I MUZEJSKO DRUŠn ’O JESEMCE cfr MUZEJ JESENICE * Leto I III, Št. 5 11 G. 1998 (okiober in november 1998) \ I f j NAŠE NOVICE PRED IZIDOM Inicitaivna skupina pri Muzejskem društvu Jesenice bo v začetku decembra 1998 izdala prvo poskusno številko medobčinskega časopisa na 16 straneh i naslovom NASE NOVICE (za občini Kranjska Gora in Jesenice) Časopis bo v letu 1999 izhajal mesečno in bo zajel vsa področja življenja in dela občanov (od gospodarstva, turizma in obrti do kulture in športa) in s tem zapolnil veliko informativno praznino, ki vlada v zadnjih letih v obeh oEčinah. Začasno srno uspeli urediti porstore in priskrbeti nekaj osnovnih sredstev (mize, stole, pisalni stroj in računalnik) vendar pa bi rabili še namanj en računalnik in monitor in veliko dobrih sodelavcev. Občinska sveta na Jesenicah in v Kranjski Gori sta pobudo z razumvenajem, čeprav pogojno, sprejela in svetovala, da bi z izhajanjem začeli jx> volitvah. Ker inicitaivna skupina zeli, da bi časopis ne bil politično ali kakor koli strankarsko obarvan, smo se odločili, da začnemo z izhajanjem po volitvah in s tem dokažemo povsem neodvisno in nestrankarsko stališče. Prva številka bo izšla v začetku decembra 1998 z »delovnim« naslovom NAŠE NOVICE v nakladi 11.500 izvodov in ga bo prejelo sleherno gospodinjstvo od Rodin do Rateč. Za vse gospodarske organizacjje, podjetnike, odbrtnike in druge nudimo tudi ugodne možnosti za objavo reklamnega sporočila. Ker bo to čas pred božičnimi in novoletnimi praznil«, boste lahko zaželeli svojim poslovnim partnerjem oz. strankam ter bralcem, tepe praznike ter srečo in uspeha v zadnjem letu tega tisočleya. ha 16 straneh bo seveda dovolj zanimivega branja, predvsem pa aktualnih prispevkov iz obeh občin Jesenic in Kranjske Gore. V časopisu bo veliko slikovnega gradiva, aktualnih intervjujev, obvestil o prireditvah, pa tpdi novoletna križanka ne bo manjkala Časopis sodobnega formata, natisnjen v offset roto tehniki,bo nudil možnost tudi zunanjim dopisnikom, ki bodo želeli predstaviti svoj kraj, dejavnost svojega društva pa tudi prizadevanja za vege poslovne rezultate v vseh vejali gopodarske dejavnosti. . Veseli bomo vašega sodelovarija in če ste pripravljeni sodelovati, nam to sporočite na naš začasni naslov MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE, Prešernova 45, 4270 JESENICE. Če pa nam želite pomagati kako drugače (npr. s finančnim pripevkom), saj bomo morali večino sredstev za tisk in raznos zbrati sami, lahko to storite na ŽIRp RAČUN: 51530-678-50064(za NASE NOVICE). Iniciativna skupina I mše mmm Udeleženci ekskurzije na 2167 m visoki Dobrač v soboto 11. jutija letos. Številna udeležba in zadovoljstvo nas zavezuje, da tudi v j prihodnje nadaljujemo s podobnimi obiski kulturniki in naravnih I znamenitosti. Za imenitno vodenje po alpskem botaničnem vrtu m seveda na na sam vrh smo hvaležni dr. Nadi Praprotnik in j Avgustu Delavcu. Na posnetku pa manjka samo Janez Koželj, ki \ vam lahko priskrbi barvni spomin (razglednico) z Dobrača. OB RAZSTAVI AKADEMSKEGA SLIKARJA STOJANA RAZMOVSKEGA : JESENICE - od 8.10. do 6.11.1998 bo v Kosovi graščini razstava del akademskega I slikarja - prof. Stojana Razmovskega. Slikar je bil rojen 29.10.1929 v Vevčanih j (Makedonija). Diplomiral je na Akademiji lepih umetnosti v Zagrebu. Od leta 1959 ! dajje je imel več kot 60 samostojnih razstav, največ v Italiji (Milano, Padova, Verona, Benetke, Trst itd.) in v republikah nekdanje Jugoslavije. Kot samostojni umetnik živi in dela v Postojni. Umetnostna zgodovinarka Metka Vrečar, kije prispevala strokovno oceno v katalogu k razstavi, je med dragim zaopisala: »Motiv monumentalnega ženskega akta, ki skoraj v celoti napolnjuje slikovni prostor, je vodilna tema celotnega slikarjex’ega opusa... Tudi tehnika, ki jo slikar uporablja na svojih platnih, presenetljh’o spominja na bizantinske mozaične mojstre, ki so iz tisočev raznobarvnih kamnitih kock sestavili podobo ter ji podelili volumen z močnim senčenjem.. Poleg starega bizantinskega slikarstva in modernega pointilizma, so v slikah močno prisotne tudi sledi ekspresionizma....« Slikar je med dragim predstavljen v nekaterih največjih svetovnih in nacionalnih enciklopedijah (WHO'S WHO IN INTERNATIONAL ART, Edition 96/97, INTERNATIONAL ART GUIDE, ENCICLOPEDIA NAZIONALE DEGLI ARTISTI ITALIANI in drage.) Muzej Jesenice je ob razstavi izdal tudi katalog, v katerem je so objavljena nekatera njegova dela, življenjepis, samostojne razstave in strokovna ocena. Za otvoritev pa sta Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc pripravila pripravila priredbe nekaterih makedonskih ljudskih pesmi.. Zgodovinska razstava Slikar Stojan Razmovsla na svojem domu v Postojni, (Tekst in foto Tone Konobelj) SLOVENSKO PLAVZARSTVO 20. STOLETJA KOSOVA GRAŠČINA - Jesenice, pa tudi drugi slovenski železarski kraji, so nedvomno tesno povezani s plavži. Plavž, ki je že kilometrejjred samim prihodom v mesto pozdravljal prihajajoče s svojo visoko, veličastno silhueto, je dajal jeseniškemu pejsazu karakterno, svojevrstno avtohtono podobo. Leta 1987 je daljno in bližnjo okolico Jesenic zadnjič obsijal prebod pri plavžu. Nenavadna svetloba, ki je ni mogoče primetjati z ničemer kar je Jeseničanom ostato danes, je usahnila za vedno. Plavž so podrli in s tem zabrisali materialni ostanek, tehnični spomenik, skratka ostalo ni nič, kar bi nam dalo slutiti pomen, vlogo, izgled in delo plavža ter plavžarjev. Razstavo smo pripravili v Muzeju Jesenice s strokovnimi sodelavci tudi iz Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Predgovor h katalogu bo napisal prof. dr. France Vodopivec, ! strokovni recenzent je prof. dr. Jakob Lamut. dekan Naravoslovnotehnične : fakultete, slavnostno otvoritev pa smo i zaupali prof. dr. Vasiliju Prešernu, direktorju Acroni-ja Jesenice. Razstavo o jeseniških plavžih smo pripravili z željo, da bi jo predstavili tudi drugim krajem po Sloveniji. Dogovorjeno je, da bo razstava gostovala v Ravnah na Koroškem (Koroški muzej), v „Skedenjskem etnografskem muzeju v Skednju pri Trstu (jeseniški plavžatji so tam gradili plavže na prelomu stoletij), v Kranju, Ljubljani in še kje. Menimo, da bo razstava dobrodošla za izobražujočo se mladino, ki si bo tako lahko popestrila oziroma dopolnila znanje o ne samo jeseniški zgodovini temveč tudi o tehničnem razvoju metalurgije, strojništva, železarske industrije... Ni malo Jeseničanov, ki so delali v zahtevnih pogojih ob plavžu, ki so kruh svojim družinam služili na težji neobičajen način. A je bil za Jeseničane običajen, vsakdanji in relativno dobro plačan poklic plavžarja, cenjen in spoštovan. Z razstavo se želimo oddolžiti vsem nekdanjim plavžarjem, ki so jim že prr^ leti uničili vse materialne dokaze o pogoji Božidar Jaka: PREBOD PLAVŽA, kreda 1962 in načinu dela ter so tudi zato arhivski dokumenti in muzejski eksponati toliko pomembnejši. Obudili bi radi spomin o mogočnosti plavžev in opozorili na edinstveno železarsko industrijo na Jesenicah, ki je bila skoncentrirana v tolikšnem obsegu na tako relativno majhnem prostoru. Zanemariti pa ne smemo niti dejstva, da so ravno jeseniški plavžarji in drugi železarski delavci delali dobro in kvalitetno, predvsem zaradi tujim kraje pò Sloveniji Trdimo lahko, da so jeseniški piavzarji zgradili železarsko industrijo po takratni celi Jugoslaviji, kar nam dokazuje različno osebno arhivsko gradivo plavžarjev in vodilnih delav- cev, ki ga hrani Muzej Jesenice. Razstavo bomo odprli v času osrednje kulturne prireditve na Jesenicah, "Čufarjevi dnevi", v petek, 13. novembra 1998, ob 13. uri. Na ogled bo v razstavnih prostorih Kosove graščine na Jesenicah, toer bo v 2. nadstropju aostujoča razstava Skedenjskega etnografskega muzeja, iz zamejstva: 100 iet zeiezarna v Skednju, Razstava bo na ogled do konca januarja 1999. V okviru muzejskih večerov, ki jih organizira Muzejsko društvo Jesenice, predvidevamo 19. novembra ob 18. uri, pogovor o plavžarstvu in plavžih na. Jesenicah. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite Irens Lačen Benedičič, avtorica razstave PROGRAM muzejskega DRUŠTVA {OKTOBER IN NOVEMBER PS] KOSOVA GRAŠČINA Titova 64, Jesenice b^ Četrtek. 15. oktober 1998 ob 18: h: MUZEJSKI VEČER 100 let ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA In 25 Set Enote za Gorenjsko Tokratni muzejski večer bo posvečen letošnjim jubilejem Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki ima svoje prostore tudi na Jesenicah. Dejavnost in pomen bo z diapozotivi predstavil ravnatelj prof. JANEZ KOPAČ. Vstop je brezplačen. bs° Četrtek. 19. november 1998 ob lS.irmJZč'JSKl VEČER--------- PtAVZAfcSTVO NA .. SLOVENSKEM V 20. STOLETJU Razgovor in predstavitev razstave o Jeseniških plavžih v 20. stoletju v Kosovi graščini. Večer bo vodila avtorica razstave višja arhivistka Muzeja Jesenice in diplomirana zgodovinarka IRENA LAČEN BENEDIČIČ. Vstop je brezplačen. VLJUDNO VABLJENI ! Sobota, 17. oktober 1998 STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVENA EKSKURZIJA PADOVA Na strokovno ekskurzijo v Padovo se je že kmalu po objavi prijavilo toliko članov, da na žalost vsi ne bodo mogli z nami. Odhod bo v soboto 17. oktobra 1998 ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Jesenicah. Avtobus bo odpeljal v smeri proti Ljubljani, tako da bodo udeleženci lahko vstopili tudi v Žirovnici (okoli 4,15 h), v Lescah (4,20 h), v Radovljici (4,25 h) in v Ljubljani (4,50 h). Računamo da bo odhod s Kongresnega trga v Ljubljani okrog 5. ure. Pod strokovnim vodstvom prof. FERDINANDA ŠERBELJA, umetnostnega zgodovinarja iz Narodne galerije v Ljubljani, si bomo ogledali najpomebnejše kulturne spomenike Padovi. Vrnili se bomo po isti poti preko Ljubljane na Gorenjsko okrog 24. ure zvečer. Cena ekskurzije je 5000 tolarjev za člane in 6000 za nečlane. Za hrano bodo morali poskrbeti udeleženci sami, seveda Da bomo poskrbeli , da se bo avto-Dus večkrat ustavil pri restavracijah ob avtocesti. V Padovi bo tudi nekaj vstopnin, zato vzemite s seboj vsaj 10.000 lir. Vse tiste, ki ste se prijavili na ekskurzijo prosimo, da še enkrat Dotrdite udeležbo, saj je kar nekaj članov, ki bi še želeli z nami, vendar so bili s prijavo prepozni. Upamo, da bomo ne- Piše Aleksander Rjazancev Rišc Jaka Torkar ° P ri KID so nastopilo nove razmere za delavce in vodilni kader. Novi lastniki in njihovi eksperti so zahtevali pri podjetju tehnične spremembe, večjo storilnost in redukcije delavstva. Tedanji tehnični ravnatelj inž. Kurt Hoffman se v celoti z njihovo politiko ni strinjal. Ko mu je leta 1930 izročil Josef Pfeiffer, desna roka Westtna, listino za povišico plače, ki je bila izdana na račun odpustov delavcev, je raje po triindvajsetih letih službovanja pri železarni odstopil. Ponovila se je Pantzova usoda. Graditelj škoden jske martinarnč in valjarn ter dolgoletni šef inartinarne je brez odpravnine odšel z Jesenic. 1. julija 1930. leta ga je nadomestil inž. Leo Dostal, doma iz Opave v Sleziji. 3*^ p “ 1 ri jeseniški železarni «o 1931. leta začeli gradili cevarno za varjene cevi. katere je Jugoslavija uvažala, librai nevarneje bil razporejen v 1(12 m dolgi lopi železne in lesene konstrukcije. Prvo leto so poskusno \ arili cevi. šele naslednje leto so na dveh malih agregatih za varjenje izdelali v osmih urah do 2600 kg cevi. Delo in organizacija je bila poverjena nemškemu «trnkovm jaku Jo.sefu Bohnenu. K obratu covarmi so nripad.d» ;r kisikaroa. ar- •»!*•:-«ka naprava, pocinkovalnica, lužilnica in v lačilnh a cevi. Po vlečenih •‘••■'eh « tenko steno, izdelanih na "eipouku . je bilo na trži -ču največ povpraševanja. Lužilnico in pocinkovalnico e /.gradilo podjetje \. < •. Ignis - Huettenhau. Westtnov delovni programje predvideval gradnjo valjarne tanke pločevine na Javorniku po zamisli poljskega strokovnjaka inž. Ludvika Plenseha. Prvotno so izdelovali na Javorniku tanko pločevino v stari valjarni za debelo pločevino na tako imenovani "naheigarei . \ novi valjarni, ki je bila pri plinskih generatorjih, so pričeli z delom 18. septembra 1933. leta. lanko žarečo pločevino so valjali na enem duo predogrodju in duo končnem ogrodju. Valjavsko progo je postavila tvrdka Achenbach z nemškimi monterji. \ prvih štirih mesecih so valjavci uspeli izdelali I .60 ton tanke pločev ine. Valjavci so bili domačini, mojster proge pa je bil Nemec I .auten.'chlager. MUZEJSKI ČASOPIS 5 Zaradi gospodarske krize, ki «e je pričela leta 1932, je nasledn jega leta v nekdaj znameniti žičarni pletenih vrvi in žebljarni v Bistrici v Rožu prenehalo delo. Naročil za bistriške obrale spričo avstrijske konkurence ni bilo več. Dne 30. decembra 1933 je bil izvršen likvidacijski račun. Tako je železarski obrat po 400 letih dočakal svoj konec. Westten ni imel namena, da bi obrate moderniziral, pač pa je dal del strojnega parka prodati, ostalo pa 1934. leta prepeljati na Jesenice. Za stavbe in previstale naprave so pri K ID dolgo časa čakali na kupce. Nekaj strojne opreme sta odkupili tov arni dd. St. F.gvdy in Felten «S. Guilleaume. (sc nadaljuje)