PREJELI SMO
Zdrahe niso prišle in tudi niso odšle z ravnateljico
Glede na to, da sem že nekaj časa predmet člankov v različnih časopisih v zvezi z uvedbo ukrepa družbenega varstva v Domu starejših občanov Marija Draksler-Marjana v Dravljah, sem primorana, čeprav to nisem želela, da še z druge strani podam informacijo o podtikanjih, da ne račem žalitvah.
Presenečena sem nad člankom v Javni tri-buni, da niti z eno besedo ne obvesti občanov Siške o dejanskih vzrokih, ki jih je predlaga-telj ukrepa družbenega varstva — izvršni svet skupščine Ljubljana-Šiška navedel v svoji ob-razložitvi. Prav tako niti z eno besedo članki ne omenjajo vsebine moje razprave na skup-ščini in zabtev delegatov, ki so bile jasno po-stavljene 'kot naloge začasnemu kolegijskemu organu za izvajanje ukrepa družbenega var-s.tva.
Menkn, "da je vsakemu občanu kristalno či-sto, zakaj je sedaj v Domu mirno. Vsi delavci v Domu pa vedo, da zdrahe niso prišle z menoj v Dom, da nisem bila povzročitelj zdrah in tudi, da niso z mano odšle iz Doma. Zaradi zdrah je moral oditi že prejšnji ravnatelj. Saj mu je bilo zaradi nesoglasij onemogočeno red-no delo. V takšno vzdušje in neurejenost sem na prigovarjanje predstavnikov Občinskega ko-miteja ZK Ljubljana-Šiška nastopila delo s pol-no elana in željo, da s pomočjo sodelavcev in oskrbovancev uredimo zadeve.
Na zasedanju skupščine v juliju sem dele-gatom na kraUko obrazložila, kaj vse je bilo neurejeno v Domu in to samoupravni akti, od-nosi, organiziranost, evidence, področje SLO in DS, nabava materiala, nega, kuhinja, nezasede-nost kapacitet Doma, izredno velifco število nadur, neizvajanje sprejetih sklepov samo-upravnih organov itd.
Ko sem ie zadeve urejevala v toku treh let, sem naletela pri posameznih delavcih in tudi pri vodstvih družbeno političnih organizacij Doma na tak odpor, ki je pmpeljal do sedanjega stanja. Na navedene očitve v članku ne foi od-govarjala, povem lahko le-.to, da je vse, kar je navedeno, podrobno analiziral svet Doma, tako da je konkretno vpogledal vse dakumente in zaključil, da so neupravičeni. Od vsega, kar mi je očitano, priznavam: »da sem zahtevala dobro opravljeno delo«, »da sem bila mnenja, naj vsak dela svoje delo in naj se ne vmešava v drugo delo«, kar je zapisano. v obrazložitvi sklepa OOZK Doma, s katerim mi je izrečen zadnji opomin kot »vzgojno politični ukrep«.
Nastopati v članku z mnenji delavcev je pravtako neupravičeino, saj je to le ¦mnenje tiste skuipine, ki jo je poročilo izvršnega sveta točno Ldentificiralo in \^ kateri so nekateri čla--ni, iki so pripomogli, da je že prvi ravnatelj ' moral zapustiti opravljanje del in nalog rav-natelja.         »
Pod pritiskom te Skupine delavcev je bila na zboru delavcev izglasovana nezaupnica dne-ni in predstavnici sveta (od 84 delavcev je gla-sovalo 36).
Povsem neutemeljena je trditev »o neureje-nem samouipravnem odnosu, če ga lahko sploh tako iftfenujemo«, saj je v poročilu o samo-upravni organiziranosti io cvdločanjiu delavcev v Domu, ki je bilo predloženo svetu in1 zboru delavcev, dovolj obširno prikazan obseg in vse-bina dela samonpravnih organov za čas, ko sem bila v Domu.'
Popolnoma subjektivno je mnenje tov. Žuž-kove in Gostinčarjeve, da sta ob prihodu v Dom naleteli na popolno anarhijo. Nedapustno
pa je njuno podcenjevanje vseh delavcev Do-ma, da »nihče v Domu ni vedel, kakšne so njegove pristojmosti in dolžnoisti.«
Posebej poudarjam, da so vsi moji predlogi za samoupravne organe temeljili na zakonodaji in trenutaih abjektivnih možnostih v Domu. Pri delu samoupravnih organov je bil uveden naj-širši demoiratičen postopek, tako da je bil zagotovljen vipliv vseh delavcev na posamezne odločitve. Res ipa je, da se je anarhičnost po-javljala pri posameznih oziroma določeni situ-pini pri izvajanju na demo:kratičen način spre-jetih sklepov. Kot najbolj drastičen primei naj navedem, da se je skupioa petih delavcev (fi-zioterapija, delovna terapija, socialna delavka), takoj po uspelem referendumu že pritožila na ysebino sprejetega Pravilnika o osnovah in me-. rilih za razporejanje dohodka in čistega do-hodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Danes, dva rneseca po izrečenem ukrepu družbenega varstva, bi bilo pričakovati, da za-časni kolegijs'ki organ pove občanoni Šiške, ka-ko se izvaja ukrep in kako se izvajajo določbe odločbe Repub;liš'kega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, mnenja, stališča in predlogi delegatov občinske skupščine, ne pa da se smeši z oceno, da sera »izrazito organizacijsko nesposobna«. Družba (skupščina občine Ljublja-na-Šiška) najbrž ni imenovala začasni kolegij-ski organ zato, da oceni moje organizacijske sposobnosti in da razisteuje posledice, pač pa najbrž zato, da se odpravijo vzroki, zaradi ka-terih ,so konfliktne situacije v Domu že peto leto.
Ce predsednica začasnega kolegijskega or-gana tov. Zužkova smatra, da je strokovni ko-legij organ samouipravljanja, potena ji morara povedati, da se moti. Strakovni kolegij ,nisem razpustila, res pa je, da iiisem dovoljevala na na strokovnem kolegiju sprejemati sklepov, ki so bili v pristojnosU samouipravnih organov.
Občane Šiške bi verjetno zanimalo tudi dej-stvo, kaj je vodilo ipredsednico začaisnega "ko-legijskega organa, da je med svojimi prvimi ukrepi predlagala 10 odstotno povečanje oseb-nega dohodka, kar je bilo izplačano za nazaj od 1. 1. 1982, čeprav je dtfbro vedela, da so se osebni dohodki že povečali za 9 odstotkov za ta čas. S tem predlogom je tudi opustila z re-ferendumom sprejeta merila za nagrajevanje po delu.
Clanek bi moral vsebovati tudi poročilo, za-kaj Dom ni 100-odstotno zaseden glede na ka-paciteto 235? Zakaj je predlagano, da se gre pono^rno iz 235 na kapaciteto 228 oskrbovan-cev, če pa so potrebe obča,nov in zmogljivost Doraa taka, da je to možno realizirati, brez po-večanja števila zaposlenih, saj je dnevno od-sotnih ca. 10 oskrbovancev (v bohiici ali na dopiistu doma).
Podtikanja o »praktični nejasnosti finančne-ga stanja že od samega začetka« je višek sub-jefctivizma tov. 2užkove in Gostinčarjeve. Fi-nančne inšpekcije, ki so pregledovale zaključ-ne račune do leta 1980, takih nejasno^sti niso ugotovile. Za čas mojega dela v Domu je na-rejena temeljita ekoTiomska analiza, ki nedvo-umno odreka verifikacijo kakršne'gakoli suma nejasnosti. Morda je to sumničenje le priprava na izgubb, ki bo ob takem gospodarjenju na-stala v Domu in katero želijo tovarišice ola-nice začasnega kolegijsfeega o-rgana zvaliti na moje rame, saj je bilo že ob polletju 1982 že-leno, da Dom v Šiški prikaže izgubo.'
Točna tudi ni trditev, da ni bilo v Domu narejenih opisov del in nalog. Verjetno tov. Zužkova ni imela časa, da bi si to podrobno ogledala.
Morda je celolen članek v Javni tribuhi usmerjen v namerno prepričevanje javnasti o moji krivdi, .saj drugače ni mogoče razlagati izjave predsednice začasnega kolegijskega or-gana na zadnji seji sveta, »da v Jtolikor še kdo ni prepričan o moji krivdi, bo poskfbela, da bo vsak tako mislil kot ana«.
Ob vsem članiku m člankih, ki so se pojav-ljali tudi v drugih časopisih, pa moram žal ugotoviti,- da niti eden ne omenja počutja oakrbovancev, !ki najibolj čutijo in vedo, kje je resnica. Njihovo mnenje se najbolj odraža v stavku: »da so kot ovce brez pastirja«, kar so mi napisali v svojem pismu, v katerem se mi zahvaljujejo za vSe, kar sem za njih naredila v Domu.
Zaključujem članek z mislijo, ki sem jo povedala delegatom na julijskem zasedanju skupščine občine Ljubljana Šiška: »Odhajam z dolžnosti ravnatelja v prepričanju, da sem po-šteno delala in v delo vložila mnogo truda. Re-zultati tega mojega dela so urejeni iaraoupirav-ni akti, pozitivno poslovanje Doma, porast pro-duktivnosti dela in porast osebnega dohodka tistim delavcem, ki so imeli najnižj-i osebni dohodek.
Najvažnejše od vsega pa je zavest, da so oskrbovanci bili z mojim delom zadovoljni, to pa je tisto, zaradi česar isem bila v Domu«.
Ivanka Horjak