Poštnini plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO T R G O V I N A LETO VI. ŠT. 126 ..— M lil I IIIIH. Tu smo -tu ostanemo Protesti Tržačanov, pristašev OZN po vsem svetu in velikega dela svetovne javnosti niso torej nič pomagali: določ_ be tako imenovanega londonskega sporazuma med ZDA, Anglijo in Italijo glede soudeležbe Italije pn upravi an_ gloameriške cone STO se izvajajo. V Trst je prišla kopica italijanskih visokih uradnikov, da prevzame važna upravna mesta. O londonskem sporazumu je uGospo. darstvo» že večkrat izpregovorilo. V zgodovino pojde kot značilen dokument, bravo pravcato Izpričevalo današnjega časa, današnje nervoznosti in neuravnovešenosti ter tavanja brez jasnih načel pri urejevanju mednarodnih odnosov. Za takšno politiko jšče zahodna dr. blomacija opravičilo v hladni vojni. Niti danes ni težko napovedati, kako bodo sodili bodoči potomci Jeffersona >n bodoči rodovi domovine parlamentarizma cb Temzi o londonskem sporazumu, ki se z ene strani celo sklicuje na mirovno pogodbo, ,a z druge daja oblast državi, katere suverenost nad STO je orav 'ta pogodba ukinila. Na podlagi dejanskega bodočega razvoja v Evropi 'n v svetu, ki bo tedaj že za njimi, bedo Presodili* 1, da se s kompromisi, z osvajal-him nacionalizmom, kakor je danes italijanski, in s kršitvami svečanih mednarodnih pogodb ter izpodrivanjem avtoritete OZN, ki ji je bila poverjena zaščita STO, ne da urediti svet niti z.a kratko razdobje niti na ožjem sektorju svetovne oble. Na nekih trajnih nače. Uh, ki jih lahko imenujete tudi demokratična ali kakor koli. mora svetovni Td vendar počivati! Teda to je danes že filozofija nad dogodki — nekakšen «post festumn, ki' bi mu po domače lahko rekli «po toči...>i Londonski dogovor se že izvaja. Življenje je tu, življenje našega kmeta, delav. ca, razumnika, obrtnika in trgovca v senci 21 italijanskih visokih uradnikov, kakršni so nam znam iz dobe italijanske uprave. Ne italijanski tisk ne njihovi poobla. stitelji, začenši pri predsedniku italijanske vlade, ne prikrivajo, s kakšnimi nameni prihajajo v Trst: s sistematičnim upravnim delom hočejo pripraviti bot dokončni povrnitvi Italije, se pra. v*, brezobzirno odstraniti vse, kar je •emu smotru na poti. Nasprotnik št. 1 te italijanske politike je gospodarska okrepitev Trsta, ki ni ustvarila trdno podlago za oolitičr.o neodvisnost Tržaškega ozemlja. Iz tega sledi, da bodo predstavniki italijanske vlade v Trstu še pospešili sedanjo gospodarsko politiko, ki je plod rimskih gospodarskih sporazumov iz leta 1948, jn si prizadevali še Wolj podrediti tržaško gospodarstvo Italiji. To delo jim ne bo težko , ker jim je londonski sporazum izročil vse gospodarske in finančne ter socialne resorje — fitiančni 'n gospodarski oddelek ZVU, oddelek *a proizvodnjo, javna dela, železnice — skratka vse razen pristaniškega pogla-varstva. Pripravljeni moramo biti na poostri. 'čv diskriminacije na škodo slovenskega gospodarstva in gospodarskega udejstvovanja vsakega slovenskega človeka sploh. Samo kdor živi tu in se bori od koraka do koraka za svoj obstanek ve, kako daleč segajo prsti emisarjev te politike že danes; le ta ve, zakaj ta ali hrugi Slovenec ne prejme potrebnega obrtnega dovoljenja, licence, zakaj je bila njegova ponudba na dražbi zavr. ojena ali odbita njegova prošnja za namestitev. Glavni smoter te politike je, jz-Podrezati gospodarska tla posamezniku in tako vzeti eksistenčno možnost vsakemu nasprotniku Italije. V povojnem času ni bilo še nikdar 'ako nujno organizirati obrambo proti gospodarski diskriminaciji. Sredstva, s katerimi se vrši gospodarsko prodira-nie iz Italije v naše kraje niso bila še nikdar, niti za časa Mussolinijevega fa. sigma, tako obilna, kakor so danes. Toda niti najboljša organizacija ne bo mnogo zalegla, ako se vsak posameznik ne oSloroži s trdno voljo, da se ne umakne s svojega mesta in da se ne vda niči brutalnemu nasilju, brez borbe in Javnega protesta. Nas vse navdaja zajest, da smo že stoletja in stoletja na ej zemlji in da imamo pravico do živ. Uenja prav na tem mestu. Te pravice nam nihče ne more vzeti. Ni nam zajamčena samo z naravnimi zakoni, temneč tudi konkretno z mirovno pogodbo, ki je londonski dogovor ne more spra. yiti s sveta. Londonski1 pogodbeniki formalno celo naglašajo, da ostanejo v ve. javi določbe mirovne pogodbe, ki po_ blaščajo Angleže in Američane, da za-asno upravljajo anglo-ameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Seveda niso tihi protesti in «požira_ 'e'* zapos ai l.lenja in žalitve dovolj ' aučitii se moramo povedati svoje mnenje v obraz tistim, ki mislijo, da nam dnlijo milosti. Samo borbenost posameznika ne zadostuje. Moč je v skupnosti, v organi. *aciji in slogi. Zato se moramo še bolj strnitf okoli stanovskih, gospodarsko. strokovnih, kulturnih in političnih organizacij! Priročnik Združenih narodov za nhnične strokovnjake. Unesco, vzgojno. znanstvena in kulturna organizaci-m Združenih narodov, pripravlja in- 0l'mativni priročnik pod naslovom "Kulturni vzorci, in tehnološka izmenjava«, da pomaga strokovnjakom mednarodne tehnične pomoči, da bi razumeli kulturo držav, v katerih bodo ! bžili. Sestavil jo je odbor, ki mu na-.Jjuje dr. Margaret Moad, znana ame-lska antropologinja. F I N A N C E ★ I N I) L S T R I J A * TRST, 18. JULIJA 1952 K M E T I .1 S T V O CENA LIR 20 KAKO POSLUJE SOVJETSKI „Svet za vzajemno gospodarsko pomoč Gospodarski odnosi med Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniškimi državami se razvijajo čedalje bolj v smeri popolne medsebojne povezanosti. Sovjetska gospodarska politika teži za tem, da popolnoma naveže zavezniške države na sovjetsko gospodarstvo, in tako ustvari osnovo tudi za politično povezanost in odvisnost. Gibalo te politike je »Svet za gospodarsko vzajemno pomoči), o katerem so danes že znane nekatere podrobnosti, čeprav si sovjetska oblastva prizadevajo, da bi notranje delovanje tega odbora ostalo v tajnosti. Moskva je organizirala ta svet v odgovor na Marshallov plan v zahodnih državah. O sestankih Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč se izdajajo povsem kratka poro. čila. iz katerih ni očitno delovanje sveta. Sovjetski listi so v svojih komentarjih o tem vprašanju zelo skopi. Svet je bil ustanovljen leta 1949; njegovo tajništvo je bilo tedaj odprto v Bukarešti in je štelo okoli 170 uradnikov. Se tega leta so premestili sedež sveta, oziroma njegovega tajništva v Moskvo, kjer je število uradnikov tajništva narastlo na okoli 2.00,0. Tri če. trtine uradništva predstavljajo Rusi; štab sovjetskega uradništva je prišel iz ministrstva za zunanjo trgovino, gospodarskega oddelka ministrstva za državno varnost in iz sovjetske državne banke. Ostalo uradništvo pripada sovjetskim zavezniškim državam. Leta 1950 so se temu uradništvu pridružili tudi uradniki iz Vzhodne Nemčije. Ožji odbor tega sveta se sestane 2 ali 3-krat na leto v raznih prestolnicah, toda dejansko vodstvo ostane vedno v Moskvi m sicer pod vodstvom Anastazija Mikojana, člana sovjetskega politbiroja in pomočnika predsednika Sovjetske zveze v zadevi zunanjih trgovinskih gospodarskih poslov. Samo tajništvo je razdeljeno v tri glavne oddelke, jn sicer se prvi bavi z izdelavo gospodarskih načrtov za zavezniške države; drugi oddelek nadzira izvajanje teh načrtov, medtem ko skrbi tretji za medsebojno poravnavo in kliring med zavezniškimi državami. Prvi oddelek teži za tem, da bi se gospodarstvo zavezniških držav vskladilo z industrijskim in sploh gospodarskim sestavom Sovjetske zveze. Odbor postavlja okvir gospodarskih načrtov, ki je navadno tako visok, da ga zavezniške države sploh ne dosežejo. Medsebojna gospodarska povezanost se čedalje bolj utrjuje, in sicer po dobro premišljenih načrtih. Tako ni bilo Madžarski dovoljeno, da zgradi nove petrolejske čistilnice in to. varne aluminija, ki bj izkoriščale r.jen boksit. Vse je tako prikrojeno, da mora Madžarska izvažati surovine: z druge strani gradi velike jeklarne, za katere mora uvažati železno rudo in premog za koksanje iz Sovjetske zveze. Prav tako ne more Romunija neovirano razvijati svojega gospodarstva v skladu s svojim naravnim bogastvom. Tako ne sme razviti petrolejskih čistilnic, da bi nafta odhajala v Sovjetsko zvezo predvsem v Odeso po petrolejskem vodu. Po načrtih naj bi BoJgari. ja ostala agrarna država z moderniziranim kmetijstvom. Industrializacija, ki jo je začel Georgij Dimitrov je bila ustavljena. Neka poročila trdijo, da je morala Pujska lansko leto zmanjšati število piašičev, da bi tako preostalo več krme za Sovjetsko zvezo. Sovjetska letina je bila tedaj preslaba, da bi Sov. jetska zveza lahko izpolnila svoje obl veze glede izvoza v Vel. Britanijo. To vrzel naj bi napolnila Poljska. V zunanji trgovini sovjetskih zavezniških držav ima prednost Sovjetska zveza. Povprečno gre 60 odst. izvoza zavezniških držav v Sovjetsko zvezo. Najvažnejšo vlogo pripisujejo tretjemu odboru v svetu za medsebojno gospodarsko pomoč, ki vodi denarno poli. tiko in skrbi za medsebojne poravnave nastalih obvez. Po letu 1950 so bile razvrednotene valute nekaterih zavez, niških držav, in sicer v razmerju, ki je bilo vedno ugodno za rubelj. Cene blaga, ki ga je treba izmenjati, se določajo v zlatih rubljih. Svoje devize iz- ročajo zavezniške države sovjetski banki. Za te devize prejemajo od Sovjetske zveze rublje. Lahko rečemo, da je vsa zunanja trgovina zovezniških držav pod nadzorstvom sovjetske državne banke. Trdijo, da sta romunski finančni minister Basilij Lueh in ministrica za zunanje zadeve Ana Pauker padla v nemilost, ker si je Romunija ustvarila pri neki švicarski banki tajno rezervo, ne da bi bila o tem obvestila Moskvo. Sovjetsko popuščanje na Donavi Sovjetska oblastva so nenadoma dovolila avstrijski družbi za plovbo po Donavi (DDSG . «Donau-Dampfschif. fahrt Gesellschaft«), da lahko plove s svojimi ladjami do Dunaja. Po drugi svetovni vojn; se je del avstrijskega ladjevja rešil pred sovjetsko zaplembo tako, da se je ladjevje zbralo v Linzu. To ladjevje je lahko plulo samo med Linzem in Passauem, medtem, ko so mu sovjetska oblastva zaprla pot do Dunaja. DDSG je bila pred drugo svetovno vojno na Donavi ena med glavnimi plovnimi družbami, ki je imela veliko ladjevje: 22 potniških parnikov, 45 par. nih vlačilcev in neodvisnih vozil, 29 cistern in 40 čolnov z nasilnostjo do 1000 ton. Med vojno se je DDSG1 povezala z nemško družbo «Bayerischer Lloyd» in drugimi družbami. Med vojno je bilo njeno ladjevje močno poškodovano. Kar ga je ostalo na spodnji Donavi je prišlo v roke Sovjetske zveze, ki ga je kot nemško imovino zaplenila. Med vojno je bil pool vseh plovnih družb na Donavi pod nemškim vodstvom. Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza v državah na srednji in spodnji Donavi ustanovila mešane plovne družbe; njen delež pri teh družbah je tvorilo zaplenjeno ladjevje DDSG-. Takšni rešitvf^e je najbolj upirala Jugoslavija, katere ladjevje je dejansko ohrani, lo svojo neodvisnost. Avstrijska DDSG se je po drugi svetovni vojni uveljavljala na progi Linz. Passau pa tudi dalje do Regensburga v Nemčiji. Družba je precej izpoponila svoje ladjevje: danes ima 12 modernih potniških parnikov, 23 vlačilcev, 35 cistern in 147 čolnov do 1.000 ton nosilnosti; njeno brodovje obsega skupaj 110.000 ton. Načrt za mirovno pogodbo med Avstrijo in njenimi nekdanjimi nasprotniki priznava Sovjetski zvezi kot vojni Plen vse zaplenjeno ladjevje DDSG. Poleg tega pripadajo Sovjetski zvezi tudi postaje DDSG in ladjedelnica Kor. neuburg ter skladišča na Dunaju, ki so v Avstriji pod Sovjetsko cono. STARA TRGOVSKA POT ob Sueškem prekopu •/.-.•v. *. Od časa do časa izbruhne spor za Sueški prekop, ki sodi med najvažnejše svetovne prometne zveze. Angleži so jasno povedali svoje mnenje: z bregov Sueškega prekopa se nč morejo umakniti, dokler ne bo ta življenjsko važna prometna žila mednarodno zajamčena. Po njihovem mnenju ne bi bil Sueški prekop v egipčanskih rokah dovolj zavarovan. Zato hočejo imeti Angleži zagotovilo, da jim nobena sila ne zapre te prometne zveze, ki je ne-obhodno potrebna Britanski skupnosti. Zanimivo je, da je vzporedno s Sueškim prekopom v starih časih šla svetovno :nana trgovska pot. Tedaj so jo imenovali tudi »pot kadila«, ker so po tej poti romale karavane prekupčevalcev, ki Sq trgovali s kadilom in miro, ki sta takrat predstavljala važen predmet mednarodne trgovine. Vzdolž ob današnjem Sueškem prekopu so v starih časih hoteli tudi Izraelci razširiti svojo državo v smeri proti središču Arabije. Po tej trgovski poti s0 odhajali v svet Izraehi tudi po padcu Jeruzalema v 1. stoletju po Kri- —Arab. motje ITALIJANSKI PREDLOG ZA POIMSKI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO »II Sole« (10. julija) se v dopisu Iz Benetk bavi s konkurenco jugoslovanske mornarice in prihaja do zaključka, da bi bilo v korist obeh mornaric, skleniti medsebojni sporazum — tako imenovano »jadransko konferenco«. Italijanski brodarski krogi, posebno krogi iz Benetk in Trsta, piše list, sledijo z živim zanimanjem razvoju jugoslovanskega brodarstva. Zmogljivost jugoslovanske mornarice se je dvignila od 65.000 brt v letu 1945 na 225.000 v letu 1951, čeprav ni bij izpolnjen petletni načrt, ki se je začel leta 1947, kakor ga je postavila beograjska vlada. Naši brodarji, na aljuje list, z opravi-čeno pozornostjo opazujejo dejavnost jugoslovanske mornarice tudi zaradi tega, ker ta ni omejena samo na jadranske in sredozemske proge, temveč se razvija čez Gibraltarsko ožino in se izraža v rednih zvezah z ameriškimi in severnoevropskimi deželami. Med temi čezatlantsklmi zvezami naj omenimo progo Jadran-ZDA, ki 15-dnevno veže Reko z New Vorkom, in progo Jadran-Južna Amerika, ki dvomesečno veže Reko z Buenos Airesom. Proga Jadran-Severna Evropa veže 15-dnevno Reko z Anversom (s pristanki v Kazablanki, Londonu in Hamburgu). Jasno je, da si jugoslovanska trgovinska mornarica namerava zagotoviti vsaj deloma nekatere posle izven Sredozemlja. To potrjuje tudi novica, da je bila najmodernejša ladja zgrajena v Jugoslaviji, motorna ladja »Avala« določena za severnoevropsko progo. Tej se bodo pridružile še dve enoti, ki sta v gradnji. Italijanski brodarski krogi so mnenja, da bi pomorska konkurenca med Italijo in Jugoslavijo konec koncev škodovala obema državama. Zaradi tega bi bilo koristno proučiti možnost sporazuma z namenom, da bi se omejila področja trgovinske dejavnosti obeh dežel. To je predvsem potrebno glede Jadrana, kjer se nujno morata srečati obe mornarici zaradi omejenega obsega prometa. Tržaški brodarji, ki jih podpirajo beneški, so mnenja, da bi se v »jadranski konferenci« lahko dosegli koristni sporazumi med obema strankama in 'aro opustila politika škodljive konkurence. ZalodmijaManu? Pod naslovom »600 milijonov lir darovanih Titu« napada »H Globo« (13. julija) sporazum o ribolovu na Jadranu, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Italijo aprila 1949. Ostra kritika je priobčena v uredniškem delu lista. Po pišče-vem mnenju je Jugoslavija zahtevala previsoko odškodnino — ta je bila znižana od 750 na 600 milijonov Mr. Toliko dobička ni prinesej italijanskim ribičem in brodarjem ribolov v jadranskih vodah. Zdaj jugoslovanska oblastva šikanirajo italijanske ribiče in plenijo italijanske ladje. Vsekakor italijansko finančno ministrstvo ne namerava v bo-ccčnrsti finansirali sporazuma, ki bi za htevai tako visoko odškodnino. Pisec ob zaključku predlaga, naj se vprašanje ribolova postavi na dnevni red trgovinskih pogajanj za obnovitev italijansko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, ki, zapade 28. novembra 1952. Ker so znane veze med tem listom in italijansko vlado, je jasno, da je bil članek inspiriran od zgoraj in da predstavlja poskus pritiska na Beograd. Dne 12. julija so v Anconi odprli XII. ribji sejem. Ob tej priložnosti poroča «Il Glcbo« iz Ancone o težavah, ki jih imajo ribiči in ki jih je treba odstraniti. Po izteku italijansko-jugoslovanskcga sporazuma o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah je treba prili do »modusa vivendin z Jugoslavijo, piše list. GOSPODARSKA SILA obremenitev zaradi oboroževanja Kosmati narodni dohodek 1951-52 % delež nar. do-50-51 a obrambo dolarjih ■2 t S ° ■ CT) > E ^ N > O > II f'S iSls Davki na ko: hodku 5 S 5 n J M Država 2 g Francija 35,20 Sil 30,7 " ”80C Italija 16,00 359 20,7 18 Belgija-Luks. 7,76 864 23,0 48 Holandija 6,00 585 28,3 38 Nemčija 27,50 603 30,3 40 Anglija 43,10 852 33,7 72 ZDA 333,0 2135 25,8 292 Izdate^ 40 dolarjev na: glavo za obram- bo Zahodne Nemčije v letu 1951-52 predstavlja dejansko izdatke za vzdrževanje tujih vojsk. Nova naročila ameriškega vojaškega materiala Kot poroča ameriško obrambno ministrstvo, so se ameriška naročila vojaškega materiala v tujini v okviru načrta o vzajemni obrambni pomoči dvignila od 121 milijonov dolarjev dne 12. junija tega leta na več koti 620 milijonov dolarjev dne 3. julija. Do sedaj so posamezne države prejele naročila vojaškega materiala za naslednje zneske: Danska 5,921.896 dolarjev Belgija; in Luksemburg 17,898.029 dolarjev Grčija 11,514.565 dolarjev Velika Britanija 65,225.678 dolarjev Norveška 5,833.423 dolarjev Nizozemska 37,966.333 dolarjev Francija 332,825.626 dolarjev Italija 138,677.723 dolarjev Zahodna Nemčija 4,973.856 dolarjev Švica 10.802 dolarjev Razi/eseljii/ uspeh naših strohoi/nih šol| Njihovim absolventom je treba dati kruha Na devetih slovenskih strokovnih so. lah zone A Svobodnega tržaškega ozem. Ija je bilo vpisanih v šolskem letu 1951 1952 1060 dijakov, prisotnih ob koncu leta 986. Od gornjih števil odpade na posamezne šole naslednje število dijakov: vpisanih ob začetku leta - prisotni ob koncu leta. Trgovska akademija Industrijska strok, šola Trgovska strok, šola Industr. strok. teč..Nabrežina 107 107 Industr. strok. teč.-Opčine Trgovski strok. tečai.Prosek Trgovski strok. tečaj.Ka!inara 32 28 Industr. strok. tečaj.Dolina Kmetijski strok. tečajJPlavje Skupaj 1060 986 Izstopilo je v teku leta ali menjalo šolo skupno 74 dijakov, odi katerih od. pade na industrijsko strokovno šolo v Trstu 36 dijakov ali skoro 50%. Na industrijski in na trgovski strokovni šoli opravljajo dijaki III. razreda na koncu leta nižji tečajni izpit (malo 110 100 419 383 173 167 107 107 104 104 40 32 32 28 50 47 25 18 maturo). Industrijski strokovni šoli pri. nadata še oddeljena razreda, in sicer III razred dvoletnega industrijskega tečaja na Opčinah in H. razred dvoletnega industrijskega tečaja v Nabrežini. Na vseh pelih strokovnih šolah je o. pravljalo maturo odnosno nižji tečajni izpit 86 dijakov, in sicer: Trgovska akademija (matura) kand. 11 Industr. strok, šola (mala mai.) kand. 31 Trg. strok, šola (mala mat.) kand. 29 Ind. strok. teč. Nabr. (m. m.) kand. 7 Ind. strok. teč. Opčine (m. m.) kand1. 8 Z uspehom so dovršili izpite v letošnjem poletnem roku na Trgovski aka. demiji 4 dijaki, na Industrijski strokovni šoli 21 dijakov, na Trgovski strokovni šoli 10, na Opčinah 5 in v Nabrežini 5 dijakov, skupno torej novih absolventov je 45. Na ostalih dvoletnih strokovnih tečajih je izdelalo II. razred 57 dijakov, od katerih bo nekaj verjetno nadaljevalo s poukom na eni Szmed dveh strokovnih šol, drugi pa si ftfjdo morali poiskati primerno zaposlitev. Ce tem 57 dijakom prištejemo! še ti- ste, ki so opravili izpite na omenjenih šolah, dobimo skupno 102 nova absolventa s trgovsko odnosno industrijsko izobrazbo, katere bo treba izobrazbi ustrezno zaposliti. Gornje vrstice s kratkim številčnim pregledom so namenjene predvsem našemu trgovskemu in obrtnemu sloju, ki bo moral storiti vse, da te nove delovne sile zaposli. Lanski absolventi trgovske akademije so vsi pri kruhu, dokaz, da jim je šola dala vse, kar praktično življenje od njih zahteva. Industrijska strokovna šola je pokazala s isvojimi že tradicionalnimi razstavami, kaj ti absolventi zmorejo. Z absolventi trgovske strokovne šole so naši in tudi drugi trgovci zadovoljni, saj jih radi zaposlijo, ako le morejo. Tako sta dva absolventa strokovne šole našla zaposlitev že teden dni po opravljenih izpitih. Zato je dolžnost naših trgovcev, obrtnikov in gospodarstvenikov vsake vrste, da te naše nove mlade moči zaposlijo v korist njim samim in našemu gospodarstvu, ki ne sme ostati na današnji stopnji. Ameriško obrambno ministrstvo poroča, da je pooblastilo ameriške funkcionarje v Evropi, naj obvestijo severnoatlantski svet, da ameriška vlada v načelu odobrava predlog mednarodne situ-Pine Severnoatlantske zveze za vzporeje-no proizvodnjo letaj v Evropi. Po celotnem predlaganem načrtu bo stala dodatna proizvodnja letal 250 do 500 milijonov dolarjev. Po tem načrtu naj bi Združene države prispevale približno polovico potrebne vsote. Združene države bodo prispevale 50% za proizvodnjo letaj potrebne vsote, če bodo potrebne u-krepe sprejele tudi druge prizadete vlade. ANGLEŠKE ŽELEZNICE NESEJO Po podržavljenju britanskih železnic Jeta 1948 je britanska komisija za prevoze zaključila lansko poslovno Jelo prvič z dobičkom. Po izvršenih odpisih 44,800.000 na materialu in 29 mi-milijonov 900.000 za obrabo voznega parka znaša dobiček ob zaključku lanskega poslovnega leta 2,900.000 funtov šterlingov. Čeprav so se lansko lelo povečali stroški za 70 milijonov funtov šterlingov je komisija zvišala cene voznih listkov sorazmerno mnogo manj, kot so se zvišali obratni stroški. Komisija je dosegla ta uspeh v glavnem, ker je ukinila nerentabilne proge in odstranila tudi druge manjše o-vire. Od leta 1948 so ukinili promet na 1600 km prog, zaprli so nekaj sto železniških postaj, število železniškega osebja pa se je znižalo od 660.000 leta 1948 na sedanjih 599.890. Ameriška pedjetja finansirajo izraelsko lesno industrijo. Mizarji sindikalisti v Združenih državah pomagajo svojim poklicnim tovarišem, v Izraelu tako, da jim dobavljajo! stroje, ki so potrebni za kapitalno izgradnjo v tej mladi državi. Mizarski sindikati ameriške delavske zveze v Chicagu in Phi-ladelliji bodo zbrali 50.000 dolarjev za izraelsko delovno zvezo. Ta sredstva bodo uporabili za lesno industrijo v Boorshobi, ki bo delala okvire za vrata in okna. Morast Švicarskega izvoz? v Združene države. Iz pravkar objavljenih podatkov je razvidno, da se je švicarski izvoz v Združene države v maju znatno povečal. Cenijo' ga na 13 milijonov dolarjev, to je 3 milijone več kot v prejšnjih mesecih. Več kot polovica izvoza v maju odpade na ure, Italijanska vlada ho ustanovila odbor za jedrno liziko. Italijanska vlada je naznanila, da namerava ustanoviti odbor za jedrno liziko, ki bo vodil proučevanje, raziskave in pizkuse o atomski sili. Verjetno bo sodeloval z raznimi mednarodnimi ustanovami za jedrno fiziko. Za trgovinski sporazum Italija Kg pt Med diplomatskimi predstavniki Italije in Egipta so se pričela pogajanja za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma po drugi svetovni vojni. Izvoz iz Zahodne Nemčije je po izvedbi denarne preobrazbe (28. VI. 1948) na-raslel 7-krat in je maja dosegel vrednost 117,250.000 angleških funtov (okoli 187,7 milijarde). stusu. Velike židovske in krščanske občine so nastale na arabski in afriški strani. Zgodovinarji navajajo, da so se tedaj lakšne naselbine vlekle tja do Kitajske. V III. stoletju se je pričela med krščanstvom in židovstvom v teh deželah ostra borba. Posledica te borbe je bila odpustitev in razpad stare trgovske poti vzdolž današnjega Sueškega prekopa. Edino srednji del poti okoli Meke se je ohranil tja do konca VII. stoletja. Kakor znano, je Meka postala mohamedanska božja pot, kar je seveda vplivalo tudi na razvoj trgovine. Iz Zahodne Nemčije NEMČIJA LAHKO TRGUJE Z BRAZILSKO KAVO Med predstavništvom Zahodne nem_ ške republike v Rio De Janeiro in brazilsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem lahko Zahodna Nemčija ponovno izvaža uvoženo brazilsko kavo v vse države razen v ZDA in Skandinavske države. 865.000 OBRTNIŠKIH DELAVNIC V ZAH. NEMČIJI V Zahodni Nemčiji je 865.000 obrtniških delavnic, v katerih je zaposlenih 3,1 milijona delavcev z lastniki vred. Lastnikov je 900.000, 235.000 je pomožnega osebja iz lastnikovih družim, 980 tisoč je strokovnih delavcev, 500.000 vajencev, 350.000 začetnih vajencev, 25 tisoč pomočnic in 25.000 nameščencev. Od celotnega števila 3,1 milijona zaposlenih v obrti, pripada 525.000 ženskemu spolu, t. j. 1/6 ženskemu spolu. ŽIVLJENJE V ZAHODNI NEMČIJI CENEJŠE Po podatkih statističnega urada v Bonnu so življenjski stroški v razdobju od 15. maja do 15. junija 1952 nazadovali za 1 odst. Padla je cena testenin, graha, suhega zelja, svežega sadja, zelenjave v konservah, sladkega peciva, klobas, osoljenih rib, sira. Nazadovale so zlasti cene vseh vrst sadja in krom. pirja. Težnja nazadovanja se opaža tu. di pri tekstilnih m usnjenih izdelkih, pri pohištvu, steklu, porcelanu in pri milu. Diplomatske plače Romunska zunanja ministrica Ana Pau-‘ y TEIM ALI Cianek v ((Gospodarstvu)) leindustrija je prejemala posojila po ZVU iz marshallovega načrta po 3%! Druga značilnost: Mar je bilo res potrebno, da se ta sklad — z denarjem ZVIJ " ustalil i i rtuv fiii liulijanski banki? Posebnosti novega nebotičnika V Battistijevi ulici je Zavod za socialno skrbstvo postavil 12-natistropni nebotičnik. Prvotno so nameravali graditi 14 nadstropij; to misel so opustili, ker niso tla tak0 ugodna, da bi lahko utrdili temelje za višjo stavbo. V nebotičniku je 33 stanovanj poleg uradov in kino-dvo-rane. Stanovanja so 6. in 8-sobna. Sest-sobno stanovanje stane na mesec 60.000, esemsobno pa 80.000 lir. Kljub visoki cent so bila stanovanja kmalu oddana. Stavba stane okoli 210 milijonov lir. BExport-Adressbuh fuer Oesterreichu je izdala družba »Herold«, Vereinigte An-zeigendesellschaft mbH, Dunaj I, Wip-plingestrasse 24. Podatki so navedeni v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. LES, revija za lesno gospodarstvo, Ljubljana, izhaja to ]eto v novi prikupni obliki in zasluži zlasti zanimanje naših strokvonih šol, ki nimajo primernih knjig za lesno stroko, pa tudi naših mizarjev in trgovcev. Revija je zaradi svoje praktičnosti priporočljiva. »Sveobči privredni list«, Zagreb, prinaša sestavke tudi v slovenskem jeziku. Tako je v št. 3 članek T. Gradac: Ogroženo sadjarstvo Slovenije. V isti številki je tudi članek J. Jelavič: »Uvodjenje dl-nara kao jedinog platežnog sredstva u zoni B STT.« M. Marjanovič piše: »O bu-dučnosti Rijeke». Letošnja proizvodnja vseh zadevnih tovarn bo večja kot lani. Nov gospodarski sistem je ravno pripomogel, da se bolje organizira notranje delo, da se po/eča preskrba z ribo za predelavo in spopolni in poveča prodaja konserv zlasti v inozemstvu. Proizvodnja se bo preusmerila na zahteve trga. Večja bo produkcija sardin, tona, slane ribe, medtem ko so prej izdelovali preveč filetov. Pogodba sklenjena z republiko Hrvatsko bo omo-icčila tukajšnjim ribičem ribolov na vsej Jugoslovanski obali. Ribe za konservira-nje bodo kupovali tudi v Dalmaciji, Turčiji in Norveški. V načrtu je nabava hladilnega čolna za tovarni Ampeleo in A.r-rigoni. Sicer bo domači ribolov izdatnejši. Piranska ribarska zadruga (nova) je že dobila čoln za ribolov na visokem morju. — Konservirane ribe bodo prodajali mnogo v Zahodno Nemčijo in Avstrijo. Opekarna Nardone Opekarni je grozilo izčrpanje surovin in seveda ustavitev obrata. Kemični laboratorij Zavoda za zgradbe v Ljubljani pa je s preizkušnjo odkrij ogromne količine zemlje za izdelavo ope^ nad ces‘o Izola—Koper. P0 preračunanih investicijah bo zrasla produkcija opek od sedanjih 1,800.000 na leto na letnih 4,500.000. V. R. Gospodarstvo v Istrskem okrožju Med 26. VI. in 8. VIL se je promet v tržašlcem pristanišču gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE «Svinge» je priplula iz Mostangame. na s 5.739 t ječmena in odplula v Sfax prazna; «Anna Z.» je pripeljala iz S. Antioche 2.563 t premoga in odplula nazaj prazna; «Abbazia» je prispela iz Hajfe s 6 t blaga in odplula v Larna.. co s 350 t; aOtranto)) je priplula iz Carigrada s 430 t blaga in se vrnila s 350 t; «Francesca» je priplula iz Benetk prazna in odplula v Tripolis z 285 kub. m lesa; »Pescara« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Carigrad z 800 t lesa; «Elba» je pripeljala iz Rio Marine 3.504 t železne rude in odplula v Benetke prazna; «Pietro Andalo« je priplula iz Rio Marine z 2.800 t železne rude in odplula v Benetke prazna; «Barletta» je prispela iz Carigrada z 93 t in se vrnila natovorjena; «Carluc_ cia Viola« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Smirno s 362 t blaga. -Priplule so: »Nereide« iz Vancouvra s 171 t blaga; «Tritone» iz Vancouvra s 6.172 t blaga; «Ida o.» iz Acheiaja z 2.640 t železne rude; «Santa Rita« iz Liverpoola prazna; «Portorose» iz Ca_ petown s 2.656 t: «Aurora» iz Banic, sa z 10.884 l mineralnega olja; «Chiog_ gia» iz Bejruta s 1.475 t blaga; «Fany Brunner« iz Mostangamena z 2.662 t ječmena. Odplule so: «Anna Maria« v Genovo s 125 t blaga; «Monginevro» v Casablanco prazna; «Patrizia» v Ca. rigrad natovorjena; «Pietro Orseolo« v ZDA prazna; «Afriea» v Capetown s 190 t blaga; «Esperia» v Bejrut nato. vorjena; »Indiana« v Sidon prazna; »Irma« v Iskenderum natovorjena; «Coral_ lo» v ZDA prazna; »Pietro Canale« v Ancono prazna; »Costantino Attanasio« v Aleksandrijo s 1.606 t lesa; »Titania« v Aleksandrijo s 1.300 t in «Aristide» v Katanijo z 280 t lesa. AMERIŠKE LADJE «Dick Likes« je priplula iz New Orleansa z 285 t blaga in odplula v Sivi-glio natovorjena; «Suniun» je prispela iz Montreala z 9.700 t rži in se vrnila prazna; «Exipeditor» je 'pripeljala iz New Yorka 1.532 t blaga in odplula v Hajfo s preostalim tovorom; »Trans. Union je priplula iz Charlestona s 500 t in odplula v Pirej prazna; «Exiria» je pripeljala iz New Vorka 3.700 t blaga in odplula v ZDA natovorjena; «Ea_ miner« je odplula v Smirno natovorjena; »Green Montain State« je priplula iz Vancouvra s 392 t in odplula v Benetke prazna, GRŠKE LADJE »Rallis« je priplula iz Patrasa s 420 t blaga in odplula v Tržič s preostalim tovorom od koder se je vrnila prazna. Priplule so: »Maria« iz Stratona s 3.000 t železne rude; »Frankis« iz Benetk prazna in »Evgenia« iz Mila s 650' t. — Odpiuli sta: »Ekaterimi« v Ivo Menizo z lesom in »Sofia K.» v Eleusis z lesom. ANGLEŠKE IN DRUGE LADJE »British Piper« je pripeljala iz Tripolisa 11.874 t mineralnega olja in se vrnila prazna; »Stradilore« je priplula iz Durbana s 6.386 t lesa in odplula v Črno morje prazna; »Trentino« je prispela iz Hulla s 1.496 t in odplula v London z 90 t blaga.— Odplula je »Domino« v Benetke s preostalim blagom. PANAMSKA »Demostenes« je pripeljala iz Tripolisa 4.935 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Pripluli sta: »Lumina« iz Liverpoola prazna in »Ma-geoila« iz Bone prazna. SVEDiSKA »Campania« je priplula iz Husuma s 166 t blaga in odplula na Reko s preostalim tovorom; »Securus« je odplula v Kalkuto s 4.000 t goriva. ARGENTINSKA »Rio Quarto» je priplula iz Buenos Airesa z 12 t blaga in se vrnila prazna. — HOLANDSKA »Manto« je priplula iz Rotterdama z 239 t blaga, in odplula v Hajfo s preostalim tovorom. TURSKA «Selkuk» je odplula v Smirno z lesom. — IZiRAELSKA «Kame_ miut« je priplula iz Benetk prazna. JUGOSLOVANSKE LADJE »Žužemberk« je priplula z Reke prazna in odplula čez Reko v Carigrad s 150 kub. m lesa in 237 enot raznega blaga; »Rijeka« je prispela z Reke s 35 enot blaga in odplula čez Reko v Lon. don s 449 t oljnatih odpadkov za krmo; »Sarajevo« je priplula iz Bejruta čez Benetke z 242 t in odplula, čez Split v Aleksandrijo z 878 kub. m lesa in 236 enot drugega blaga; »Titograd« je pri. apela iz Bejruta s 418 t in odplula na Reko s 78 t odkoder se je vrnila natovorjena in odplula čez Split in Dubrovnik v Aleksandrijo s 687 kub. m lesa in 237 enot blaga; »Makedonija« je priplula iz New Vorka z 264 t in odplula na Reko prazna. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Hercegovina« 17. VII. iz Turčije za Reko, »Skopje« oib koncu meseca iz Egipta za Reko in »Podgora« tudi ob koncu meseca iz Sfaxa. MIZARJI KMETOVALCI PODJETNIKI S n n d i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p ar ke te najugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 AVTOPODJETJE S. T. A. R d. d. TRST ULICA MORERI T - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikih ob 13.— in ob 20.- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vrfenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Ključavničarska mehanična delavnica BATIČ FRANC izdeluje železne ograje in druge predmete TRST - ULICA CRISPI 15 Tel. 95-214 AMBROŽIČ MILAN ELEKTRO - INSTALACIJSKO PODJETJE TRST - ULICA BOCACCIO ŠT. lO TELEFON 29-322 r///y/s;y//s//sy/s//s//s//s//s//sy/sy/s;jy/s//s//s//s//s/^^^ GenoVeški »diktator” odloča o tržaških mornarjih Avstrijski Trst je bit Za pomorščake in pristaniške delavce, ki so jih tedaj imenovali težake (takmej, prava obljubljena dežela. Pomorščaki so bili v gmotnem pogledu prava gospoda, niih hiše so bile polne »božjega blagoslova«, težaki pa so jeli in piP in se gostili, da se ie kar kadilo. Denarja kakor peska, in tudi kočijaži, ki so jih vozili na zabave, niso ničesar pogrešali. Delali so krepko, težaki udarniško, da jih je bilo veselje •gledati, a tudi veseliti so se znali, da nihče tako. Danes je vse drugače. Kolikor toliko se še držijo le pristaniški delavci, a samo tisti, ki so krepko združeni v svojih posebnih zadrugah, »gan-ge« imenovanih, o katerih smo pred časom že poročali. Teh zadružno organiziranih delavcev Pa je razmeroma malo, ker je- dostop v »gange« še bolj strogo omejen, kot priseljevanje delavcev V Ameriko, Delo v pristanišču dobivajo namreč le »gange« kot take, in neorganizirani pristaniški delavci dobijo delo le, kadar jih te »gange« pokličejo. Kako se tem poslednjim godi, si lahko vsak, ki pozna današnje mrtvilo v obeh lukah, sam predstavlja. Kar pa zadeva pomorščake, lahko rečemo, da so danes v Trstu največji reveži. Dočim je gospodarsk i* priključitev našega mesta k Italiji Za vse Prava nesreča, je pa za naše pomor- ščake prav katastrofa, ker se brespo-relnost tržaških pomorščakov ne e.i niti zdaleč primerjati z brezposelnostjo v italijanskih lukah. Iz raZ/nih razlogov, ki jih tukaj zaradi kratkosti ne bomo navajali, vlada v italijanskem pomorstvu precej občutna brezposelnost, v Trstu, ki mu je Italija o-tela skoraj vsega brodovja, pa je ta brezposelnost obupna. Italijanski federacija pomorskih delavcev (Federaz. ital. lavoratori del m ar e _ Film), je skupno brezposelnost, »turnusih« razdelila na vse italijanske pomorščake in, ker spadajo v »Film« t\:di Tržačani, seveda tudi na tržaške. Ali kako! »Turnusi« so namreč dogovorjeni med delavsko organizacijo »Film« in italijanskimi brodolastniki ter pomenijo, da se pomorščak, ki je bi/ vkrcan določeno dobo, izkrca in odstopi svoje mesto prvemu, ki je na vrsti brezposelnih, čakajočih na vkrcanje in zaslužek. »Turnusi« pa niso splošni za italijanske pomorščake, ampak ima vsaka luka svoje posebne turnuse. Ker pa ima Genova največ ladij, Trst pa razmeroma najmanj ladij in največ pomorščakov, je jasno, da odpade prav na tržaške pomorščake največji del splošne brezposelnosti, najmanj pa na Genovežane. Položaj brezposelnih pomorščake.: pa) je enak položaju vseh drugih brezposelnih delavcev, kar pomeni, da si v dobi zaposlenosti ne morejo ničesar prihraniti za. brezposelnost. Podpore za. brezposelnost tpa so, kakor je splošno znano, tako neznatne, da, je najbolje, da o njih niti ne govorimo. Nu kratko: izkrcani pomorščak je dejansko vržen na ulico. V avstrijski dobi sploh niso poznali podpor za brezposelne, ki pa tudi niso bile potrebne. Tudi v današnji Jugoslaviji veljajo za pomorščake turnusi, ampak začasno izkrcani pomorščaki niso prezposelni, pač pa prejemajet svoje normalne plače naprej, ker Imajo zagotovljeno delo v. raznih, s pomorstvom zvezanih podjetjih na suhem. Njih plače pa "C razmeroma bo’jše od tukajšnjih. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je znašala najnižja plača tržaškega pomorščaka približno 60 tisoč današnjih lir, vrhu tegg so Prišli še rozini drugi zaslužki in nihče ni mislil na brezposelnost. Danes pa zasluži že o-siveli pomorščak okoli 40 tisoč lir, in to seveda le v času ko je vkrcan. Luh-k.o si predstavljamo, kako prezobziren bej za vkrcanje se bije medi pomorščaki. Nič čudnega, ako si Vsak prizadeva, da) bi čim več' bremenu, brezpo- selnosti odvalil r. svojega na Ipje rame. Da, imajo v tej borbi največ uspeha genoveški pomorščaki, je zasluga strokovne organizacije »Film«. »Film« je v Genovi ustanovil (I. maja 1909) pomorščak Giuglietli, ki je danes njen tajnik. Hkrati je predsednik brodarske zadruge »Garibaldi«, katere zadružniki so skoraj vsi italijanski pomorščaki. »Film« ni prava federacija, t.j. zveza posameznih strokovnih organizacij pomorščakov, ampak le enotna strokovna organizacija vseh italijanskih pomorščakov s sedežem v Genovi. »Film« ima samo. eden edini občni zbor, (v Genovi), na katerega imajo pravico glasovanja le posamezni člani, ne pa delegati posameznih krajevnih organizacij. Pomislite, kako naj bi se tega občnega zbora u-deležili brezposelni člani, n. pr. iz Trsta, Barija, Sicilije itd., ali pa po vseh oceanih plavajoči zaposleni člani? Iz tega sledi, da. odločajo na občnih zborih Genovežani, ki imajo na ta način dejansko vso strokovno organizacijo v svojih rokah. Pa tudi to ni popolnoma ker jih je Giuglietti izkoristil le kot lestvico, po kateri je zelo spretno splezat na svoj diktatorski prestol. Vsekakor mora Giuglietti ustrezati koristim ge- neveških pomorščakov, saj je uspel o-'tati :koraji 50 let na) svojem prestolu, kar predstavlja: edinstveni primer italijanskega pomorstva. Ze to, da se fupravni svet In odgovorni tajnik volita kur za 5 let, ne’ diši preveč demokratično. Volitve, se vršijo s pomočjo tajnega pismenega referenduma, tako da se jih udeležujejo tudi najbolj oddaljeni čla/ni, n. pr. tisti, ki sp vkrcani na ladjah, ki se nahajajo v japonskih vodah, :t'i na ladjah, ki love polenovke blizu severnega tečaja. Za koga naj bi torej pri takih okoliščinah glasovala ogromna večina italijanskih pomorščakov, ako ne zn Giugliettija, ki ga vsi dobro poznajo. Tako si je Giuglietti zagotovil dosmrtno gospostvo v svojem fevdu. Absolutno oblast si je zajamčil tudi v. izvršnem odboru, v katerem so poleg njega še 3 člani. Ako se v primeru glasovanja razpolovijo glasovi (2za in 2preti), odloči tajnik Giughet-ti, kar pomeni, da ima v izvršnem odbo-rfu dva glasova. V primeru spora; med večino upravnega sveta in tajnikom se razpišejo neve volitve (vedno na podlagi referenduma), in sicer posebej za tajnika in posebej za upravni svet. Do konca referenduma, nadaljujeta tajnik in upravni svet vsak svoje funkcije. G. Giuglietti ima razen tega pravico imenovati in odstavljati sekcijske tajnike v vseh italijanskih lukah, kjer so oni edini predstavniki pomorščakov pred brodarji. Razen teh Giugliettiie-vih nameščencev, nimajo pristaniške sekcije ničesar, ne občnih zborov, ne odborov. Ako dodamo še to, da je ta moderni diktator zelo bogat mož — samo v enem: primeru mu je zadruga »Garibaldi« poklonila 5 milijonov tir nagrade — potem si ni težko razložiti kako zastopa: interese pomorščakov v :porja z bogatimi italijanskimi brodolastniki. Seveda si tudi tržaški pomorščaki ne delajo v tem pogledu nikakih iluzij in si po svojih močeh prizadevajo, daj bi na kakršen koli način prišli do nojih pravic in do bolj znosnih živ-Ijenjskih pogolev. Nad 200 milijonov lir na, leto plačujejo italijanski pomorščaki svoji federaciji. In kaj imajo od tega? Niti obračunov ni dolžah sek-cijski tajnik predlagati svoji sekciji, temveč jih mora pošiljati v Genovo. Nekateri sklepajo, da bi eden edini, za vse pomorščake veljavni turnus vsaj nekoliko skrajšal razdobje njihove brezposelnosti. V to pa ne bodo genoveški pomorščaki pod Giugriettijevim vodstvom nikoli privolili. -pd- TRŽNI PREGLED V zadnjem tednu je bilo na italijanskih trgih precej živahno. Sklenjenih je bilo mnogo kupčij z žitom, krmo, maslom in vinom. Cene so bile razmeroma čvrste. Napovedi glede bodočega razvoja bi bile seveda neutemeljene. Povpraševanje po pšenici je bilo precej živo. Cene so bile nekoliko nižje kakor cene, ki jih je določila italijan. ska vlada za odkup. Glede kakovosti je pšenica do'clra. Računajo, da bo Italija vsega pridelka okoli 72,380.000 stotov pšenice. Državni odkup predstavlja okoli 16 milijonov stotov, t.j. približno nad polovico proizvodnje, ki je določena za prodajo. Povpraševanje po koruzi ni bilo tako živo. Cena ječmena in ovsa se je nekoliko okrepila. Rižni trg je ostal neizpremenjen. Cene so čvrste. Razpoložljivost pri pridelovalcih je majhna. Živahno je bilo povpraševanje po sadežih v stročju. Zaradi suše je ponudba sena majhna. Cene krme so se okrepile. V začetku julija lanskega leta je seno halo 800-1.000 lir stot, danes stane že 1.600-2.600 lir. S tem še ni rečeno, da se cena krme ne utegne še povišati. Vse je odvisno od vremenskih razmer. Zaradi pomanjkanja krme prihajs na trg vedno več živine, živine je toliko, da je ni mogoče niti prodati. Zaradi lega gredo cene navzdol. Tudi cone prašičem padajo. Živo je povpraševanje po maslu, ki je ohranilo dosedanje cene. Precej kupčij je bilo sklenjenih tudi z raznimi vrstami sira; edino mehki siri popuščajo. Tudi na trgu z olivnim oljem vlada optimizem. Cene kažejo težnjo navzgor. Pri povrtnini se opaža malenkostno nazadovanje. Sadje postaja dražje. Prav tako so narasle cene limonam in pomarančam. ŽITARICE MODENA: pšenica fina 7.100.7.280; koruza suha 5.000.6.000; rž 5.400-5.600; neoluščen ječmen 6.000.6.300; bel oves 8.000. 9.000; pšenična moka tipa 00 9.500 do 9.600, tipa 0 8.6008.700, tipa 1 8.200 do 8.300; koruzna moka 6.100.6.300; otrobi 4.700.7.900. ROVIGO; riž navaden 11.000.11.400; Pierrot 11.200.11.500; Roncarolo 11.000. 11.700; Maratelli 12.000-12.400; Ardizzone 11.400.11.800; Razza 77 12.000.12.400; R. B. 12.200.12.700; Sesia 13.500.14.000: Ar. borio 14.800.15.500. ŽIVINA BRESCIA: Klavna živina: telički I. 450-500, II. 360.440; junci I. 300.310, II. 230.280; voli I. 290.310, II. 230.270; krave I. 240.260, II. 190.220; biki I. 270-300, II. 230.250; piščanci 700.750; kokoši 600 do 650; pegatke 700.750; purani 550 do 600; race 450.500; gosi 400-450; zajci 300 do 350; prašički za rejo 280.330; suhi prašiči 280.320; debele svinje 128.180 kg 260.280; jajca 23.24 lir komad. MLEČNI IZDELKI MILAN: lombardsko maslo 800; čajno maslo 870; trdi sir proizv. 1950 790-840; proizv. 1951 660.590: krajevne proizv. 440.480; sbrinz svež 450.470, postan 570 do 590; ementail svež 510.540, postan 570.600: provolone svež 440.470, postan 530-560; gorgonzola svež 270.280, postan 380.400: italico svež 390.410, postan 440 do 460; taleggio svež 320.340, postan 440.480. OLJA PADOVA: za stot fco Padova brez davkov: olivno olje extra 42.500.43.000, fino 41.500.42.000, navadno 41.000-41.500: dvakrat rafinirano A 42.500.43.000; dva. krat rafinirano B 37.000.39.000; semensko olje I. 33.800.34.000, II. 33.200-33.500. KOŽE MILAN: Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 305.315 lir kg, nad 30 kg 315.325; junci z glavo in parklji do 30 kg 340.350; od 30.40 kg 325.335; voli z glavo in parklji 40-50 kg 310.320, nad 50 kg 290.300; biki nad 40 kg 230. 240; teleta brez glave in parkljev 3.6 kg osoljene kože 740.770, 6.8 kg 710. 730, 8-12 kg 560.680, 12.20 kg 490.540; konji 190.200; mezgi 160.170; osli 125. 135; jagnjeta 50.60 kg za 100 kož 500. 550 za kožo; koze 14.16 kg ducat 1.250 do 1.350 lir za kožo; kozlički 30-31 kg 100 kož 450.480 lir koža. Kože iz čez. morskih dežel: Cordova Sierra 530.550; Buenos Aires Americanos 70/30 10.11 kg 520.540; Monte Video Americanos 70/25 5 9.10 kg 530-550; Bolivia suhe kože 10. 11 kg 80/20 600.620; Bolivia osoljene suhe 90/10 510.530; Adis Abeba 40/50/10 600.640; Bahia suhe kože 80/20 9.10 kg ' 500-520; Rio Grande suhe kože 60/40 9,5.10,5 kg 490.510; Columbia 11.13 kg 460.470; ovni Papras 430.470 koža. LES MILAN: za kubični meter fco grosist: jelka, konične deske I. sort. netto 48. 50.000, I. sorte 42.44.000, II. 38.40.000, III. 29.31.000: pod običajno mero I. in II. sort. 34.35.000, III. 28.500.30.000: stebri in polstebri 34.36.000; tramovi po tržaškem običaju 17.20.000; tramiči navadni 29.30.000. Macesen: konične deske I. sort. 54.56.000, II. 42.46.000, III. 30-32OC0. Italijanski listavci, detke običajnih dimenzij: oreh 50.65.000; hrast 40.44.000; naravna bukev 28.32.000: par- jena bukev 45.48.000; jesen 38-43.000: kostanj 26.33.000, beli javor 46.50.000; platana 26.28.000; obrobljeni topol za gradnjo 16.17.000; neobrobljeni topol za mizarstvo 22-25.000. Inozemski listavci: slavonska parjena bukev 70-75.00C; slavonski hrast 80.85.000; topolove vezane plošče 3 mm 110.115.000; bukove vezane plošče 3 mm 162.172.000 lir. KAVA TRST: Kvotacije z vira proizvodnje so naslednje: Rio V 54,50—55 dolarjev fob: Rio VII 52,50—53 dol.; Santos extra prime, crivello 13, 63 dol.; Santos prime, crivello 17, 62 dol.; Victoria V 52 dol.; Mi-nas 2 crivello 18 54,50—56,50 dol. fob. Srednje cene z vira proizvodnje fco hangar Trst v dolarjih za 50 kg netto: Rio N, Y. 5 55; Rio N. Y. 2 56,50; Santos Superior 61; Santos extra prime 64,50; Haiti naravna 59; Salvador 65; Kostarika 68,50, Gimma 445 šilingov; Moka Hodei-dah 1 460 šilingov. Srednje cene ocarinjene kave od uvoz nika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: Rio N. Y. 5 1260; Ric N. Y. 2 1280; Santos Superior 1380; Santos extra prime 1400; Haiti naravna 1440; Tudi v gospodarskih krogih je zbudila vest o izvolitvi gen. Eisenhowerja za kandidata pri bodočih predsedniških volitvah v ZDA veliko pozornost. Njegova dokončna izvolitev utegne imeti tudi gospodarske posledice. Tako n. pr. računajo, da ne bi državna uprava pod vodstvom gen. Eisenhosverja tako močno podpirala pridelovalce bombaža. Prav v tej zvezi so trenutno popustile cene bombaža. To je bilo, kakor rečeno, samo trenutno popuščanje. Mednarodna konferenca za razdelitev surovin v VVashingtonu je razdelila za tretje tromesečje količine tungstena, molibdena in bakra. Zgodilo se je prvič, da je konferenca povišala dodelitve bakra; to dokazuje, da je čedalje več na razpolago te kovine, zlasti po sklenitvi sporazuma med ZDA in Čilom. Značilne so vesti o dobri letini pšenice v ZDA in tudi v nekaterih evropskih državah, kakor n. pr. v Franciji. ŽITARICE Najnovejše cenitve o pridelku pšenice v ZDA S0( ugodne. Tako računajo, da bodo ZDA pridelale 1249 milijonov bušlov (lansko leto 1070 mil.). Koruze bo nekoliko manj, in sicer okoli 3356 milijonov (lansko leto 3295) bušlov. Prav tako so ugodna poročila o pridelku v Braziliji in Kanadi. Na chikaški borzi se cene pšenice v tednu do 11. junija niso v bistvu iz-premenile (228 1/2 stotinke dolarja za bušel 11. julija in 228 1/4 teden poprej). Koruza je bila dražja, in sicer po 181 7/8 (teden poprej 180 3/8). SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v tednu do 11. julija ostala na newyorški borzi v glavnem neizpremenjena in se je sukaia okoli 4,20 proti takojšnji! izročitvi in okoli 4,21 proti izročitvi v septembru. Kava je znatno poskočila in je v New Yorku notirala 54,55 (teden poprej 53,75) stotinke dolarja za funt. Ta skok pripisujejo gospodarski politiki, brazilske vlade, ki je določila minimalne cene za kavo, da bi tako preprečila padanje cen. Napredovala je tudi cena kakaa, ki je na newyorški borzi dosegla 36 stotink (teden poprej 35,50) proti takojšnji izročitvi in 35,86 (teden poprej 35,49) proti izročitvi v septembru). Poper je napredoval, in sicer črni na 1,84 in beli na 2 dolarja. KAVCDK Pod vtisom sporočila, da so v ZDA iznašli novo vrsto sintetičnega kavčuka, je cena tega blaga v Nevv Yorku za malenkost nazadovala, in sicer od 30,60 na 29,85 proti izročitvi v septembru. Nova vrsta kavčuka je bolj odporna kakor dosedanja. Dne 30. junija se v Londonu sestane poseben komite, ki naj bi v smislu naročila, ki mu ga je dala konferenca v Ottawi, sestavil načrt za sporazum o u-stalitvi cene na svetovnem trgu. Salvador 1485; Kostarika 1550; Gimma 1340; Moka Hodeidah 1 1395. SLADKOR IN KAKAO TRST: Nekaj kupčij je bilo sklenjenih z madžarskim sladkorjem v kristalu po 45 funtov šterlingov za tono fob Trst. Za češkoslovaški sladkor zahtevajo 49 funtov šterlingov fob. Angleški sladkor ponujajo po 52,17 funtov šterlingov za tono cif Trst. Blago pripravljeno v prosti luki stane 145 dolarjev za ton fco. skladišče. Kakaa Accra good fermented, old crop kvotira 320 šilingov za 50 kg cif Amsterdam proti takojšnji izročitvi; Accra good fermented, nevv crop 270 šilingov proti izročitvi v oktobru. PAPIR FIRENZE: beli časopisni papir 16.000— 18.500 lir stot; barvani časopisni 19.000— 20.500; papir srednje vrste za pisanje 18.000—19.500, fin za pisanje 25.000— 36.000; ovojni fin 17.500—29.000; sivi karton 7500-8500. VREČE BOLOGNA: vreče iz jute: za žito :n moko (120 X 70 cm) 230—235; za riž (105 X 65 cm); za krmo (115 X 65 cm) 167— 172; za krompir (100 X 60) 105—110; za krompir (85 X 45 cm) 74—76. VLAKNA Cena bombaža ne newyorški borzi je nekoliko napredovala (od 40 na 40,14 v tednu do 11. julija). V kratkem bo objavljeno poročilo o letošnji letini. Pridelek cenijo na 14,500.000 bal v primeri s 15,200.000 v lanskem letu; zmanjšana je bila zasejana površina, in sicer od 27,9 na 26 milijonov akrov. V Aleksandriji je cena vrste ašmuni napredovala. Francija je kupila največ letošnjega egiptovskega bombaža, in sicer 466.191 kantarjev (1 kantar =: 99 funtov). Juta je v Kalkuti zopet nazadovala. — — Cena volne je zopet narasla, in sicer v Nevv Yorku vrsta «suint>> od 153,2 na 155 dne 11. julija proti izročitvi v juliju, od 148,3 na 151 v oktobru. — V Bradfordu se je cena dvignila za okoli 3 penije pri funtu. Avstralija je v sezoni, ki je bila zaključena 30. junija, prodala 3,232.000 bal za 308 milijonov funtov (lansko leto 3,451.000 bal za 636 milijonov funtov). — V Franciji (Roubaix) se je cena volne dvignila od 1345 na 1390 frankov za 1 kg (teden poprej 1345 fr.). KOVINE Poročila o trgu z bakrom, cinkom in činom v ZDA ne prinašajo posebnih sprememb. Cena svinca (East Saint-Louis) se je dvignila od 14,30 na 15,00 stotinke proti takojšnji izročitvi, medtem ko je v terminski kupčiji nekoliko nazadovala. Uprava proizvodnje strateških surovin je črtala s spiska nujno potrebnih kovin, baker, cin, aluminij in tungsten; se pravi, da je teh kovin že dovolj na razpolago. Računajo, da bo obnovljena carina na uvoz cina v ZDA. Živo srebro je v Nevv Yorku notiralo 11. julija 194 dolarjev! za steklenico 76 funtov. Se pravi, da je cena v zadnjem tednu ostala neizpremenjena. Cena cina v Londonu je ostala neizpremenjena (970 funtov šterlingov za tono, ki tehta 1016 kg); baker 341 (355 poprej) funtov za tono; svinec 131 (137); volfram 425—467,5 šilinga za trgovsko enoto. KOŽE Cena kož v Nev/ Yorku je nekoliko napredovala, in sicer na 16,32 stotinke za funt proti izročitvi v oktobru. VEC VOLNE Letošnjo proizvodnjo volne cenijo na 4.070 milijonov funtov, t.j. za 70 mili. jonov funtov višje, kakor je bila pro_ izvodnja leta 1951. Po podatkih amerL škega ministrstva za kmetijstvo bo le. tošnji pridelek nad povprečjem za časa svetovne vojne, toda za 130 milijonov funtov nižji kakor v rekordnem letu 1941. Ugodne vremenske razmere so po letu 1942 omogočale porast množitve ovac. V začetku leta 1950 so cenili šle. vilo drobnice na 808 milijonov, kar predstavlja porast za 4 odst. v primeri z letom 1951. MEDNARODNA TRZISCA 3/VI 1/V1I. 15/V1I. Pšenica (stot. dol. za bušel) 231.'/s 227 7/b 228.— Koruza 181 sh 182.1/« 181 Vs NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) Cin 27 50 121.50 36.50 121.50 36.50 121.50 Svinec ,, ,, ,, 17,— 16,— 16 — Cink „ „ 19.50 16.50 15.— Aluminij „ 19.— 19 — 19 — Nikelj ,, ,, ,, 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 200,— 195.- 193.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Cink * ,, „ 231.— 166.— 281.— 180.— 287,— 180.- Svinec „ „ „ „ 129 — 13!.— LIS ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talerjev za kantar) .... 125.38 92.60 126.— ,, „Ashmouni“ L „ „ ) 74.12 74 — 73.17 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 201.80 199.30 201.40 VALUTE V MILANU 2. VI. 1952 14. Vil. Min. Maks- Funt šterling 7.550 7.525 7.525 7.550 Napoleon 5.900 5.850 5.850 5.900 Dolar 646 644 644 647 Francoski frank 163,50 164 • 162 164,50 Švicarski frank 150,25 150 149,75 150 50 Funt št. papir 1.650 1.660 1.645 1.660 Avstrijski šiling — — — — Zlato 788 790 787 790 BANKOVCI V CURIHU dne 14 Vil. 1952 ZDA (1 dol.) 4,30 Belgija (100 fr.) 8.05 Anglija (L f: št.) 11,07 Holand. (100 fi.; 105lA Francija (100 fr.) 1,10 Švedska (100 kr. 74,50 Italija (100 lir) 0,68Ve Izrael (1 f, št.) ) Avstrija (100 šil.) 14,421/« Španija (100 pez.) 8.85 Čehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) 19,50 Nemč. (100 mark) 95,75 Egipt (1 f. št.) 9,70 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU lužna železnica 2. VI. 1.365 15. VII. 1.383 Min. .358 Maks 1.395 Splošne zavarov. 8.360 8.230 8.110 8360 Assicuratrice 2.605 2.560 2,560 2605 Riun. Adr. Sic. 4.000 4.700 4.000 4700 Jerolimič 5.230 5.230 5.230 5.300 > lstra-Trst< 850 850 850 850 »Lošinj« 8.400 8.400 8.400 S.400 Martinolie 2.500 2 500 2.500 2.500 Premuda S.400 8.400 8.400 8.400 Tripkovič 8.600 8.600 8.600 8.600 Tržaški tramvaj — — — — Openski tramvaj 1.500 1.500 1.500 1.500 Terni 237 236 234 237 1LVA 295 293 293 295 Zdr. jadr, ladjedel. 75 73 73 75 Ampelea Arrigoni 800 800 800 800 1.000 1.000 1.000 1.000 KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO.FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58 Tudi kmetijske pridelke na sejem Ob raznih priložnostih smo že poudarili, kako važno vlogo igra kmetijstvo v gospodarskem in socialnem pogledu tudi na našem področju STO; saj se preživlja dobra desetina tukajšnjega prebivalstva — velikih in malih trg. govcev, posebno pa branjevk — ki črpajo večino svojega zaslužka tudi iz domačih kmetijskih pridelkov, zlasti pa iz tukajšnjega vrtnarstva in vinogradništva. Važnost kmetijske stroke za gospodarstvo vsega STO pa je še neprimerno večja, če upoštevamo še kmetijstvo z rl&ištvomi vred tudi' iz cone B. To skupno upoštevanje obeh je popolnoma na mestu, kajti obe coni bi morale že zdavnaj tvoriti eno samo politično in gospodarsko enoto. Ta združitev se bo prej ali slej morala uresničiti, če bodo možje, ki o tem odločajo zares razsodni in dosledni: Velika je gospodarska vrednost kmetijskih pridelkov in proizvodov na tem ozemlju in presega najbrž vrednost tukajšnje industrije, kateri posvečajo upravne oblasti vso skrb. Ogromne količine kmetijskega blaga gredo dnevno čez tržaški trg. Ze sama občina mesta Trsta okoli 1.000 hi vina dnevno. Na tržaški zelenjadni trg na debelo pride dnevno tudi približno 10 vagonov razne vrtnine in sadja, katere bi lahko dobavilo domače ozemlje samo. Dnevno po. troši Trst okoli 600 hi mleka in prav znatne so količine mesa, olja, maščob, rib itd., ki se na tem trgu dnevno vnovčijo. Z umnim gospodarstvom in z u_ strežno, pravilno povzdigo tukajšnjega kmetijstva bi te ogromne vrednote pridelkov prišle več ali manj lahko vse v prid domačemu kmetijstvu in gospodarstvu. Domači kmetovalci, zlasti iz cone A se žal pogostoma pritožujejo, da le s te. žavo vnovčujejo svoje že itak skromne pridelke. Posebno se počutijo prizadeti vinogradniki in vrtnarji, čeprav njihovi domači pridelki kakovostno presegajo vino, vrtnino in sadje, ki jih dovažajo na naš trg iz tujine. Pridelki na. šega ozemlja so že od nekdaj znani tudi daleč v zaledju Trsta. Omenimo naj tu n. pr. le istrsko vino z refoškom iz Izole ali z moškatom iz Buj oziroma iz Momjana; koprske oz. miljske zgodnje pridelke, kot so n. pr. grah, češnje, krompir , paradižniki itd. Namen sejmov je, da se na njih razstavljajo in ponujajo domači in tuji pridelki, ki so gospodarskega in trgovskega pomena, pa naj si bo to kmetijskega, industrijskega ali pa obrtnega izvora. Na sejmu pridejo v poštev pred. vsem domači pridelki in proizvodi, kar je v navadi na vsakem sejmu ali velesejmu, četudi je mednarodnega značaja, kakor je več ali manj tržaški velesejem. Ali bi ne bilo zaradi tega umestno in I oristno, če b: odgovorni činitelji poskrbeli, da bi na tržaškem velesejmu primerno prikazali in '-azstavili tudi domače kmetijske pridelke, vsaj tiste ki so važni za domači in tuji trg? Mar bi se na primer ne mogla predstaviti obl. skovalcem tržaškega velesejma istrska vina, tudi samo iz cone B.? Morda bi se proseško vino in izbrana vina iz našega Brega ne mogla točiti enako, ali pa še z boljšim uspehom, kot se toči in priporoča na sejmu vino iz Furlani. je? Izbrani in sveži vrtni sadeži, zlasti krompir in paradižniki, kakor tudi zgodnje sadje, bi nudili obiskovalcem, med katerimi so gotovo tudi interesenti za nakup, gotovo lep dokaz o dobri kako. vosti domačih kmetijskih pridelkov. Tudi konservirane ribe in razni sadeži iz dobro znanih tovarn v coni B so gotovo dober trgovski predmet. Razstava teh na tržaškem velesejmu bi bila lahko v ponos njihovim proizvajalcem; saj so ti proizvodi na zadnji razstavi v Kopru želi veliko zanimanja in priznanja s strani obiskovalcev. KMEČKI NA NJIVI IN POLJU. Ne odlašaj več s kopanjem in pobiranjem ranih ter srednjih sort krompirja, ker bodo sicer gomolji zaradi hude suše oveneli v zemlji. Zadnji čas je za setev ajde in repe. Sej tudi mnogo koruze, da boš v jeseni prihranil z zelenim pitnikom čim. več sena in otave. Za krompirjem sadi na močno pognojeno zemljo cvetačo ali karfiolo ter po. zno zelje in ohrovt. Te rastline donaša. jo navadno več kot ajda in repa, če je le zemlja dovolj gnojena in mokra. NA VRTU. Poberi češenj in čebulo, vsaj zgodnjo belo in ne pozabi tudi na semenice. da se seme z njih ne osuje. Presajaj še zgodnjo cvetačo in brokije ter gomoljasto zeleno. Zelenjavo in vso. vrtnino sploh moraš prid po zalivati. Sej endivijo in cikorijo ter še poletno glavnate solato za poznejše presajanje. Preglej večkrat paradižnike in jajčevce na vitu, če jih ni morda napadel kolorad. ski hrošč. Njegov pojav na tvojem zemljišču moraš takoj javiti na pristojnem uradu. Tega prav hudega sovražnika krompirja in imenovanih rastlin je treba hitro in vestno zatirati. Na Kolon. kovcu se je koloradski hrošč že pojavil na rastlinah jajčevca. V VINOGRADU. Ako je dež že izpral zadnje škropljenje, moraš trte še enkrat poškropiti z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš 1 kg škropilnega žvepla Mormino na 100 litrov brozge. S tem škropljenjem zatiramo hkrati pe. ronosporo in oidij. Pri sedanjem škropljenju pazi zlasti, da dobro poškropiš grozdje in zadnje poganjke, posebno pa pri mladih trtah. Vinograd okopaj in zrahljaj vsaj vrlino plast zemlje, da ne bo plevel izrab. Ijal vlage iz zemlje in morda celo za. senčeval grozdje. Neki francoski pregovor pravi, da velja v vinogradu več enkratno poletno rahljanje zemlje, kol dvakratno zalivanje trt. V SADOVNJAKU. Breskvam krajša, mo in redčimo dolge in goste veje takoj, ko smo z njih pobrali sad. Na drugem sadnem drevju odstranimo vse nepotrebne divjake. Ako drevesa niso še bila okopana in pognojena, je sedaj skrajni čas, če hočemo, da nam bodo obrodila v prihodnjem letu. Sadjar mora vedeti, da pripravi večina sadnega drevja že julija in avgusta cvetno pop. je za drugo leto. V KLETI. Prezrači klet samo v hladnih in jasnih nočeh. Prazno vinsko posodo moramo skrbno pregledati, da se v njej nista razvili plesnoba ali pa kis. Zaradi tega mora biti posoda dobro za. Cloveku res ni lahko razumeli, zakaj na tržaškem velesejmu ni zastopana domača kmetijska stroka s svojimi tržnimi pridelki in proizvodi. Bilo bi to v splošno korist predvsem kmetijstvu in s tem v zvezi tudi v korist gospodarskemu in socialnemu dvigu domačega kmečkega življa. Zaradi tega menimo, da je dolžnost merodajnih oblasti in ustanov, da ukrenejo pravočasno vse potrebno, da bo tudi1 kmetijstvo na tem/ ozemlju postavljeno na mesto, ki mu gospodarsko in socialno pripada, kar velja še zlasti za cono A STO ter da bo že na prihodnjem tržaškem velesejmu lahko primerno zastopalo in pokazalo svojo gospodarsko važnost in svoje trgovske zmožnosti. KOLEDAR žveplana in zaprta. Ne drži vina v polpraznih sodih, ker se v dotiku z zrakom najprej kvari. Zaradi tega drži vino v manjših posodah, ki naj bodo polne do zamaška. V HLEVU. Razkuži hlev z 2 do 3% vodno raztopino -modre galice, kateri primešaš tudi ustrezno količino dobrega DDT pripravka (Gesarol, CITOX in podobno). S to raztopino poškropi vse stene, kakor tudi pod in strop v hlevu, kar storiš najlepše s pomočjo trtne škropilnice. Železnih tankih reči, kakor so ključavnice, tečaji oken itd., ki niso barvane, ne smeš poškropiti s to raztopino, oziroma moraš te predmete dobro obrisati, ker raztopina modre galice močno razjeda železnino. POPRAVEK: V članku »Kmetijski vestnik«, ki je bil objavljen 4. VII. 1952 pod Vestnikom K. Z. se je v zadnjem stavku vrinila tiskarska pomota. Vprašanje: «Kje pa je v coni B kak zavod itd« se mora pravilno glasiti «Kje pa je v coni A kak zavod itd«. To je tudi samo po sebi umevno za kogar pozna pozna naše razmere. TUJA JAJCA NE PRIDEJO V POŠTEV ZA HAMBURG Poročilo o trgovini na debelo z jajci v Hamburgu z dne 9. julija pravi, da ni mogoče računati na uvoz jajc iz inozemstva, ker nima Hamburg primernih hladilnikov. Cene na debelo; S 23,50 do 24,50. A 22,50 do 23. B 21.50 do 22, C 20,50 do 21. D 19,50 do 20. „ GOSPOD ARST V 0“ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. _ CENA: posamezna številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za -cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt. ček. račun ^Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Striža v letu 1952 bo vrgla v Avstraliji 1.100 milijonov funtov, v Argentini 420 milijonov, v Novi Zelandiji 390 milijonov, v ZSSR 370 milijonov in v ZDA 260 milijonov funtov. Ribarič Ivan TVRDKA D. Z O. J. TRST - ULICA PASC0LI 13 SMREKOV LES j TRDI SLAVONSKI LESOVI f SLAVONSKI PARKLJI * Zaloga trdega goriva in lesa Trst - Ulica Urispi sten. 14 - Telefon 93-502 UVOZ IZVOZ AVTOPODJETJE SIAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi SILVIO SERIH Import ' Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje AVTOCtAKAŽA - TRST UL.ICA MORERI 7 — ROJAN MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ TRST, Ul. delTAgro 10 ■ Tel. 96=130 (Vhod iz Ulice della Tesa) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikar.ija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprave, za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puč — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Betifikaoija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajem — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo -tovarne «TUVIEl,LI» — Predelava «Diesel motorjev s predmešanjerm na «sistem direktnega vbrizganja* Zastopstvo tovarne «A1VIGELLIIVII» — Rromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacijo