j -*■<« •VV F II 1 3, 8 §• lili irsS iiif Hn q2_ O w I Celje - skladišče D-Per 97/2007/2008 5000023042,2 m COBISS o Skladatelj Jerko Novak Režiser Matjaž Latin Dramaturginja Tatjana Doma Scenografinja Nataša Černoša Kostumograf in oblikovalec maske Andrej Gabron Avtor glasbenih aranžmajev in izvajalec glasbe Igor Leonardi Gostujoči glasbenik Boštjan Gombač Korepetitor Simon Dvoršak Koreografinja Gordana Stefanovič Erjavec Lektor Simon Serhinek Maček Muri Muca Maca Veliki Čombe Policaj Mucelj Policaj Macelj Mica, Mala muca Župan, Miki, Kuhar Žane Mav, Brkati Marko, Krasni Pepe, Komentator Pevka, Točajka, Mika IGRALCI Kristijan Guček Manca Ogorevc Bojan Umek David Čeh Igor Žužek Minca Lorenci Damjan Trbovc Aljoša Koltak Tanja Potočnik Vodja predstave Zvezdana Štrakl Kroflič ■ Sepetalka Breda Dekleva ■ Tonski mojster Uroš Zimšek • Ločni mojster Dušan Žnidar ■ Rekviziter Anton Cvahte ■ Dežurni scene Gregor Prah • Šivilje Zdenka Anderlič, Dragica Gorišek, Marija Žibert, Ivica Vodovnik ■ Frizerki Maja Zavcc, Marjana Šumnik • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič ■ Odrski mojster Brane Pilko • Tehnični vodja Miran Pilko ■ Upravnica Tina Kosi V predstavi jc uporabljena tudi glasba iz Rossinijeve opere Seviljski brivec Arija Figara in Vesela krava Igorja Lconardija. Premiera 6. oktobra 2007 Mačji dan v Mačjem mestu Kajetan Kovič (1931) je eden najboljših sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, poleg tega pa tudi eden pomembnejših prevajalcev - iz nemščine, srbščine, hrvaščine, madžarščine in francoščine. V otroški literaturi je ustvaril večne junake, ki razveseljujejo generacijo za generacijo otrok. Danes so mnoge njegove knjige za otroke, tako poezije kot proze, ponarodele ter razveseljujejo mlado in staro: Franca izpod klanca (1963), Zlata ladja (1969), Moj prijatelj Piki Jakob (1972), Maček Muri (1975), Kriiemkrai Zmaj Direndaj (1981), Pajacek in punčka (1984), Banane (1996). Zgodba o mačku Muriju je doživela več priredb: leta 1982 kot radijska igra za otroke, leta 1984 pa je pod naslovom Maček Muri in Muca Maca izšel zvočni posnetek pesmi, ki jih je uglasbil Jerko Novak, zapela pa Neca Falk. Kultno mačjo pravljico Maček Muri je za celjski oder priredila Romana Ercegovič. V predstavi bodo v živo odpeti songi Jerka Novaka v aranžmajih Igorja Lconardija. P2 J? Le kdo ne pozna simpatičnega mačkona Murija, ki budno spremlja vse dogodke v mestu? V celjski uprizoritvi se Muri spopada z resnimi težavami, no, predvsem z eno, ki pa se mu zdi nepremagljiva in nerešljiva. To je - ljubezen. Muri je prav po mačje zatrapan v najlepšo izmed vseh muc, muco Maco. Kako osvojiti srce »prave mačje Parižanke«, predstavlja za Murija še posebno trd oreh. Tudi muci Maci je Muri zelo všeč, ampak zdi se ji, da sc malo čudno obnaša in si res ne zna razložiti, kaj naj bi vse skupaj pomenilo. Tudi v mačjem svetu je ljubezen resna stvar in ni lahko razkriti mačjih čustev. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih in nesporazumih med Murijem in Maco se prepleta z zgodbo o dobrodušnem mačjem roparju Čombetu, ki s svojimi vragolijami ne da spati policajema Muclju in Maclju. In ne samo to - veliki Čombe prijateljuje z muco Maco in dela mačici Murija prav pošteno ljubosumnega. Še sreča, da zaljubljencema na pomoč priskočita prijatelja - Maci muca Mica, Muriju pa maček Mav - ki skrajšata njune ljubezenske muke. fotograf Tone Stojko romana ercegovič Avtorica dramatizacije AGRFT v Ljubljani. Po končanem študiju študirala je dramaturg.jo na A pot. sledila je svoji dramaturgije se je odloči a želela je ustvarjati predstave, viziji o gledališču, po kakršn bivanja ter zdravilno ki vzbujajo občutenje lepote, mag ^ ra raziskovanje povezanost s seboj, soljudmi m nara ^ ^ gbbin človeka obrednih oblik gledališča 2000) 1 ^ raziskovanje modrosti m in narave. Skozi iskanje stika s se °), P so s£ postopoma mitologije starodavnih ** I»»™ začele tkati predstave, na,pre, P°« P ^ Njena najnove,ša zdravljenj* ran preteklosti o« ..Ltthaloo drulbo. harmonije med len,ko m moško ^ Lealej Svojo viaijo gledališč, i'2” ^ključnem “'“»m University v Cambridgeu, Z , ,/ k naHn prebujanja *** - n:M«Xt"tka,jg,.jk.,„..».to toaia mdi ■“p literaturo za otroke in mladino. NATAŠA ČERNOŠA Scenografinja M/U .ArfTBBk Študirala je na oddelku za scenografijo na Akademiji Muzyckich Umeni v Jmjr’ Hr Pragi od leta 1994 do 1998 in nadaljevala magistrski študij na Tlicatcrfacuhy fl : of the Hogeschool voor de Kunsten Utrecht na Nizozemskem ter na ^ Central Saint Martins College of art and design London v Angliji. Sodelovala je pri naslednjih gledaliških projektih: Mala Terezka (Drama af, SNG Maribor), Shopping and Jiicking (Drama SNG Maribor), Zozos Wk't (HNK Ivana pl. Zajca, Rijeka), Dogodek v mestu Gogi (HNK Osijek). S svojimi projekti je sodelovala na razstavah: Praški kvadrienale, DAMU študentska sekcija, Praga (1995), razstava slik v privatni galeriji Try tidny, Praga (1996), Praški kvadrienale, Praga (1999). Ustvarila je tudi avtorske projekte: H. Miiller Eksplozija spomina (Utrecht, 1998), J. Ruiz The book of good love, Pandemonium, Sevilla (1999) in avtorski projekt ... it was the morning that woke me up ... and it seems that I couldn't got asleep ever again ... (Utrecht, 1999). Najbolj priljubljen maček v Slovenji! t l 1 1 IJčcuEtorj TKmnZ' ČlbvstrnmJboj Doslej prodanih že več kot 100.000 izvodov! (k) Mladinska knjiga HIŠ« dobrih igodb Glasbo Jerka Novaka v izvedbi Nece Falk na besedila Kajetana Koviča lahko poslulate na zgolčenki z naslovom Maček Muri & Muca Maca. JERKO NOVAK Skladatelj IGOR LEONARDI Avtor glasbenih aranžmajev in izvajalec glasbe Kitarist, komponist, profesor kitare na SGBŠ v Ljubljani. Kitaro se je začel učiti pri profesorju Hubertu Scharri na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v razredu prof. Marge Bauml - Klasinc je diplomiral in opravil programski študij. Večkrat je bil nagrajen na slovenskih in jugoslovanskih tekmovanjih glasbenih šol. Leta 1983 je prejel nagrado Zlata ptica - najvišje slovensko priznanje za mlade umetnike. Kot kitarist z bogatim solističnim repertoarjem koncertira doma in v tujini (Avstrija, Rusija, Gruzija, Armenija, Italija, Nemčija, Švedska, Španija). Pogosto igra tudi v komornih zasedbah. Poučuje kitaro na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in je stalni mentor na slovenskih poletnih glasbenih taborih. Jerko Novak je vsestranski glasbenik: poleg poustvarjalnega dela se intenzivno posveča tudi komponiranju, predvsem za najmlajše poslušalce (najbolj znana je glasba za Mačka Murija v izvedbi Nece Falk na besedila Kajetana Koviča, poleg tega pa še Mačji sejem ter Zlata ladja. Kdo je napravil Vidku srajčico. Zdravilo za strah Borisa A. Novaka). Ustvarja tudi scensko glasbo za gledališče (Zbita Ladja, Nebesno gledališče, PleSoči osliček, Čudežni prstan, V ozvezdju postelje, Prizori iz življenja stvari, Stotisočnoga, Viteški turnir v Zgornji Šiški, Cesarjeva nova oblačila ...), film in televizijo. % 7 ? *y' P/' ' / l'f z- Kitarist samouk do leta 1980, ko je naredil sprejemne izpite na graški akademiji za glasbo; oddelek za jazz in klasično kitaro, kjer je študiral štiri leta. Prepotoval je Azijo in Afriko, kjer se je izpopoljnjeval v etno glasbi na različnih strunskih inštrumentih, kot so indijski sirar, arabska lutnja oud, turški saz, lovska kitara doussn gouni in 24-strunska harfa kora. Med leti 1989 in 1999 je živel in deloval v ZDA, kjer se je učil pri mednarodno prizananem glasbeniku Don Cherry-ju in poleg drugih znanih jazz glasbenikov sodeloval tudi s člani rock skupine Metallica. Nastopil je na številnih mednarodnih jazz festivalih (San Francisco, New York, Houston, Ziirich, Praga, Ljubljana ...). Več let je bil zaposlen kot specialist za svetovno (etno) glasbo v Oaklandu v Kaliforniji. V Sloveniji je znan kot vodja skupine Fake orchestra in nekdanji član skupin Quatebriga, Begnagrad, Miladojka Vouneed ter kot skladatelj glasbe za okoli 100 gledaliških predstav (Aliča v čudežni deželi, Sen kresne noči, Pika, Matiček se ženi, Primorske zdrahe, Dream, Hamlet, Atlantida ...). Piše tudi za film. Za glasbo v filmu Rezervni deli v režiji Damjana Kozoleta je leta 2003 na Festivalu slovenskega filma v Celju dobil vesno za najboljšo glasbo.