Uhajajo 1. in 15.Tsaoeg» meseca. Cena jim je aa celo Kd» želi kako fxtnaiiilo v „Dolenjske Novice" na-ieto X gld., ZA poi leta &0 kr. ~ NaroôniDc in dopise tisniti dati, plača za dvostopoo petít-mto S kr. k8 «prejema J. Kr&]0C v Novsn »SStu, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Aleluja! Alelnja! klic&li so verni kristijwii minole praznike radostnega srca, v spomin vstajenja Iz-veličarjevega, kateri je e svojim vtitajenjem reáiJ svet, ter dal mir in upanje, da sreino ni anje, da ae vsem, kateri po njegovih naukih živé, apremeni to težavjQo Životarenje na zemlji enkrat v srtim raj. Kakor smo veseli in v popolnem mira mi verni Slovenci obhajali najlepâe praznike leta, tako je tudi ljuba narava nam pokazala svoje vstajenje in po dolgi zinji oam premenila svojo odejo vsaj deloma 8 zeleno io cvetjem ua drevji. Mirno t«r vesetó, ako nam ljubi Bog dá, obeća pa tudi le toSnje Jeto nainitj v evropskem íwlitičnem íwložaji; ne Čuje se rožljanje b Bablami v nobeMm kra-IjfBivu ne casarstvn; uir veseJÍ mir, nam obeíajo vse države in nikjer se ue opazuje veselje za pognbne in drage vojske. A žali Bog, ta ljubi fflir, v katerem vidimo na milijone puĚk z nasajenimi bajoneti, odprtimi žreli kanoaov in orjaèkimi nalogami streliva, krogel, obleke in druge priprave za vojno, pa stane milijone in Bttiliione goldinarjev! Koliko mladeničev je od-tegneaih etarišem, kateri bi jim bili pri poljedelstvu in drugih podjetjih prava roka ! Stara latinska prislovica pravi : ako hočeš mir imeti, morai biti na boj pripravljen, Ees je, da nas Ijabi mir ogromne fivote deiiara veija^ a bolje to, kakor pogubonosrie in nesrečne vojske, katerih, kakor nam politično obzorje kaže, letos ne bode. Na Francoskem je sicer gibanje živahno, a pobegnil jim je zloglasni Bnlanžé, kateri ai je do-mièljeval, da bode Evropo ebrnil, ube^l je francoski viSji goapôski, ker se je kot vojak-general «bal kazni za preknciake namere; pobegnil jo je 8icer Širokoustni, politični general na Belgijsko v lîruaelj, odkodar je pa tndi moral iti, ter jo potegnil v Anglijo. Gospôska ga bode obsodila v kontnmacu in bode vsaj Francoska mir imela pred Bicer sebičnim in jako prevarljivim generalom, kateri je svojo politično ologo doigral. ("Če je le res?! Uredn.) Utegne se pa tudi kaj važnega sklepati letos «a Nemškem, ko bode laški kralj obiskal nem- škega cesarja in ai že zviti Bifrasark veliko preglavico dela v slojih naklepih. Nam pa to ni nič novega, ako pomislimo na nesrečno leto 1866 in moramo na obe državi jako oprezni biti, ter m zaupati zsTratnitn Italijanom, in ne zmagepi-janim 1er ošabnim Prusom. Na Balkanu se državice nekakem bolj tiho eknšajo, ter nekako tekmovalno razvijajo, sicer ps ne vedó kam bi se nagnile ali na levo ah na desno, da ne bi bilo zamere in ljubosnmnosti med Avstrijo in Kusijo, katere obe imate svoje koristi na Balkanu. Na Ruskem je tudi politično ob&:)rje dokaj jasno, a doma imajo vedno obilo posla s preku-cBbi, ki se „nibihsti" imenujejo, kateri nesrečniki đemarajo ne Bogs \n Cissarja, t* prekncahi imajo v najboljih krogih svoje zavtznike ter se vedno kaj čuje o „bombah" in enakih žalostnih poročilih. Pri nas pa v naši ljubi domovini Avstriji, pa BO minoli velikonočni prazniki mirno, ter tudi npamo, da bomo imeli mir, posebno med seboj, ko ae VBÍ narodi sknšamo v zvestobi do visoke krone in cesanstva. B:Ii so sicer nemiri na Dunaji, ki pa političnega pomena nimajo in so lokalna stvar, o katerih govorimo na drugem mesta lista. Mi Slovenci pa bomo iaftli morebiti malo politično prasko o priliki IfltoSnjih deželno- in državno-zborskih volitvah, ko bomo izbirali zastopnike za deželni in državni zbor; upati pa smemo in se nadjamo popolnoma, da bode i to šlo na korist naše ožje domovine Slovanske, ter širne domovine Avstrije; x veselim in mirnim srcem pa kličemo našeraa ljubemu, vernemn slovenskeron narodu; Aleluja ! —r. Nobene pomoCi. Pomlad se je sicer pričela, narava se je vzbudila, aH novo upanje za zboljšanje se ni vzbudilo. Prestali smo zimo, ali slabih Časov še nismo prestali. Vinograde je Dolenjec obdelal, a le teenega srca pričakuje pridelka; polje je obsejal, a za žetvijo je v akrbeh. Trta po goricah se mu enši, trtna nS se od dne do dne bolj množi. In stměno seme »u toč« s trto vred le preveč pogostoma potolče. Ali kaj še to! Najhujši ndarec je bila bolezen, ki je lani tlačila velik del Dolenjske, in ki tndi zdaj še ni popolnoma slovo vzela. Skoro jM) Tsem Dolenjskem ao bile osepnice ali koze, najhujše pa T Krškem okrajnem glavarstvo. V tem okraju je bila bolezen epidemiftua; t. j. kužna, in je pobrala kaj veliko ljudi. Več fará je imelo v 3—3 mesecih toliko mrUÈev, kakor sicer v celem letn. Hudo ao bUi prizadeti kiŠki, mokronoški in koatanjeviški sodnijski oki-aj. Najhujše menda prvi, T katerem je pomrlo toliko ljudi, da je sodnija dobila v delo do 300 zapuščinskih obravnav. Iz tega smemo sklepati, koliko stroškov je bolezen yiid«tvu prizadejala. Koliko škode je bilo med bc)lezDÍjo, ko se je večkrat lotila kuga cele družine, ko je delo zaostalo, ko so zdravila in boljša hrana večjih stroškov terjale. Smrt pa je naredila še ve^o kvar. Pogrebni stroški niso majhni ; «daj pridejo še sodnijski stroški, pristojbine itd. Kje naj ljudstvo vzame denar?! Vioa prodati m more, razen pol pod ceno ali pa Se ne. Kar dražega pridela, to ae porabi doma, vsaj še dosti ni. Na spomlad je treba kupiti živinče za delo; a ^e vzeti denar, ko še za davke ni?! Dačo pa je treba že koj spomladi odrajtati, a s čim? Davkarije same to sprevidijo, kajti djansko jim prihajajo na spomlad majhne svote v njih prazne blagajnice. ^ treba pomoči od države. Vsaj takih izvanrednih podpor ne prosimo v navadnih razmerah ; ali če nas le prevelike nadloge tarejo, če nam uš najljubši in največi sadež, trto, uničuje. Če nas kužna bolezen muči — takrat revščine bre« tnje ponoči ne moremo prenašati. Za take nesreče ima tudi država odločene Bvote, in za take velike potrebščine naj odpre svojo mošnjo. Vsaj nismo dobili nobene izvanredne pomoči. C. kr. zdravnik res da hodi knžne brezplačno zdravit — a to je vse, a eden edini zdravnik za tako velik obseg je premalo, veliko premalo. Ne more in ne more ena sama oseba povsodi svetovati. Občine in glavarstva naj torej pomoči zaprosijo pri slavni vladi — naj se pomore vsaj tistim ubogim družinam, ki so občutile letos več udarcev. In takih je veliko. Samo na sebi uže siromaike družine so dobile v vinograd oš in morebiti Še točo, v hišo pa kužno bolezen. Take rodbine BO vredne vsega usmiljenja. — l^omagajte jim kdor le more! Brez pomoči jih ne morete, jih ne smete pustiti. 1. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? O veliM noči bo imeli slovonski uaitelji shod T Ijubljani; združila so se namreč vsa slovenska učiteljska društva v,Zavezo'. S tem so pokazali, da ljubijo narodno složnost in da so vneti za svoj poklic ia svoj stan. Bog daj, da bi res delali vselej in povsod goreče za dušni iu telesni blagor naših ljubih otrok po gesla; Vse za vero, dom, cesarja! _ V Ljabljani so bile dopolnilne volitve v mestni zbor. Voljeni so zopet sami domoljubni Slovenci, kar je Čisto naravno od slovenskega prebivalstva našega središča. Ne Štajerskem hodo letos napravili deželno razstavo v Građd. V prihodnjem šolskem letu se bodo vendar začeli v Mariboru nekateri predmeti na gimnaziji uSiti v alovenakem jeziku, kakor se zatijnje Čas je pač uže — da bi aaa le minister GauČ ne pnstil zopet pri aamih obljubah ! Na Koroškem se repenčijo Nemci in nem-škutaiji zoper slovenske poslance, ki ao se bili krepko potegfiiii v državnem zboru za zatiraae koroĚke Slovence. Deželna slovenska poalaiica, Ein-apieler in Muri, sta se pa očitno po časnikih zahvalila našim voditeljem, enako kakor je to hvalevredno storil novi mestni odbor novomeški — in uže laní tudi koroški odlični narodnjaki. Na Goriškem se pripravljajo po malem uže za nove deželnozboreke volitve s tem, da pravično in mirno v svojem listu razpravljajo ddovanje dosedanjih poslancev. Tako je pra^^ ! Prva reČ je, da nismo nehveležiii starim prijateljem. O veliki noči je obiskala belgijska kraljica svojo hčer nadvojvodinjo Štefanijo, udovo po ce-saijeviču Iludolfu, ki biva v Miramaru pri Trstu. Obedve visoki gospej ste dajali najlepši vzgled pravih katoličank. Državni zbor je začel nadaljevati proračun pravnega io kmetijskega ministerstva. Pred veliko-nočjo sta se bila potegnila poslanca Hren in Suklje za dolenjske ceste in železnico. — Vlada bode sama predložila novo šolsko postavo za ljudske šole. Upamo, da bode taka, da se bodo rea odpravile sedanje velike pomanjkljivosti. Mi in z nami vsi verni katoličani, hočemo tako ljudsko šolo, v katerej bodeta duhoven in uSitelj skupno izobraževala otroke na podlagi sv, vere za časw in več.no srečo. Čehi se pogajajo z Nemci, da bi složno volili v dííželni zbor. Na Dunaji m se bili uprli svojim gospodarjem tramvajski vomiki, ki prepeljavajo ljudi s konji po navlasč položenem železnem tiru. Preslabo so menda plačani. Sedaj so se pomirili duhovi. Reč je bila prav za prav naperjena proti grabežljivim Židom, ki imajo to mestno Železnico v rokah. Ubogi vozniki so morali po 16 do 18 ur voziti sleherui dan za majhno plačo; mestni zbor dunajski je družbi radi nemirov naložil kazni 50.000 gld. Družba dela grozne dobičke, ali delavcem le malo privoščijo. So pač povsod enaki! Kaj je novega po širokem svetu? Na Srbsko priđe baje v kr&tkem pregnana srbska kraljica Natalija, ker sb je odpovpdal njen soprog kiTiJj Milan. Trt je odpc-toval v st. deželo, Bog mo daj sreino poti Srbiji je bil t veťífl pogubo kakor dohiôi?k. Tudi pregnani patrijarh Mihael se vrne v Srbijo. Francoska vlada ostro postopa proti Bu-ianžeju, pa pravijo, da utegne to tudi njej áko-dovftti. Bulaníé je zdaj odpotOTal na Angleiiko, da bi ne prijel t roke razkačeni francoski vladi. Ruski pooblaščenec Izvolski je zopet t Biniu. Td obravnava s papeževim držninim tajnikom zarad pcijskib izpraznjenih žkuiiji v ruske,) drŽavi, Upati je, da se bode v kratkem doseglo popolno apo-r&znmljenje in da bodo uže ta mesec imecoTaci novi poljski ákofje na Kuskem. V Beroilnu glavnem mestu protestacške Pruske nameravajo baje vstanoviti katoliško ákofijo. Berolin sam èteje 120 000 katolikov. Angleži Vtjdno bolj kažejo, da ae bodo spravili z zatiraaimi Irci gledé zemljiškega po,iefltva. Pl^e se nam: Iz Žužemberga. Mladost je norost, pravi pregovor. In re^, mladost je Človeku vae, ja vse, kar ima Človek premoženja in ljubega bi dal. ko bi zmogel Se jedenkrát mlad postati, ja mlad ëe T nedolžnosti, katera ne poisna posvetnega hruma. Ali mlada leta so važna, kazoč prihodnjost ilovtSko. Otrok pet ali šest let star uže kažs, kaj ga najbolj veseli in vedno bi o tistej stvari govoril, šlittoraj je treba jako paziM na mladostna leta, po,vebno dolžnost pa imajo starimi, da gledajo ca tó, da se njihovi otroci pošteno obKaâajo, da jim prtcej v mladosti to iz glave iibijejo, kar ni lepo in pošteno. Velikokrat pa ae prigodi, da starih; liiso ničesar zakrivili, da so se njihovi otroci riivadili marsikaterih slabosti. Ne samo, da so ra^pf^sajeni in nevgnani, ampak Še celo, da Be z noži pritepavajo. Se vé, to je nže hudobnost, mýveča spndfnost, katero si Človek misliti more. Komaj jedito ped visok, pa nŽe kaže nož, Čeá, ako ne molíiá, pa te bodem, ter se postavi aa prste, kakor petelin na dvorišři, misleí si, saj sem dosti velik za to delo. — Pa^ lepa umetnosti Tacih hudobij se otrod navadijo v tovaršijah, sploh med otroci sami, zato ker stariši ne pazijo dovolj na svoje otroke. Pa ravno v mladosti se mora na otroka paziti, da ne zabrede. Ako s» je mladi deček navadil kake slabot, brž ga je treba VHtrahovati in odvaditi, dokler je ěe čas ; ko otrok odraste, ostane mu slabost, katere se je navadil v mladih letih, Toraj stariài bodite oprezui pri svojih otrocih! „česar se je Janeztk naučil, to bode tudi Janezek znal'. —j. — iz Retij — (Fran Levstikova vas) 20. aprila. Kakor je že znano, postavili bodo letos domoljubi slavnemu slovenskemu pisatelja Fran Levstiku tukaj v njegovi rojstni vasi spomenik. Od domoljubov Vel. Laákib pa »e sUM, (ia bi oni najraje postarili Levstikov spomenik v Vel. Lasfah. Sicer je bilo že objavljeno, da bt> stal pri Spod. Retjab t moremo storit; ; neugoden pa se mi vidi, ker bi stal k pri popotni cesti, kajti okrajna ceíita je inmaj vasi ; kdor bi hotel spomenik ogledati, moral bi stopiti iz okrajne ceste in iti po ozki stezi v vaa. Levstik je pač zaslužil, da bi njegov spomenik stal na dostojnem prostoru, a ^a nas bi pa ne bilo častno, ko bi se Levstikov spomenik kje drugje postavil, nego v njegovi rojstni vasi, kjer ma je zibelka tekla v mladostnih letih, Z Dunaja - prejeli smo od odbora podpornega društva za slovenske vis«košolce sledeče poročilo: Druětvo Se ne obstoji pol leta, pa nže Šteje 80 udov: 16 ustauovnikov in 64 rednih udov, podpornikov in dobrotnikov. Vsega skupaj je društvo prejelo 1127 gold. Glavnica znaša 815 gold, ter je naložena v dveh duuajskih hranilnicah. KazdeUlo se je 244 gold. DruStvo ima tudi srečko Rudolfové ustanove, ki so jo 1. 1884 kupili dunajski Slovenci ter jo podarili podpornemu društvu Ustanovne stroiSke, koleke, tiskovine, postne zuamke itd. poravnal je odbor z 28 gold, iz svojega. Od slovenskih pokrajin prirtopilo je najveè udov iz Eranjske, namreč 8 ustanovnikov ia 18 podpornikov, skupaj 26 udov s svoto 481 gold, in sicer iz Ljubljane 8 udov: 2 astanomika in 6 podpornikov s 136 gold.; iz Kranja 2 nld. skupaj s 55 gold.; iz Celja 3 podporniki e 30 gold.; iz Vranskega 1 podpornik s 5 gold.; iz Slanice 2 podpornika z 10 gold.; iz Dol. Hrastnika 1 dobrotnik s 3 gold. Tudi iz Koroâke prístcpilo je 5 ndov z 189 gold, in sicer iz Špitala Dholce, Hvabeka in Vogrč, Is Zagreba pristopil je 1 podpornik a & gold. Največ udov šteje društvo na Nižje Avstrijskem, oziroma na Dnnaji in sicer 7 ustanovnikov ân 32 đmzih udov, skupaj tOTej 39 udov, ki so Tplačali 520 gold. Dunaja pripada 6 ustanoT-tiikoY in 32 udov s 467 gold. Dao. Nov. mestu 1 ustanovnik s 50 gl. — Vsem prošnjanj cdbor radi nedostatia sredstev oi mogel zadostiti. Na 26 pro-áenj je biio razdeljenih 244 gl. Prosilci so iz Gori-âke, Koroíke, Kranjske in Štajerske, najvftč jnristov a tudi mnogo mediciccev, filozofov in živiDozdrav-nikov. V mesecu marcn prišel se je odboru zahvalit Korošk Slovenec, ki je ravao dovrSil svoje študije, trdeč, da se ima le podporntmu diuštva zahvaliti, da je mogel končati svoje nauke, ker ga je ono v najvBžniŠem času gmotno podpiralo. Večno Če biti hvaležen. Obljubil je naseliti ae T svoji domovini ter zvesto delovati za svoj narod. Odbor podpornega drnĚtva prosi uljudno za daljno pomoi iz domovine in da bi poverjeništvo blagovolili previeti oni, ki so enkrat na Dunaji štadirali- Naslov blagajnikov: G. E Pukl, Wien VU Zieglergasse 65. — Dol. Novice to droAtvo, ki je tako koristno in potrebno za uboge slovenske visokoĚelce, toplo ua srce polagajo tistim bralcem svojim, kateri imajo sredstva, da morejo drugim pomagati. Domače vesti. fFaro) v Srednji vasi pri Ko&vji je dobil č. g. Gotthard Rott. (Imenovanja in premeščenja.) Gosp. Fran Andoláek, pristav pri okrajnem Bodišči v Radovljici, imenovan je okrwnim sodnikom v Loži. Okrajni sodnik g. Gregor Žerjav premeáíen je iz Loža v Tržič, okrajni sodnik g. Ivan P a c h 1 e r iz Tržiča v Žužemberk. — G. J. Verderber, zemljiški knjigovodja v Krškem, gre v pokoj. G. Fr. Kolene, vladni tajnik v Celo ved, imenovan je okrajnim glavarjem na Koroškem. G. Kolene je dolenjski rojak, (rodom iz Mirne) zvest uradnik in seve^ slovenščine popolnoma imožea. (V Št. Jarnej) pride za. tretja učitelja g. Trost iz Mokronoga, za učiteljico pa gospa Elirait (roj. Železník), ndova grajščaka iz Semiča. (Županom) v Novem mestu je zopet izvoljen g. dr. Poznik, gg. Perko, Pauser in Krajec pa svetovalcem. (Novo maSo) je imel č. g. Hilarij Prpar T Dobemiku, ki je stopil v kapucinski red. (DeŽelnozborski sklep o preložitvi ceate čez Wagensberg) ni dobil najvišjega potrdila zaradi nekaterih nedostatkov, zla^ pa z ozlrom na ceetni zakon z dne 5. marca 1873. (Družbi BT. Mohora) se je Število udov zopet pomnožilo, in sicer na 45 ali cel6 46 tisoč. Ta družba je Slovencem v ponos. (Podpore požarnim stražam) in občinam je dal deželni odbor iz onih doneskov, ka- tere plačujejo zavarovalne družbe, sledeče in sicer po 100 gld. : Kočevje, Šmarje, Smarten, Litija, Žužemberk, Trebnje, Črnomelj, Vel. LaŠiČe, Vel. Poljane in Vtěnja ^ora; po 80 gld.: Toplice, Mirna peř. Vel, Loka; po 70 gld. : Radeče (občini še 80 gld.j ill Št. Vid pri ZatiČini. (Naša deželna vlada) je z ozirom na kožno bolezen v gobci in na parkljib pri govedi, ovcah, kozah in preéičíh, ki razsaja posebno na èîajergkem, izdiiia naslednji ukaz: l.Uvožnja goveje; živine, ovac, koza in preáičev a Štajerkega na Kranjsko je brez izjeme do preklica prepovedana. 2. Kupovanje živine in prepeljavanje od vasi do vasi je prepovedano. 3. Iz sosednjih neokuženih dežel prignana živina, mora imeti potne liste. Živinski sejmi iia Kranjskem vsled te b;)lezni niso prepovedani, (Umrl) je dne 12, m. m. v frančiškanskem samostana v Brežicah o. Hrizolog Greznik, v 78. letu dôbe svoje. Pokojnik bil je nekdaj profesor na gimnaziji v Novem mestu. — V Mokronogu je umrl g. Snoj; duhovnik v pokoju — Na Dunaji pa je umrl M. Cigale, uradnik v miuiflter^tvTi Pokojnik je bil Slovenec doma a Črnega vrha nad Idrijo. Bil je že pred 40 leti slovenski domoljub in pisatelj. Vredil je velik Wolíov nemško-slovenski besednjak. (Dolenjk« pevsko društvo) priredi 11. t. m. v „Narodnem domu" koncert, čegar spored bode jako zanimiv. (Prošnja!) O hínkoštih pričakujemo iz váh pokrajin icnogo gostov, kateri se bodo vde-ležili slftvnijstnega blagoalo ven j a zastave „Dolenjskega Sokola". Častite rodbine, katere imajo kaka prenočišča za došle goste, uljudno prosimo, iste blagovoljno naznaniti. Odbor „Dol. Sokola". (Vojaški nabor) se bode vršil v mesecu majn v naslednjih krajih: 6. in 7. v Litiji; 9. v Višnji gori; 11. v Vel. Lašičah; 13. v Ribnici; 14. in 15. v KoČevji; 17. v Črnomtji; 18. v Metliki; 20. 21. 22. in 23. v Novem meatu; 15. 27. 28. 29, in 31. v Krškem. — V mesecu junijn v naslednjih krajih: 3. tn 4. v Prevojah ; 5. in 6. v Kamniku; 8. 11. in 12. v Škofji loki; 13. 14. in 15. v Kranji; 17. 18. in 19. v Radovljici; 21. 22. 24. in 25. v Ljubljani (za okolico); 26. in 27. na Vrhniki; 28. v Ljubljani (za mesto); 3. in 4. v Idriji; 6. in 7. v Vipavi; 11. in 12. v Logatcu; 14. in 15. v Ložu; 17. 18. in 19, v Postojni; 21. in 22. t Bistriti. (Slovenski mládenči,) ki boste na nabor šli, bodite le veseli, če Vam tako najbolj dopade, toda pametni bodite in ne razgrajajte po divje ter Be oe pretepavajte. Izvolite si v vsaki okolici iz svoj« grede zanesljivega tovariša za vodnika, in obljubite mu pokorni biti. Oa naj Vas vodi, vai pa skrbite za vsaceg&, da Vam kdo kake ska^e ne stori. — Nikakar pa ne mislite, da hořejo „Dol. Novice* s tem reči, da bo kranjski fantje najbolj divji in ee najslabeje obnaSajo, tega ne. Berenso od nemških narodov, kteri tako radi oam snrovoat očitajo, atražno divjaška obnašanja, katerih nočemo tu očitati. Nemški listi nas obrekujejo in iz muhe sloita naredijo. Toraj slovenski fantje lepo se obnaSajte, kar bo Vam v korist, bloven-cpm pa v Čast! ( O b e B i 1 ) se je v nedeljo popoludne 28. aprila na Drski poleg Uudolfovega dobro znani gostilničar in titražmeátťr v pokoju g. Glazar. Mož je bil priljuden, v dobrih razmerah in vedno dobre volje; gotovo se mu je zmešalo, {Sreča in nesreča.) P(Ke3tniku Švabu v Gribljah se je sanjalo, da vidi tri može, na katerih oblačilih 30 bile tri Številke napisane, te ètevilke si je zapomnil iu jih je potem v Metliki v loterijo stavil. Prigodilo se je, da so vae tri številke v Trsta bile potegnene, tako da je Švab lepih 732 gld. dobil. S 400 gld. je poplačal dolgove, 300 gld. je pa imel v mošnji spravljenih. Ko je pa krave krmil, padel mu je med krmo moŠnji&k, v katerem je bilo 332 gld. Požrešna krava je pa bitro vse pogoltnila. Vas jezen ni vedel, kaj bi s požrešno kravo počel. Sosedje so mu odsvetovali, da naj krave ne zakolje, ker je krava gotovo že mošnjo z bankovci prebavila Švab ni mogel te krave več gledati, ker mu je toliko škode naredila, t€r jo jc naposled prodal. Puhovoa lekarna) za vse, ki hočejo večno živeti. Tako je naslov pođučni knjižici, katero je poslovenil župnik Fr. Zbašnik, žaložila pa Katoliška Bnkvama v Ljubljani. Cena mehko vezanej knjižici je 20 kr., po pošti 22 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v Novem mestu pa pri g. J. Krajcu. (Tatvina.) V Tratn so na pošto ulomili dosedaj nepoznani lopovi in odnesli 53.000 gold., lahko bi Še več, pa morebiti ni bilo čaaa. Bazne vesti. * (Graâéina Majeriing), kjer je oesarjevid Rudolf umrl, se bode po določbi Nj. Veličanstva pre-svitle^a eeearja oddala karmelitarieam v last; soba v kateri je cesarjevih mrtev ležal, pranaredtia se br^de za zmeraj v blagcalovijeno kapelo. Drugi obširni prostori, gospodarska poslopja itd. pa se bodo po lailo-srčnem n^azn prosvltJega cesarja predelala v stanovanja »a oaemogle Ijndi iz Dtinajske okolioo- •(Sredstvo proti kađljupripresi^kib.) Kaíelj pri preéičkib nastane navadno vsled prehlada, katerega dobé na mokrem ložili, v slabih svinjakih itd. Po odstranjeaji azrokov, naredite zmes, za katero je porabiti 60 gr. sladkega lesa, 50 gr. janeževega semena, oboje stotčeno in 150 gr. meda, to mes dajte pregičkom kakor za navadni oreh dvakrat ça dan na jfiEÍk namazati. Pri zastaraném in trdovratnem kašlja 86 priporoča zmes iz 65 gr. rudežib leoijauoTih (svÍBČevih) korenin etolčenih, 65 gr. stolčenega sladkega lesa in 250 gr. medn, ter je dati tndi dvakrat na dan za en oreh, To srodstvo deluje bitro in ugodno in troa se to prednoet, da je žival rada ponžije. * (Boj proti trtni nsi.) Med vsemi državami se v boji proti filokseri najbolj odliksje Franeossa. Tam je do zdaj 60 po filokseri oknženih departementov. Država je aže ogromne zneske potrosila v prvi vrsti, (ia bi napadene vinograde razknžila po raznih zdravilnih naćioib, zdaj pa skrbi, da se kolikor mogoče siri obdelovanje smeríkanskíb vstrajnih ti-t. — Do leta 1887 so izvedli na Francoskem na 75.000 hektarjih viaogradov kullaralno metodo, to je pokončali BO trtne zasade in nadomestili jih z dragimi izdatnimi zasadi; zdaj imajo pa nže 155.000 hektari^v vinogradov nasajenih z amerikanskim! trtami in ti zasadi se čedalje bolj sinjo. Tudi Italija »e zaostaja v tem ozira. Iz uradnih poročil tamošnje lilokserine komisije posnemamo, da vlada z izdatnimi podporami po~ spešnje poskasojo s knltnralniini sredstvi, da pa skrbi ob enem tadi za obdelovanje amerikanskih trt raz-deljevaje semena, rastlme in kolči. — Leta 1888 je dala italjanaka vlada razdeliti 1,021.700 rastlin in kolči, ieta 1887 556.400 ia leta 1886 800000 torej samo Y zadnjih treh letih 1,878.100. Vrh tega je dala leta 1888 razdeliti 110 kilogr. semena izvirna trte Ripsrie in nekoliko od vrste Rapestris. V Avstriji imam« sicer uže nekatere postave in vladne naredbe, katare določnjejo, kako postopati proti trtni nši, kako odskodovati posestnike, kojim ae v boji zoper filoksero pokottćnjejo trtni zasadi itd.; imamo filokse-rine komisije državne in deželne in gotovo je tadi uže ^slodovanje trtne osi mnogo stalo; toda za ra^Siriaaje amerikanskih vstrajnih trt, najizdatniŠega sredstva za varstvo naše vinoreje, menimo, da se je razmemo premalo storile». Dosedanje skušnje nas uže, da se je filoksera vkljnb največe previdnosti in najpasnise skrbi za osamljecje napadenih vinogradov polagoma vendar le razširila skoro po vseh vinorejskib djelah v Evropi. Ker nimamo tedaj pravega leka tej bolezni, niti sredstva, s katerim bi jo z zanesljivim vspehom omejili — treba, da smo vsak čas pripravljeni na slučaj, ko tadi naii vinogradi začnejo hirati vsled nenadnega napada pokončevalne zalege. V ta namen treba si je o pravem času priskrbeti vstrajnih amerikanskih trt, s katerimi labko v kratkem časa nadomestimo oknžene zasade. Med amerikanskim! trtami flo nekatere dobre za direktno pridelovanje, vse se pa vspnsobujejo za precepljenje. Vstrajnost trt zaper filokserine napade je pa zavarovana tndi tedaj, ako domaČe trtne vrste vecpimo na stebla amerikanskih trt. To je po skušnjah dognano. Ker se v Avstriji z ozirom na pretečo nevarnost iilokseriuega razáirjanja nekam počasno priprave delajo za ustanovitev obširnih semiéč in zasadov amerikanskih trt. V poslanski zbornici so se oglasili nekateri poslanci in med njimi tudi goriški predsednik nj. ex. grof Cronini, zahtevajo in priporočevaje, naj vlada stvar kolikor mogoče pospešuje s tem, da dovoli svobodno kapčijo z amerikanskim! trtami in da izdatno podpira množitev takih zasadov. Poseben, ožji odsek sestavljen iz poslancev Coronini, Vošnjak, Kiebter, Moscon in Malfatti ima n tej zadevi podati konkretne predloge zbornici. — Tudi „društvo za varstvo avstrijske trtoreje" se npira po svojih močeh zaviranju svobodne kupčije z ameri-rikanskimi trtami, razdeluje brezplačno ali po znižanih cenah take vstrajne trte in kolče iz društvenih trtnic, ter poarednje uvažanje amerikanakih trt na račun trtorejcev, katerim tnđi radovoljno vstreza sé svojimi Bveti o tej prevažni zadevi. Iz »Gosp- lista". * (Plaáljivi konji.) Kdor ima opravka a konji, Djetnn je znano, kako da jo sitno, ako je konj plašljiv. Tak je nevaren za življenje; ne samo to, da Človek ne ve, kedaj ali ob dem da se mu konj lahko splali, je nevolja, se bolj veliko vprašanje pa je, kako se ozdravi. Nekateri konj je že po svoji naravi plašljiv, njemn jé to nekak „podedovan greh", nekateri pa le le postane tak, ker se z njim ni ravnalo prav, dokler je bil mlad, dokler se je u6il voziti. Naj pa je iEe potlej vzrok plašljivosti kar koli, toliko je gotovo, da je tak konj veliko manj vreden in élovek je zmirom vesel, ie se ga iznebi. Strah, nevarnost pa je tudi prevelika pri takem konji, saj človek ne ve, ai i se se vmo zdrav domov, ako se pelje z doma pa ima tacega konja vpreženega. Nekateri konj so spiasi le, ako se mu kaj nameri na poti, dmgi pa ima toliko muh, da mn Človek ne pride do dna, vpraáajoč ee, kaj da mn splavi konja. Pri ozdravljevanji te bolezni pride pa skorej vfte na to, da znaâ za vzrok, za to, odkod à& ti je konj plašljiv. Kakor pa je to velikrat neznano, tako je todi zdravilo največkrat negotovo, ali če gre a» pravo, po polnem se ne da odpraviti plailjivost. Najbolje je áe to, če se je obvaruje konj, dokler ée ni prepozno. To se pa zgodi, če se ravna ž njim vselej lepe, krotko in nikoli z jew). Tndi takrat, če se ti je splaáil, ravnaj ž njim lepo in skušaj ga umiriti ; kliči ga, božaj ga, dr^ gs, čem najbolj moreš, rablo. S tem ga še najprej človek ukroti in Če konj enkrat sposna, da ni bilo niČ hudega, pri čemer so je splašil, bode »e drugikrat že morebiti dobro držal ter ti ostane miren, dasi še obrača nlesi naglo uaprej, nazaj. V tem ga kliči, pa ga rahlo, vendar trdneje primi za vajet. Ako je le ena, ali vsaj vselej enaka reč, pri kateri ee ti splasi konj, tedaj ga še brž človek najlažje ozdravi. To se zgodi e tem, da ga take reči navadiš ter ga večkrat tje l»lješ, kjer reč vidi ali Hliši. Ker se mu ne zgodi nikdar nič žaiega, navadi se je kmalu tako, da ostane miren, če pride tndi nenadoma do nje. Vsied skušenj pa moramo reči, da je veiikrat krivo plailjivoBti — pomanjkanje svetlobe v blcvn. Kedar pride namreč potlej konj iz hlova, blešči mu Tse pred očmi in konj ne epozna prav reči, ki stopijo predcnj, zato se začne bati, lotéva se ga strah in tako je pri vsej vožnji plah ter že lahko rečemo, da vidi skore v vsakej stvari, ki mn pride pred oči, svoje fltraai o. Tedaj je tudi to, kar nas opominja, naj ne imejmo pretemnib hlevov. Marsikaj so že poskušali, da bi se našlo zanesljivo zdravilo zoper bolezen plašljivosti, ali ostalo bode pač pri poskusih. Za to pa stavimo mi tukaj samo se to svarilo: ne ravnaj s konjem in splob z nobeno Živalijo, ki je na pomoč pri delu, silno brez nBoailjenja, „Slov. Gosp," LIsiolca uredništva. »Žonitca ponndba": Karawiik a tem nspUum ne pri-obíimo, ker nikakor nei«mo tiitih »tvarij posredoToti; da "Vam TondsT nepiijBzni niaitio. Yam nasvetujemo, de si daiite ptHttne l^iiudbe poèiljati na pošto M. S, poato restant« a kako iimii-^eno ađre«o, ds mej svetom tajni ostanete. — V naxnaníln pb «• tuđi pOT^ kaj da ate, »li saj koUko ctAtî, a)i s etapno slnîbo ali kar si bodi Ootovo hočete dobrega dekleta dobiti! pa kit-tero pametno dekle poSfinega vedenja 00 bo tjo v en dan po-imjalo in podobo STojo polUjslo m Todđ komu? Sejmovi na jyo^^njalcetn: v majn: 1. v Planini pri Črnomlji; 2. v Šoštanju ; 4. v Bnumieah, DobernČah, Krskem in Litiji ; 6. v Novem Mestu; 9. v Toplicah; 13, v Veliki Loki pri Temenici in Zagorji (za Savo); 16. v Lakoven in na Vidmu poleg Erke ; 31. y MirnipeČi in ŽužeRiberku. Žitna cena y Novem Mestu 29. aprila 1889. Domače pšenice mernik 2 gld, — kr., Debelaôe (konuse) 1 gld. 36 kr., Suršieo 1 gld. 50 kr., BM X gld. 40 kr,, Ječmena 1 gld. 35 kr., Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 90 kr Loterijske srečke. Gradec 13. aprila 56 S 3 64 7 73 Gradec 27. „ 85 78 77 49 12 Trst 20. „ 49 8 22 45 67 Za popravo oltarjev M. B. v Volni vasi poleg Črnomlja 80 darovati iz Calometa v Amsriki: Ik ŮrDtunlja: L, Itsc 13 ^td. 50 !ti'., J. in F. BanĚiiS 3Ď f[Iđ,, J.UlaSiS 2jçld 5« Jít-, M. Kolbozen 6 tt''l-; îî: T»ai: J. Panjaii 26 gld, .T. Želfco 25 ijld., J. Kncjan 25 gld,, J. Jaksa 12 gld. 60 ki, St. tn J. Sproitior 17 gtd. 50 kr,; ia Loke: F, in J. BnkftTto 10 gld , Jan, tn Jak. KoUwïeD S gld. 50 kr, J. Knmp 5 gld.; i?. Do 116; M. in J. B. Vertin 18 gld. 50 kr.. M. in J. Tortin f. gld., J. KlobuĚftr 8 gld. bO kr,, Joâe OrLihek ! gld. 25 kr., Mat. i:: Miha Klobnřar 3 gld. BO kr„ m. AdBiD 1 gld. 25 kr., Fl, ilom 00 kr., Ana ObSoI M kr... Joíd Pnhek 60 kr., M. Štork ĚO kr., Mscija Groh«k 60 kr., i. Ba-tàltt 60 kr., S. LnkeíiĚ 1 gîd 'Zn kr.. J, Hrovat 1 gld. 35 kr.; i* Zastiivc; M, eckweiger 12 gld, 50 kr., Kat, Poíak 1 gld. 25 kr., Mat. ŽuniS 1 gld- V-ô kr , Mat. in Miha Žunič 'i gld, 50 kr.; ii Luhico; Mibd PoniĚií .ï gld., J, Siraonii 5 gld., J. in Mir. PJsTec 6 gld, 25 kr., M. Žaiko i gld. 50 kr., Miha Kocjan 2 gld, Ô0 kr., J. fernSiS gld. 50 kr., J. MilkOTiô 2 gld. 50 kr., J. KlobnSar 60 kr. ■ hSivnika: J. BtoIb 6 gld,, .T. Taia 2 gld. BO kr., A, Bono 1 gld. ib kr., Mar. AgniJ 60 kr.; U Gorenj« Dolenjo Pake: Jtiokn .[«imain V2 gld. 50 kr., Jure JakSi ] gid. 25 kr., J. Štukolj 2 gld. i.0 kr,; iz Petrove veai: Št. Grahok 5 gld, J. Goršii' i gld. ZS ki-, J. FIsir 1 gld. 25 kr., ét. Orahefc 60 kr,; i/ ÙndnegSBele: J. Juduii S jld; T5 kr., J. OoiduMÔ 2 gld ÍO kr., 3. Panjan 2 g!đ. 50 kr., Fr. Jndniů a gid. 60 kr„ .T. fíerdeSio 1 gld. 25 kr,; te Desiocia: J. in P. Panjan 5 gld., M. Tcrdift 1 gld. SĎ kr.; iz MaTorU: J. TidoS 2 gld- 50 kr , Mat. Majerj« 2 gld. 50 kr., J. Vstrin 2 gid. 60 bt-., J. Perisn i gld. 25 kr., Jak. Bom 1 gid. 21 kr., Janko in Mat. Rom 2 gld. 60 kr., J, Lakner 60 kr. ; ii Sol in OtoTca: J. Grahek 2 glđ. 50 kr., Mat, Rom 2 gld 50 kr., J. Snhurôpec 1 gld. 40 ki.. Jftk. Žuiwr.Cié ] jjlđ, 25 kr.. Jot« Btnbeij (JO kr:, J. Btnkelj Bt. 60 kr., Neia Pefianer BO kr.; Í2 Griía: M. Pahek 1 gld. 25 kr, M. Bntol« 1 gld. 25 kr., J. BntaÏB 80 kr., J. Tidoš fiO kr.. Andr. Bat»U »O kr., J, Pahek 60 kr., Jak. Butala 2 gld- ; O kr,, J. RoíiĚ B. T. 2 gld, 40 ter., J. Stwbenc B. V. l gld. 25 kr,, ét. Jerman R.V. I gld. 25 kr,, J. Ifcânor Í7, Nakla 2 gld. ĎO kr,, Fr. Sedlftr ii Rodin 2 gld. 50 kr.. J, GorSe iz Kuèetne vasi 1 gld. 25 hnr., J, Btukolj Kn-SetBA vas 1 gld, 25 kr., J, Kola» ík Eodme 1 gld 25 kr,, ftt, Jerman iz RoSiS vrh» 1 gld. kr,, .1, Dsrinj is Jernojo Taei 1 gid. 25 kr., M. Zaje iti Zajfjofft vrlio 1 gld. 26 kr., }. GOatel iï Bistrico 1 gld. 2r> kr,, J. Irfjiài il Roíanoa I gld. 35 kr,, J, KaSnor iz Haklii l gid. kr., Janko TÛrk iz OSftbik» 1 gld. 35 kr., J. Spreitier isi TuSevega doln t gl(L 35 kr,, J. Sedlar 1 gl. 25 kr,. Mat, Sedlar \r. Nakla 60 kr., J. Maleriè ií VidoĚev eOkr., Kat. Bntula ií Rodin 60 kr,, J. Anol in Jemoje tmí SO kr., L. MuhíS is OBelBik flO hr., M. Juđnio ií Kota 1 gld. 25 kr. Tal do ïdaj imenovani Ćemo molj skíi inpni j a, — Dragattilka fara; J. Želko 2 gld. 50 kr, J. IlenlÈ ia Dragatnša 3 gld. 50 kr., M, Piškur iz Tůnftcg^fre 2 gld, 50 J. Stoíaaec ix Obwha 2 gld. 5tí kr.. A, Panjan ii Golki 2 gld, 50 kr., J. gtaudohar 11 Oberha 2 gld. 50 kr,, J. GerSií od Finkov 2 gld. 50 kr., J. VertaÈii íz Golka 1 gld. 85 kr,, St, Adam ii Nerajoa l gld. 25 kr., át. in A. Žagar a Podloga 2 gl^đ. 60 kr,. Št. in Janko AdleSič ia Kneálns 2 gld. 50 kr,, J. Klobníar iz Tanóa goro l gld. 25 kr., M. Likovič iz Ooika 1 gíd. 26 kr,, J. OerStů od FinkOv 1 gld. 25 kr., 3. MiSioa iz Evasioe 1 gld. 25 kr., JoU Tortitt 1 gld. 36 kr,, J. BaUoi ií Golcka 1 gld. 25 kr., M. O»- Iperifi iï Sol 1 gld. 25 kr,, J, DariomiMC iz DragaiuSa GO kr., Bt, LikoTia ii Goleka BO kr, J, Panjan iz Podloga S» kr., Mar. Qaipflrií ii Sela 60 kr. — AdlešiiSka inpnija: Janko SvitkOTić 2 řld, 50 kr^ Mat, lUraDtiô 2 gld 50 kr., Mat Žalko 2 gld. 50 kr., Miha Žtinič 2 gld. 50 Ta., Mirko éègina 1 gld. S6 kr., J. MiheliĆ ř gld, 50 kr., Janko SretkOTifi 1 ffld. 25 faf, Tfli Jï Trebuî. — Podfsflineljs ka ínpnija: J. KraSoTeo iz DobraTÎc 2 glđ, 50 kr., J. EraSoTio ii Graca 1 gld. 26 kr.. Pet. Jankoviň iz Cerkvi» 1 jçld. 25 kr., M. Šegina iz Perloíja 1 gld. 25 kr., J. Žu^ai iz Otoka 1 gld. 25 kr., J. Bajnk iz Pii-mostka fiO kr., Miha Križnu iz Kresinca SO kr. — Žapnija Terh: Pftul Kump isi Spehar.iotf 1 gld, 25 kr,, Miba Šneler J gld. 25 kr,, Potcr Salo 1 gîd, 25 kr,, Miha Medved 1 gld, Í5 kr., J. Kobů 00 kr. vgi iz Vrha, Mate Žpehat h Dolonjili njiv 90 kr-, Mih.i Lnkanlč i a Drage 60 kr, — Žnpnija Stari trg: Marko Stcrbeuc 1 çîd. 25 kr,, Jure ěute 60 kr,, Mirko Laknar fiO kr. vsi îk Starega trga, Joie Žalo iz Hriba 1 glđ. 25 kr., Pet. Snsber iz DoJa 60 kr., M. Rade iz Spcegrajsko taei 60 kr. — Fara Stopîe: A. Renusa ii Vine vabi OO kr.', M. Tflck SO kr. in iJ'th Dragane 60 kr. oba iz Stopič, Jt)ie GolobIS ix îioTega rasuta 60 kr. — Župnija Vinioa: Juro Žagar 2 gld, £0 kr, in J, Filip 1 gld, 25 kr. oba iz Đamljđ, P, Pavlakovič ia Prelcike W kr,, Jan, in Joiie Verleni6 iz Bjijan 1 gld. 20 kr. — Ik rSKaih župnij; Mate Mtilib 1 çld. 25 kr., Jak. Rabic iï JoHeniu I gld, 2a kr,, Fraiii. Plauo Í7. Ribnico 1 gld, 25 k7., J. Marffdlii iz Pljinine 1 gld. 25 kr., J. Stariha U StarlhoTOga 1 gld. 25 kr., Pavftî Verbaneo iz Severina 1 gld., J. Staro, iz Eibnios 60 kr,, Jn-o liadman ii Zaloke CO kr., M. Gomeroft iz Prratine 60 kr.-, Petor Lmcc ia Beveijna «O kr, V To,ini 7Q8Í dne 26. aprila 188S. iole Malerlč ia Jože Pezdirc, cerkvenika. Zahvala. Slavna kmatiiska podružnica Metllfeka blagovolila je podeliti šolskemu vrtii v Suhorn 400 Rmerièkih rezanic. Za ta dar se pray iskreno aahvaljaje I'«] šolsko vodstvo- Razglas. Zaradi oddaje naprave nove strehe pri farni cerkvi v Brusnicah, bo zrnnn^âevalna drxžba dne 12. maja 1889 ob 3. uri popoldne v ebčlnskl pisarni v Brusnicah. Proracunjeao jc: tesarsko delo ^a . . . . . 765 gld. 71 kr, zidarsko „ ......92 „ 14 „ kovaško delu z luaterijaiom aa 351 „ 35 „ kleparsko „ „ „ 426 , 71 „ Kdor hoće delo prevzeti, mora vložiti b% vadij. 9tav)>eni uačrH in proroiuni leže v občinski piaarai, vsakterenm ua ogled. Stavbeni odbor v Brusnicah ll. maja 1889. Krevs Jože, [73-2] naÉelnik. Sadjerejstvo. Spisal Rihard Dolénc, Dobiva ae pri založiteljn J. Krajeo-tl v Kudolfovem. Najboljše so naroii kojiga po poStni nakaz-s ktero se poSlje 75 kr. ter napise natanÍQO adreso s priatavkom za Dolenjfievtt Sadjarstvo. » » i nici, Dr. VALENTINA ZARNIKA Peter Majdič v Ljubljani, glavni trg šteF, 19 priporoia svojo bogato zaloflo po ugodnih cenah. [77-1] I I. Xv^xébt pripovedni spisi. UreiU Ivan Železnlkar, ÏRcbinaî Životopis Ur. Valentina Zamika. — Ur» bljo, ćloveka pa ni! — MaSSeranie usode. — Eazni spisi; Iz ^ržovnega abori. — Piama slovenskega tatista. Knjižica je jai;o elegantno, po aajnovejieai nzoroi in res V' krasno vezan». 0ti8oena je na sprednji strani podoba dr. Zaraikiivft v zlstu in pridejau tudi njegov lastnoroâen podpis. Cena knjižici je 1 gld,, s poito S tr. To5. Dobiti / je v „NABODSI TISKARNI" v Ljubljani [170—10] llfltAIlOllioDI) 1. 1837. Mati a Gerber l'BtaBDïUent 1. 1887. U. C. GERBER) v Ignbljani priporoča svojo bogato in rcumovrsino zalogo slovenskih molitvenih knjig, po jako nizkih ceoab in rasiIlÈno vozanih, na primér v papir polnoma v nanj Pffoiffifa kdiE|f Dve od oeearflfeih žreboev breji kobili (kostanjeve barve), 6 in 6 let htari, dez 16 pesti visoki, brez ma-deia sto na prodaj; dasti ae pa tudi v sameno sa nlade konje v farovžu v Křikem, [17-6] n, v pol nanji pozlačene, poz zlato obrezo, v nijavem itBoji okovane, daljo vezane v slonovi koati, v ponarejenem kristala, v žametn in plián, z pozlačenimi vogli in s podobo v sredi. Izdeluje pa jih tndi, kakorkoli zahtevajo častiti naroàiiki. Kdor vzame veôje število knjižic, dovolim mn primorao znižanje cene (rabut). Častite naročnike prosim, da naj ho kar naravnost na mé obračajo, Ceailaik pošljem na zahtevanje broï-placno in frauko. Dali« opozarjam svoj« p. n, naročnike in knpovalee, da ae že nekoliko èasa prodajajo in širijo mod Ijndstvouj slovenski molitveniki, ki niso na Kranjskem prišli na svitlo, katerih ni spisal kaki gospod duhovnik in ki tndi nimajo knezoškofi ske^ pot^onja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tndi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in še eelo trije različni napisi, med tem ko je vsebina pri vseh knjigah enaka. [142—10] mr' Dobivajo se po vseh ksjigarsah. Podpisani naznanja slavnemu obćinstvTi, da bode imel od sedaj nadalje v svcji zalogi v Novem mestu mnogo bolj fino mleto ^ m oko in sicer t iest vrst razdeljeno, po naslednjih cenah : Štev. O . , . po 16 kt. kilo „ I . . - , 13 « , tr 2 . . . „ 11 „ „ „ 3 . . . „ 10 , „ jf 4 . . . J, 9 B H r 5 . . . „ 8 , , Slavno občinstvo naj ee blagovoli preiiričati o izvrstnosti moke, o prvi priliki. Z odliinim spoâtoTanjom ■ÏO—a] Karol Germ v Nobeni mestu. Qostilaa v Krškivasi, poleg C. kr. eesie, se da iss proste roke na manj aH vei let V najem. Hiša obstoji a dveh sob, lepe kn-hinje, shrambe, kleti, vrta, hleva, dvoriáóa in vodnjaka. Natanôneji pogoji se poizvedo aatmeno ali pismeno pri Mariji Piltauer, Krákavaa. (76—I] (Munkcndort Dolenjako.) na Dreki 10, minut od Novega mesta, obstoječe n hiše s tremi sotismi, kuhinjo, hlevom, podcm, kozolcem, golzdom ter njlvemi s tremi orali se k proste roke pod ugodnimi pogoji proda, Natsnćueje «s izTé pri IsBtnikn gosp. Vek. JeniÊU, uKstnem QÍkn v RndoHovoin. 171—.'l Kupi se stari, lahki, dttbto ohranj™; „I^olesel na fed/rah^^. J. Maček, poat. rest Kranj Sprejme se «amska ali tudi ndova, stara 25 do 40 Jot, poštenega «adržanja, izačena v kupèiji. zmožna slovenskega jezika v branji in pisavi, posebno pa racunjauja, veSúa tudi nekoliko o šivanju belega parila, v malo proda-jalnico z nieeanitD blagom na deželo. — Ponudbe pfxi naslovom H. Grabrijan, trgovec v Vipavi. [0O-i] Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo! tao najBOTejift Best»T« » r RS! ni Tolikosti, Stiskalnice in milni za olive. Vinske in sadne Btlskalnlce, Grozdni mlini in mtmi za sadje, Mlatilnice, sna-žllnicB in vitlje ali vlečki, robka-lice za koruzo, so-jslnlce, plug) itd. ^uàlLNICE ZA SADJE IN ZELENJAVO, Rezlloloii za krmo t veliki izbiri in izvrstni izpeljavi poDuja po najnižjih tovanuikih oonah Ig. Heller, Buníij, Praterstraíise 78. ïapigniki in raïjasnli.; i;a iaht«aujc breiplsíiift in frsBitL ťroíl (lobA uj^odrie i>0(r0jt;, Kmoïnl a "■íopntlLt »e iMifiJo In dobro plaCnJo. ■f sladke iSentjaiiiV' ) koroiliilice io ra^sae druge rastlinc! kupa> po najl^oljf^f ceni [75-ai Jože S tFzei ba y Ijjnbljani Tudi pie.ïMnA blago iz prijazimsti gospa Marija Rohruiatm t hoveni mestu. Katoliška Bukvama v Ljubljani aaložila je knjižico: za Tse, ki koćejo veiîio živeti. l-'oiltiSti» knjiiicn. Itatero jo izdnl dr E. M. Mulier. škof iijinÉki. Poslo-trdí] Fr. ZbaStilk, iupuik, V Linbljani ISSe. — Cpina moiiko YCïpni Itiijižioi je 20 kr. Veeliina; PrwJgoKir. — Vvud. Kalto je umoti naalo-i to trnjiïiceï Zdravnik in bol-^ik. Iz ies« je duhoTna leknnifi. — Prvi dsl. Krunila pcoti dnSnim iioloinim: Ogibaj so okuienja Boj se ognja. Činraj hiSna vrata. Ogiliaj ne prepiha. KebflSka loBtfioa. Zdravje bolnikov Študonec iivlienja in zdroTja, — Drag-i del. Zdravila za dušno bolezni: Zdravilo aioper duhf^vuo j etiko ali suSioo. Kojier prnstonoljno oraahovanje. Zoper mraz bojeiaosti [irod Ijndmi. Kako jo pv. Ignarij FraiiíiĚka Kkbt. roi 1 posvetnega dnhá. Zdravilo za inr?;)ioo lakomtioHtL Kako je st. Filip'Nerij mludftniĚii ondnwil emotio« íaeliiUkonino-Bti. Zoper pofiada boanosti. Zopor koatno gnjilobo — novoâfiîjivoBt), Mazilo za nči. Strop in pomoíek zoper strnp. Xn tak«, ki imajo dnhovno vodenico. Za rartvondne. Za sr6nobo!no, Domača zdravila eoper střílí pred smrtjo. Uiiir^rzalno ali obíno zdravilo. — Sklop. KiBĚaPska vcdila za iivljenje. Obljube oaSeg» boi.joga Odroienika ČMtiloeci nje^revega proBVotoga Srcá, Kořenili îïkai ídraTilnih naalndkov duhovna lekarne. Zgledi lepo smrti. f8]—1] OdgOTOWÚ ttiícdiúk, izdajatelj in isoloîiuk 1. Kraleo. lîovoraafito. — KatÎBuil J. Erajeo. ^