374 Obrtnija. XVIII. Zbornični tajnik poroča imenom I. in II. odseka, da je Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister poslal z dnem 6. junija 1898, št. 1671 zbornici naslednji ukaz: »Spričo nameravanih velikih gospo-darsko-političnih zadač, treba je bolj kakor kedaj složnega delovanja vseh v gospodarstvu delujočih faktorjev, da se dosedanje moči ohranijo in vkrepijo. Koristonosen upliv sredstev, ki se morajo z ozi-romna te zadače rabiti, se sme takrat pričakovati, če se bode vsaka okolnost naslanjala na spoznanje pravih potreb. Če so tudi udeleženi krogi potom korporacij ali neposredno skrbeli te potrebe izslediti in razjasniti, vendar je dozdaj nedostajala organična skupnost in zveza z državno upravo in je posledna v mnogih slučajih brez posredovanja v poklicanih krogih sama razsojevala. Vsled teh razmer je smatrala vlada za svojo dolžnost, ustanoviti organizacijo, ki je sposobna iz podbuditi rešitev, ki bi zadovoljila velike občne koristi narodne blaginje, in udelečencem omogočila sodelovanje pri začetnih, na tem polju potrebnih delih. V ta namen se je ustanovil industrijski in poljedelski svet, čegar pravila imajo Najvišje potrdilo. Ker se mora takoj misliti na sestavo odseka za industrijo, obrt in trgovino pri industrijskem in poljedelskem svetu, vabim slavno zbornico, da brž ko mogoče voli enega člana in enega namestnika in mi imena voljenih do 20. junija t. 1. naznani. Z ozirom na nalogo industrijskega in poljedelskega sveta bi bilo želeti, da slavna zbornica zlasti take osebe voli, ki v odlični meri pri kakem industrijskem, obrtnem ali trgovinskem obratu praktično delujejo." Ker ni bilo mogoče javne seje tako sklicati, da bi se bilo ukazu Nj. ekscelence gospoda trgovinskega ministra moglo ustreči do določenega dneva, je predsedstvo povabilo oba odseka, ki sta soglasno oziraje se na določila pravilnika za industrijski in poljedelski svet izvolila za člana gosp. zborničnega svetnika Jos. Lenarčiča in za namestuika gospoda zborničnega svetnika Feliks Stare ta Oba odseka torej predlagata Čestita zbornica naj to volitev potrdi. — Predlog se ednoglasno sprejme. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič se zahvali za zaupanje, katero se stavi nanj. Sprejel je izvolitev radovoljno in se bo prizadeval to zaupanje opravičiti. Obrača se pa tudi na gospode zbornične člane, da ga po svojih močeh podpirajo in mu dajo one podatke o industrijah, obrtih in trgovini zastopanih od njih, katera bi po njihovem mnenju mogel porabiti. Po § 1. tega pravilnika ima industrijski in poljedelski svet nalogo, v zadevah, ki zadevajo interese industrije obrta in trgovine ter poljedelstva, gozdarstva in rudarstva, na poziv trgovinskega oziroma poljedelskega ministra ali iz lastnega nagiba, izrekati mnenja in staviti predloge. Industrijski in poljedelski svet obstoji po § 2. z dveh odsekov od katerih je eden v posvetovanje zadev industrije, obrta in trgovine dodan trgovinskemu ministerstvu, drugi v posvetovanje zadev poljedelstva, gozdarstva in rudarstva po poljedelskemu ministerstvu. Vsak odsek sestoji iz 75 članov in ravno toliko namestnikov. Odsek za industrijo, obrt in trgovino, spada v tri stalne izdelke, ki se imajo posvetovati o zadevah, spadajočih v naslednja vodila: 1. Priprava gradiva za premembe v avtomnovem carinskem tarifu in za skepanje trgovinskih pogodb s tujimi državami. 2. Uredbe za razširjenje prometa. 3. Uredbe za zboljšanje domačih proizvodnih razmer, v kolikor se nanašajo na uredbo in obratno poslovanje in pa na storilno sposobnost industrijalnih in obrtniških podjetij. Oddelki so določeni, da zbirajo gradivo glede predmetov, ki so jim odkazani po odseku in da pripravljajo predloge za razpravo v skupnem zboru. Govornik je prigrasil vstop v prvi oddelek, ker je bilo za 2. in 3. največ oglasil. — Zbonica je vzela ta naznanila z zadovoljstvom na znanje. XIX. Ko je zbornični predsednik zopet predsedstvo prevzel, je zbornični tajnik poročal. 1. O slamo-pletarskih tečajih. Jednako lanskemu učnemu načrtu so se tudi letos nameravani učni tečaji tako razdelili, da je učni tečaj v vsakem posameznem kraju trajal okoli 14 dni. Poučevalo se je: 1. V Domžalah od 15. okt. 1897 do 4. nov. 1897 63 obiskovalcev, 2 > Mengšu > 5. nov. > > 19. > > 55 > 3 > Trzinu > 20. > » > 3. dec. » 101 obiskovalec, 4 > Radomljah > 4. dec. > > 18. » > 87 obiskovalcev, 5 > Šmarci > 19. > » > 3. jan 1898 51 6 > Rovi » 4. jan. 1898 » 18. > > 42 > 7 > Moravčah > 19. > » > 3. feb. > 160 8 » Cerkljah > 4. feb. > > 18. » > 106 9 > Lukovici > 19. > > » 5. mara »84 > 10 > Prevojah > 6.marc. > > 20. > » 102 > 375 11 V Blagovici od 21. mar. 1898 do S. roarc. 1898 30 obiskovalcev, 12 „ Kamniku > 4 apr. > > 17. > > 37 > 13 > Tuujicah > 18. „ » > 30. > > 37 > 14 „ Dolskem > 1. maja » > 15. maja > — « Vseh obiskovalcev je tedaj bilo 955 Pri zadnje imenovanem učnem tečaju (Dolsko) je bila letna doba že tako pozna, da so bili ljudje z delom na polji preobloženi in vsed tega ni bil rečeni tečaj obiskovan. Občinsko predstojništvo v Dolskem je zaradi tega vložilo prošnjo, da bi se ta učni tečaj vršil v primernejšem času, morda v novembru. Želeti bi bilo, da bi se ta prošnja uslišala. Učna tvarina lani in letos je bila tako razdeljena, da se je v lanskih tečajih pletenje poučevalo izključno s slamo, v letošnjih pa večinoma z ličjem ali mešanimi pleteninami (ličje mešano s slamo.) Četudi je število obiskovalcev v letošnjem letu v primeri z onimi lanskega leta zaostalo, vendar se v obče lahko konstatuje, da se je zanimanje za ta predmet pri prebivalstvu prej povečalo kakor zmanjšalo. To je zlasti pokazala živahna vnetost in marljivost za ta predmet med poukom. Z velikim začudenjem se je morala pri poznati vstrajnost, s katero so včasih obiskovalke tečaja pri veliki gneči na svojih mestih vztrajale, dokler ni prišla zopet vrsta na nje, da se jim je delo osebno pokazalo. Ravno tako se mora tudi omeniti pazljivost in živo zanimanje, s katerim so pouku sledile, kako so na primer takoj po prejemu novega vzorca svoje ime z dotično tekočo številko nanj zapisale, ne da bi jih bilo treba posebej na to opozoriti. Ko se je vsled daljšega dneva mogel pouk po daljšati, se je češče prigodilo, da se je pouk od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer pri enournem odmoru opoludne vršil in le nastala tema je mogla obiskovalke pregnati, da so šle domu, ko so na ta način bile 9 do 1 o ur v enem dnevu pri pouku. Uspehi so bili pa tudi nepričakovano do! ri, ker seje moglo v 14 dnij trajajočem tečaji naučiti 80, 100, v posameznih tečajih tudi 120 najrazličnejših pletilnih vzorcev. Brez pretiravanja se sme torej trditi, da obiskovalke tečajev -danes vsako še tako težko pletenino, ki spada v vrsto „slamaa ali »ličje" lahko izgotove. Pomen te trditve se šele tedaj ume, če se po-misl. "da se po mnenji vseh tovarnarjev pletenin in veščakov sme šele v 5 do 6 letih računati na blago ki je sposobno za predajo. Ker se pa že po prvem oziroma po drugem letu izgotavlja blago, — kar se tiče dobrote in kakovosti ne zaostaja za nobeno inozemsko konkurenco tudi najboljšo ne, torej lahko vsi faktorji, ki so vsem zadovoljstvom zrejo na pridobitve in tudi v bodočnosti pričakujejo vspešni razvej te industrijske stroke.