uspeti, Dolina Winettu je dokaz za to. Veliko je tudi ruskih gostov, ker so blizu Rogaške Slatine, tudi arabski gostje prihajajo, pa številni Slovenci - od doma in iz zamejstva. Nekateri med njimi, ki so kdaj obiskali ameriške indijanske rezervate, so jih že večkrat razveselili s skulpturami Indijancev, totemi. Obiskal jih je tudi že potomec Indijancev in jim podaril indijansko ogrlico. V Dolini Winettu se pogosto ustavijo tudi vsi tisti, ki se odločijo za vzpon na Donačko goro. Lampretovi so zadovoljni s tem, kar so dosegli v 23 letih, vedno se trudijo, da bi gostom ponudili nekaj novega, domačega. V načrtu imajo ureditev manjšega živalskega vrta z domačimi živalmi, želijo pa postaviti tudi lesen vigvam; nekoč so imeli že platnenega, pa se ni obdržal. Majda Goznik torek • 20. avgusta 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK juha iz svinjske zelenjavna juha, bučkina juha, rižota omaka iz stročjega piščančji paprikaš, čebulna juha, ražnjiči vampi, polenta, krače z zdrobovim po dunajsko ocvrta z mesom, srbska fižola s korenčkom, testenine, kipnik s na žaru, šopska endivija v solati, ponvičnikom, kuhana posebna klobasa, solata, jogurtova pire krompir, kislo smetano solata, lepinje, jogurt s sadjem krača, riž, solata, kumarična solata, strjenka hrenovke (ali brez šamrole sadje sladoled njih), jabolčni zavitek Zdrobov ponvičnik Sestavine: 3/8 l mleka, 5 dag margarine, sol, 1/8 l pšeničnega zdroba, 2 jajci, zelen peteršilj. Včasih je treba v zamrzovalniku narediti inventuro in takrat po navadi v kakem pozabljenem kotičku najdemo kaj takega, kar bi končno vendarle bilo treba pojesti. Ob naši nedavni čistilni akciji smo našli amico - svinjsko kračo. Neobdelano, neprekajeno, takšno za skuhati. In smo jo skuhali. A kaj dati v to svinjsko juho, da bo nekaj drugačnega, privlačnega? Odločili smo se za ponvičnik, ker smo na to jušno zakuho že skoraj pozabili. Pa smo se lotili dela! Mleko, maščobo in sol zavremo in z metlico zakuhamo pšenični zdrob. Nato mešamo pri nižji temperaturi s kuhalnico nekaj minut. Odstavimo, in ko je še vroče, posamič pridajamo rumenjaka. Nežno dodamo beljakov sneg in sesekljan peteršilj. Zlijemo na manjši namazan in pomokan pekač (ali obložen s papirjem za peko). Pečeno bo v 20 minutah. Vzamemo iz pečice in obrnemo na desko, da se ohladi. Narežemo na rombe. Postrežemo vsako posebej - v eni skledi ponvičnik, v drugi juho. Kipnik s kislo smetano Sestavine: 10 dag sladkorja, 6 jajc, četrt žličke sesekljane limonine lupine, 8 žlic kisle smetane, 7 žlic pre-sejane moke, peščica rozin. Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, pridenemo smetano ter narahlo vmešamo trd sneg iz vseh beljakov in hkrati moko z rozinami (če imate pri hiši izbirčneža, ki ne mara rozin - zelo primerne so tudi posušene brusnice). Z zmesjo napolnimo dobro namaščen in z drobtinami potresen model za kipnike (tistega s pokrovom; če vaš nima pokrova, je kot pokrov čisto v redu aluminijasta folija) in kuhamo 3/4 ure v sopari (v pokriti posodi z vročo vodo, ki naj sega do polovice modela za kipnik). Zeleni nasveti Kaj pomeni zeleno gnojenje Zeleno gnojenje pomeni, da v tla zakopljemo čim več rastlinske mase. Na vrtu pa tudi na njivah pridelujemo rastline zato, da jih potem porežemo. S tem humus odnašamo z vrta. Mnoge vrtnine so znane, da zemlji odvzamejo veliko humusa (na primer kapusnice), ker pa največji del rastline potem odnesemo z vrta, je v tleh humusa veliko manj. Nekoč seje na vrtu gnojilo izključno s hlevskim gnojem, zato povečevanje humusa ni bilo vprašljivo. Danes pa tudi gnoj ne vsebuje več veliko rastlinske mase, mnogi ne znajo pravilno narediti komposta, mnogi zanj tudi nimajo časa ali pa prostora. Na njivah pa je težava še večja, saj se v veliki meri uporabljajo mineralna gnojila, še slama in koruznica pa se pogosto z njive odpeljeta in prodata. V novejšem času je torej postalo pomembno, da humus v tleh povečujemo tudi tako, da rastline posejemo samo zato, da jih potem zakopljemo ponovno v tla. Kaj je značilno za rastline, kijih uporabljamo za zeleni podor Za zeleni podor bi lahko uporabljali katero koli rastlino. Rastline za zeleni podor pa morajo rasti čim bolj hitro, v kratkem času narediti čim več rastlinske mase, obenem pa mora biti njihovo seme cenovno dovolj ugodno. Seveda pa ne smemo nikoli pozabiti, da te rastline sejemo zato, da jih bomo zakopali v tla, torej niso namenjene krmi ali naši hrani.Rastline za zeleni podor bi lahko sejali praktično kadar koli. Pri nas se je sicer uveljavilo, da jih sejemo proti koncu sezone, običajno od avgusta naprej. Sama menim, da bi predvsem tisti, ki gojijo papriko na večjih površinah, lahko tudi pred njo posejali na primer ajdo ali pa belo gorjušico ali oljno redkev. Papriko sadimo šele okoli 20. maja, tako se izognemo težavam, ki jih tudi letos lahko opažamo na vrtovih, saj je rastline dolgo zeblo. Torej je vsaj mesec dni časa, da rastline naredijo nekaj mase. Ki bo potem tako hrana za našo papriko, ob razpadanju v tleh bo tudi tla zračila in hranila mikroorganizme. Neprezimne rastline za zeleni podor Poznamo veliko rastlin, ki jih v ta namen lahko uporabimo, zagotovo bom katero izpustila. Vsaka ima svoje prednosti, a tudi slabosti. Foto: Miša Pušenjak Bela gorjušica in oljna redkev sta križnici, ki ju sama zelo priporočam. Njuna edina slabost je v tem, da nastanejo težave, če imamo v kolobarju veliko križnic (kapusnic). Rastline za zeleni porod so seveda ravno tako člen v kolobarju, po setvi teh dveh križnic na isto mesto ne smejo priti zelje, cvetača, ohrovt, pa tudi repa, koleraba ali redkev vsaj tri leta. Obe rastlini imata močne, globoke korenine, ki odlično prerahljajo zbito, težko, grudasto zemljo. Zato sta enkratni pionirski rastlini, ki ju poseje-mo povsod, kjer delamo nove gredice. Ko zemljo na novo prekopljemo, preorjemo, je namreč zelo zbita, struktura pa slaba. Setev bele gorjušice (ali oljne redkve) bo sicer vzela dva meseca, a vredno je počakati. Obe rastlini imata močan negativen vpliv tudi na talne škodljivce, kot so ogorčice in celo strune. Zato setev priporočam tudi v rastlinjakih, kjer ju lahko sejemo še konec oktobra. Zelo zanimiva rastlina za zeleni podor spomladi ali jeseni je tudi ajda. S svojimi koreninskimi izločki namreč uniči del semenske banke plevelov, ki jo imamo v zemlji. Hitro raste, naredi veliko zelene mase, lepa je v cvetenju, pa še čebelja paša je, del mase lahko tudi posušimo in uporabimo v zdravilne namene. Njena največja prednost pa je ravno v tem, da ni v sorodu z drugimi vrtninami, zato je lahko del katerega koli kolobarja, naredi veliko mase, pomaga v boju proti plevelom, njeno seme pa ni zelo drago. Nikar pa je ne pustite semeniti, saj je kot plevel med vrtninami moteča. Tudi kaljenje vrtnin namreč lahko onemogoča, če raste med njimi. Ena izmed najlepših rastlin je tudi facelija. Ravno tako ima negativen vpliv na talne škodljivce, naredi veliko mase, ki je krhka in v tleh hitro razpada, ima globoke korenine, ki rahljajo zemljo in ni v sorodu z nobeno vrtnino. Njen lep, moder cvet je tudi lep okras na vrtu ali njivi in krasna čebelja paša. Kot rastline za zeleni podor lahko sejemo tudi mnoge enoletne detelje, kot sta na primer lepo dišeči aleksandrijska ali perzijska detelja. Pazite, detelje so v sorodu s stročnicami, zato na isto mesto ne sejemo fižola in njegovega sorodstva vsaj dve leti. Za deteljami po navadi sadimo kapusnice, saj odlično izkoristijo dušik, ki ga detelje pustijo v tleh. v Se nekaj navodil za konec Delo s prezimnimi rastlinami je težje, saj jih v tla najlažje pokopljemo ob »štihanju« ali frezanju. Nekateri pa tega ne marajo, tisti se bodo držali neprezimnih rastlin, jih pustili premrzniti, suho maso pa se da v tla zadelati tudi brez prekopavanja, obračanja zemlje. Pravi čas za setev omenjenih rastlin je prav zdaj, zato se ne obirajte predolgo. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 20. avgusta 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (16) Slovenija • Turistična sezona na vrhuncu Vroči avgust: Slovenija razprodana Tisti, ki so tik pred minulim (zaradi praznika podaljšanim) koncem tedna morda iskali proste kapacitete v katerem od najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih krajev, so se znašli pred misijo nemogoče. Prostih kapacitet te dni praktično ni bilo. Alesund, Norveška V prijetnem vetriču zavoham gorski zrak. Alesund je namreč obdan s potopljenimi ledeniškimi dolinami (fjordi) in v nebo segajočimi vrhovi norveških Alp (Su-nnm0re). Ribiško mesto, obkroženo s številnimi otočki, je slabih šeststo kilometrov oddaljeno od norveške prestolnice. Alesund je zgrajen na vrsti otokov, ki segajo v ocean, zato je močno povezan z morjem. Nič čudnega, da slovi kot eno najpomembnejših ribiških pristanišč v državi. Povzpnem se po štiristo osemnajstih stopnicah na hrib Aksla, od koder se razpre čeden pogled na okoliš. Mariborčanom se to morda ne zdi veliko, saj s svojimi štiristo petinpetdesetimi stopnicami na Kalvarijo nekoliko prekašajo ta norveški vzpon. A na Ptuju se sprehajamo bolj vodoravno, zato se moram, preden posežem po fotoaparatu, še malo nasloniti na ograjo. Kakšen razgled! Komaj čakam, da se sprehodim med pisanimi vrstnimi hišami, pokusim katero izmed lokalnih specialitet in posnamem še kakšno fotografijo, ki bo ujela obmorsko vzdušje. Kilometer Foto: Mateja Toplak za kilometrom odkrivam kotičke, ki se kot blodnjak vijejo po otočku. Opazujem. Poslušam. In nato ga zagledam. Sedi tam, z bleščečo skodelico v rokah, in strmi nekam tja, v višavje. Njegova sinja barka se skupaj s šibkimi valovi pozibava sem ter tja, v ritmu zasanjanega mesta. Pogledam skozi objektiv. Še preden sprožim, ga odmaknem. Fotografija res pove več kot tisoč besed, vsaj tako pravijo - a da bi zajela še občutke, ki se ob danem prizoru pojavijo, pogosto ni mogoče. Motiv se odtisne le v moje srce. Nekoč bom tukaj jaz lebdela v morju časa. Nekoč, ko ne bom več ladijska delavka. Foto: Proflmedla Preverili smo ponudbo na najbolj znanih spletnih aplikacijah za rezervacijo turističnih namestitev, kot so Booking.com, Trivago in Airbnb. Družina dveh odraslih in dveh otrok v ljubljanskih hotelih ne bi našla prostega mesta. Glede na podatke, ki jih je ponudil Boo- pikolovec jcpike v jajcu" pri sobni temperaturi tekoča kovina pisateljica kriminalk christie kokos alberto sordi srbska gora piramidne oblike lovski pes z resasto dlako orientalsko riževo žganje manjše plovilo velika 2iv0barvna papiga kovalno orodje, kalup vprezni drog voza pianist bertoncelj les trepetlike, jesikovje igralec julia bližnja sorodnica nekdanja plosčinska mera,oral ) poljski parlament tomaž pengov odisejev domaČi otok del celice, ki obdaja jedro ameriška merska enota za površino kraj ob vipavi močno razstrelivo mestni nasad ozka, kratka cesta trak za nošenje bremena padavec, božjastnik poljski pridelki (narečno) olga jež grška boginja nesreče rimske trojane diseca tekočina za kožo nasa pesnica (majda) očarljivost, sarm (knjižno) francoski fizik ijean) udarec s prsti hrib, po katerem se imenuje avalit napusc ansambel iz treh instrumen-talistov naš« igralka (bernarda) okrasek za uhelj nestrokovnjak ludvik toplak grška crka morski rak brez klesc igralec brvnner mehko-nebniglas alberto tomba umetniško ime pevke maje keuc tom jones germanski bogovi pod vodstvom odina igra pri taroku z napovedano zadnjo karto prva pasja kozmo-navtka H AMAYA - umetniško ime pevke Maje Keuc za tujino, UTOP -otok v Dalmaciji, jugovzhodno od Pašmana kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati, VRGADA - king.com, bi najbližjo prosto sobo našli 15 kilometrov iz mesta. Portal Airbnb je v središču Ljubljane našel vsega pet lokacij, kjer bi se lahko nastanili, a bi morali za to odšteti najmanj 214 evrov za noč, najdražji apartma, ki je bil še na voljo v Ljubljani, pa stane kar 1014 evrov na noč. Na Bledu vse polno Glede na podatke Booking.com so bile popolnoma zasedene tudi vse hotelske namestitve na Bledu. Prostega mesta ne v apartmajih ne v hotelih ni našel niti Trivago, tudi Airbnb je pokazal, da je bilo okoli jezera vse zasedeno, najbližji prost apartma, za katerega je treba odšteti 200 evrov na noč, je bil šele v Radovljici. V Portorožu le še plovila Zaman so počitnikarji proste postelje iskali tudi na Obali, v Portorožu, Piranu in drugih krajih. Booking.com je ponudil vsega eno namestitev, v okolici Strunjana, za katero bi morala družina odšteti več kot 400 evrov na noč. Triva-go ni našel nobene proste namestitve v okolici 20 kilometrov od središča Portoroža, medtem ko je Airbnb ponudil vsega štiri namestitve na celotni Obali, od tega sta dve na plovilih, katerih najem krepko presega 1.000 evrov na dan, najcenejši pa je bil apartma dva kilometra iz Ankarana, kjer bi družino bivanje v teh dneh stalo 285 evrov na noč. Pohvale za turizem Slovenija je očitno trenutno zelo priljubljena turistična destinacija, zato ne preseneča, da jo je pred dnevi v Las Vegasu v ZDA globalno združenje ponudnikov na področju luksuzne in butične potovalne industrije Virtuoso razglasilo za najbolj vročo destinacijo leta. Veliki zaslužki Velik naval turistov se pozna tudi v večjem zaslužku. Banka Slovenije je objavila, da je Slovenija v prvem polletju beležila 1,16 milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj, kar je skoraj pet odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. V enakem obdobju je število prihodov turistov po podatkih statističnega urada poraslo za 6,4 odstotka, število njihovih prenočitev pa za 4,3 odstotka. Slovenski turizem je od izvoza potovanj v prvem polletju iztržil za 4,8 odstotka več prihodkov kot v prvih šestih mesecih lani. Takrat so prihodki znašali 1,11 milijarde evrov. Samo junija je vrednost izvoza potovanj dosegla 243 milijonov evrov, kar na letni ravni pomeni 9,3-odstotno rast. V 12 mesecih do konca junija pa so se prihodki ustavili pri 2,76 milijarde evrov. Lani so prihodki od izvoza potovanj v Sloveniji dosegli 2,7 milijarde evrov, kar je glede na leto 2017 pomenilo 11,6-odstotno rast. Žiga Kariž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. avgusta 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Pazite, kaj si želite! Oni dan sem bral o težavah, ki jih imajo Leskovčani (tisti pri Ptuju, ne tisti pri Bistrici. Ali pri Krškem. Ali pri Sevnici. Ali pri Celju. Ali v Podborštu ...). Namreč ptujski (natančneje: videmski) Leskovčani imajo težave zaradi mejnega prehoda, po katerem zadnji dve leti prehaja toliko raznoraznih Neslovencev (Poljaki, Madžari, Cehi, Slovaki, celo kak škrti Avstrijec in Nemec), da je domačinom, ki morajo prenašati to gnečo, prekipelo. Ampak, če se prav spomnimo, jim je prekipevalo že pred kakimi 15 leti. Zaradi tega istega mejnega prehoda. Le da jim je prekipevalo v obratnem smislu... Pa gremo lepo po vrsti. Za uvod v današnjo storijo ena šala. Neki ribič je enkrat lovil ribe. Naenkrat ujame zlatega morskega psa (nekaj takega kot zlata ribica). Morski pes mu reče, da če ga izpusti, da mu izpolni ENO željo. Pa reče ribič: 'Rad bi imel tiča do tal.' 4 4 Morski pes mu izpolni željo: odgrizne mu noge. Nauk te zgodbe? Pazite, kaj si želite oziroma kaj zahtevate. In kakšno povezavo ima ta šala z videmskim Leskovcem? Bilo je leto 2004. Spomladi enkrat. Država se je takrat odločala, kako naj uredi mejne prehode z ljubljenimi južnimi sosedi. Seveda je bil na tapeti tudi Zg. Leskovec: bo meddržavni, maloobmejni, mednarodni, medcelinski ...? Ljubljanski birokrati (ki najbrž niso imeli pojma, kje je Leskovec, še manj, kje je Zg. Leskovec) so se nagibali k ma-loobmejnosti. Leskovčani pa v luft! »Namesto da bi se država zavzemala za večjo poseljenost obmejnih krajev, nam zdaj, nasprotno, ukinja še mednarodni status mejnega prehoda, kar je za nas velika izguba, saj se bo s tem zmanjšal pretok ljudi skozi naselja, posledice pa bodo vidne na vseh ravneh življenja,« je stanje v kraju in posledice nameravanega ukrepa predstavila predsednica KS Leskovec Ida Belšak-Vindiš. (Št. tednik, 22. 4. 2004, str. 10) In Ida je zmagala. Skupaj s civilno iniciativo, ki se je odločila z zaporo doseči svoj prav. Pretok ljudi se ni zmanjšal. Še več: pretok ljudi se je povečal. Nenormalno povečal. In Le-skovčani niso več zapostavljeni ...(Ida pa ni več predsednica. Bo še kdaj?) Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 8 4 1 6 3 8 2 5 9 2 1 6 1 7 4 2 3 8 1 5 9 8 4 6 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € QQQ Bik ¥¥ © €€ QQ Dvojčka ¥¥¥ ©©© € QQQ Rak ¥¥ ©© €€€ Q Lev ¥¥¥ © €€ Q Devica ¥ ©© € QQQ Tehtnica ¥¥ ©©© €€ Q Škorpijon ¥ © €€€ QQQ Strelec ¥¥¥ ©© € QQQ Kozorog ¥¥ ©©© € QQ Vodnar ¥ ©© €€€ OOO Ribi ¥¥¥ ©© O Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 26. avgusta 2019 - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 20. avgust 09:00 Lenart, pred prostori DPM Slovenske gorice, Trg osvoboditve 6, pohod za otroke okoli Komarnika 10:00 Ptuj, CID, Poletna šola boksa, mentor: Ivan Pučko, boks klub Ring Ptuj, za mlade nad 8 let starosti, vsak dan do petka med 10. in 12. uro 10:00 Ptuj, Mestni kino, delavnica animiranega filma, mentorica Hana Repše, Enimation School, za otroke od 7 do 9 let, vsak dan do petka med 10.00 in 12.30 20:00 Lenart, Dom kulture, LenArt, koncert vokalna skupina Bassless 20:30 Slovenska Bistrica, grad, Festival Seviqc, koncert Han Tol in Nigel North Sreda, 21. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Osnovni tečaj ličenja, za mlade nad 15 let 09:00 Lenart, Trg osvoboditve 6, ustvarjalna delavnica za otroke, fotografiranje Lenarta 17:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, Dnevi poezije in vina, otroški program, Tri pravljično poetične urice, 21., 22. in 23. avgust ob 17. uri 20:30 Ptuj, odprtje Dnevov poezije in vina, Huda pokušnja ob 17. uri v Vinskem hramu Ptujske kleti; razumljive pesmi za nerazumljive čase - odprtje razstave o sodobni poeziji in predstavitev antologije Pesem sem, z dr. Igorjem Saksido in Trkajem ob 19. uri v Knjižnici Ivana Potrča; odprtje festivala z odprtim pismom Evropi Ilija Trojanowa in veliko pesniško branje na Vrazovem trgu ob 20.30; koncert Pliš Četrtek, 22. avgust 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., delavnica rubikova kocka za nadaljevalce 09:00 Lenart, pred prostori DPM Slovenske gorice, Trg osvoboditve 6, Izlet za otroke v Ljubljano 17:00 Ormož, Knjižnica, Četrtkovi zeleni popoldnevi: Maj Botolin Vaupotič - o vsestranski uporabnosti murv in svilogojstvu pri nas; v Sloveniji in sosednjih državah so se ohranile številne večstoletne murve, ki predstavljajo izjemno naravno dediščino in živo kulturno dediščino svilogojstva. Biologinja Maja Botolin Vaupotič nam bo predstavila vsestransko uporabnost murv in zgodovino svilogojstva pri nas 18:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti, Dnevi poezije in vina; odprtje likovne razstave in pesniško branje 19:00 Knjižnica Ormož, Dnevi poezije in vina, Dnevi poezije in vina bodo kot vsako leto obiskali tudi ormoško knjižnico, kjer vas bo v večernih urah na prostem pričakalo pesniško branje hrvaškega pesnika in prevajalca Gorana Čolakhodžica in nemškega pesnika, esejista in prevajalca angloameriške poezije Jana Wagnerja, nato pa še - kot se za priložnost in v duhu mednarodnega festivala spodobi - kozarec odličnega vina. Branje poezije bo vodila Katja Šifkovič 20:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Dnevi poezije in vina, pesniško branje 20:30 Ptuj, Dnevi poezije in vina, Veliko pesniško branje ob 20.30; zasebno branje ob 9.30 v Domu upokojencev; poezija za zajtrk v hotelu Mitra ob 11.00; pogovor Tokovi sodobne poezije ob 15.30 v Galeriji mesta Ptuj; Huda pokušnja pri Nevenki Dobljekar, Prešernova 10 ob 17.00; zasebno branje pri TMD Invest v Prešernovi 30; Veliko pesniško branje in koncert Počeni Škafi ob 20.30; Polnočni performans Teatra III z gosti ob 23.30 na dvorišču Stare steklarske; vinski oltar Mestni kino Ptuj Sreda, 21. avgust: 20:00 Bilo je nekoč v Hollywoodu. Četrtek, 22. avgust: 20:00 slovenska premiera: Yesterday. Petek, 23. avgust: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina: Najlepši sodobni slovenski animirani filmi za najmlajše in igralnica za otroke Pokukajmo v svet poezije; 17:00 Veliko popotovanje; 19:00 Yesterday; 21:00 Strašljive zgodbe. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Nagrado podarja Štajerski TEDNIK. Zdaj pa veselo nadelo. Srečni izžrebanecTednikove nagradne razrezankeje: Marjan Horvat, Destrnik. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. avgusta 2019 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v torek, 11. junija 2019, z izbiro najboljših končala peta sezona projekta. Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi. Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija 2: • 2. del v nedeljo, 25. 8., ob 15. uri. Prijetno spremljanje posnetka vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, ki se že pripravlja na izvedbo naslednje, šeste sezone. (jy^DioPTUI štajerski TEDNIK www.radio-ptuj.siwww.tednik.si 6 STSftNi g.FCFPIOV liPQTiM NAV.'E II, IOFJC T/t TOLCiJi, ZDKA'mVEM NAWell LIZA MAJA PONUJA VEČ! ' iT BANI RECEPTOV, """" --------** ' —~---------- SIVA Barva elegance in prefinjenosti ŠKOLJKE Uporabitejih za dekoracijo KJE JE MEJA? Poslovno okolje in kratka krila PRAVICE ŽIVALI Bi si oblekli svojega psa? DOPUST Vformi tudi brez načrtovane vadbe 50. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2019« je za nami. Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, da je festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Posnetke 50. festivala NZG Ptuj 2019 si lahko ogledate na 1. programu TV Slovenija: • 1. del - v petek, 23. avgusta, ob 20.00 • 2. del - v petek, 30. avgusta, ob 20.00 • 3. del - v petek, 6. septembra, ob 20.00 Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! ...........V NAZAJ V ŠOLO: x Modni trendi, učni načrt, aktivnosti MODNI NAVDIH: Stranger Things in Millie Bobby Brown Kaj FANT OPAZI na tebi? POSTERJI: • Shawn in Camila V • BTS ^ • Selena Gomez ajstnica.si petek • 16. avgusta 2019 Oglasi in objave Štajerski [ 23 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:30 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:OD Oddaja iz občine Majšperk 120:00 Kmečke igre na Destrniku 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani SP Mali oglasi NEPREMIČNINE STORITVE PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Polfinaie za zlato harmoniko Ljubecne 10:00 Postavitev klopotca v Staršah 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Komedija« Za oknom« v Dražendh 21:30 Polfinaie za zlato harmoniko Ljubecne 22:30 Sreda v sredo 23:20 Video Strani PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO 00:00 Video strani 08:00 Tekmovanje v oranju s traktorji 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18: DO Oddaja i2 preteklosti 20:00 Lukarski praznik v Doma vi 21:00 Glasbena oddaja Uf^risho; oomava ned, 2252 dorhava. inb@3iptv.4i 22:00 Utrip i z O rm oža konten 02 75ipo 33; eni 6ie o«; «¡ptv si 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Marketing: Megamantsling a.o.o.; 02 749 34 27:031 S27 340 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM štiri mesece stare peteline - pasma avrokana. Tel. 070 710 112. KUPIM teličko simentalko, staro od 10 dni do dva meseca, po možnosti iz okolice Ptuja. Tel. 041 235 530. NESNICE, rjave, v 19. tednu, v začetku nesnosti, prodajajo, možnost tudi dostave. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM bikca simentalca, starega 2 meseca, ter dve telički simentalki, stari 5 mesecev pašne in teličko simentalko, staro 8 dni. Tel. 070 250 441. PRODAMO stanovanje, 44 m2, na Ptuju v Ciril-Metodovem drevoredu. Inf. na tel. 051 393 263. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za redno delovno razmerje ku-harja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. SREDAJEDAN Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si N Akustični koncert grad vurberk 13. september 2019 m > PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IZROJENE ÏÏGE www.reporter.si f i Y AFERA Na sledi vinski kraljici, ki je tihotapila migrante INTERVJU Aleksander Schara, najcenejši ponudnik za projekt Glinščica DOSJE Modrec, ki Slavoja Žižka pozna do obisti REPORTAŽA Tridnevno romanje k Mariji Zvezdi ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. PLUS SONČNA ELEKTRARNA ZA LAS™»! PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letnelUrilieL • plačate le mBmOKed porabljeno iMBfvedeno energijo, • Made in EU, • preprostajin hitra izvedba. HIIi' Kklifil.P BREZPLAČNI TELETOM 080 88 55) Deljeno veselje je dvojno veselje, deljena žalost je polovična žalost. (švedski pregovor) ZAHVALA ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta Alojza Grabrovca IZ PODLEHNIKA 3E *17. 5. 1956 f 6. 8. 2019 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga čustveno, iskreno in množično pospremili na njegovi poslednji poti. Hkrati se želimo zahvaliti za vse darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala gre Prostovoljnemu gasilskemu društvu Podleh-nik, ki je za svojega dolgoletnega člana organiziralo pogrebno slovesnost. Zahvala tudi društvom Gasilske zveze Videm pri Ptuju, PGD Fram, DVD Vidovec (Hrvaška), vsem nosilcem društvenih praporjev in Občini Podlehnik. Hvala govorcu Petru Fegušu za govor, pevcu Marku Fegušu, pevcem družine Feguš, vokalni skupini Cantilena ter citrarki Citi Galič za odpete in zaigrane pesmi. Zahvaljujemo se tudi patru Andreju, patru Damjanu in patru Janezu za opravljen obred, molitve in blagoslov. Hvala vsem, ki ste z nami in nas razumete. Žalujoči: njegovi najdražji Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. SPOMIN Danes mineva 10 let žalosti in samote, odkar se je mnogo prezgodaj od nas poslovil naš edini in dragi sin Marjan Selinšek IZ ILČEVE ULICE 6 NA PTUJU Hvala vsakomur, ki se ga spomni in se z lepo mislijo in svečko ustavi pri njegovem mnogo preranem grobu. Žalujoča starša Umrli so Franc Fras, Biš 21, roj. 1963 - umrl 6. avgusta 2019; Antun Ščuric, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 18, roj. 1935 - umrl 7. avgusta 2019; Matilda Hrženjak, Križanec, Stojnci 119, roj. 1933 - umrla 7. avgusta 2019; Franc Žmauc, Grlinci 22, roj. 1934 - umrl 8. avgusta 2019; Koloman Lutarič, Ptuj, Sovretova pot 44, roj. 1930 - umrl 9. avgusta 2019; Vladko Črešnik, Borovci 23, roj. 1962 - umrl 9. avgusta 2019; Otilija Kukovec, roj. Bezjak, Markovci 11, roj. 1927 - umrla 10. avgusta 2019; Branko Venta, Cvetkovci 28, roj. 1955 - umrl 10. avgusta 2019; Marija Vinkler, roj. Brencl, Majšperk 110, roj. 1925 - umrla 10. avgusta 2019; Elizabeta Vedernjak, roj. Herbst, Štuki 42, roj. 1931 - umrla 4. avgusta 2019. Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! nro waaossweftsuTit Ptaomnuj Za zdravo pitno ^ vodo v Ha ložah t en m Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ■ -h-:: 1-eic ~':.'■:■ 7. stSs^S; E^Siii -.--■t-.-^r"-— .-yâTÏësï Milan Knežeuič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor IBllilll www.tednik.si Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Podravje, Slovenija • V Rusiji ponovno jedrska eksplozija Jedrske nesreče ne gre jemati tako zlahka ... Po skoraj dveh letih, odkar je nad Evropo in Slovenijo prineslo radioaktivni oblak izpod ruskega gorovja Ural, sta Evropa in svet te dni zaskrbljena zaradi jedrske eksplozije v vojaškem oporišču na severu Rusije. Kakšno orožje razvijajo Rusi in kaj se je v resnici zgodilo? Na morski ploščadi je pred dobrim tednom dni odjeknila močna eksplozija. Sprva je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da je eksplodiralo med testom raketnega motorja na tekoče gorivo in da sta umrli dve osebi. Kasneje so priznali, da se je nesreča zgodila med testiranjem motorja na jedrski pogon. Eksplozija je zahtevala življenje petih znanstvenikov, trije so bili ranjeni. Čeprav so oblasti najprej zanikale povečano stopnjo radioaktivnosti, so kasneje sporočili, da je bila radioaktivnost v bližini eksplozije 16-krat višja kot običajno. Na ministrstvu za okolje smo povprašali, ali bi lahko radioaktivni oblak, tako kot pred dvema letoma, ponovno dosegel Slovenijo. Po podatkih Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) za zdaj povišanih vrednosti radioaktivnosti ni zaznati. „Trenutne meritve sevanja gama ne kažejo povišanih vrednosti v Sloveniji in Evropi. Morebitne nizke vrednosti posameznih radionuklidov bi pokazale šele dolgotrajne meritve (v naslednjih tednih) na velikih vzorcih zraka v primeru pojava radioaktivnega oblaka. URSJV bo spremljala stanje TU # RflDIOflCft "IOACTiik^ ggoiOACTIUE J, r< m m JRAIUoaJ W