Cfospodarske stvari. Kompost. (Dalje.) »Prepričali smo se, da je treba pri zbiranju tvarin za kompost marsikaj preudarjati. Človek bi moral bk\ učenjak, kadar bi si hotel dober kompost napraviti!« — No, to ravno ni treba. Da je le dober gospodar in da zna nekoliko raCunati! »Kaj pa, ko bi nam naredili tak račun?«—Dobro, pa začnimo! Zvozili smo n. pr. 40 q zemlje, krompirjeve zeli 10 q, mahu 10 q, tropin '20 q, listja 10 </, žaganja 20 q, pepela 10 q, premogovih saj bq in gnoja iz stranišea 20 <j. Koliko redilnih snovij imamo v teh tvarinah ? dušca kalija fosf. kisline V i0q zemlje %: 045 0172 012 » 10» kromp. zeli » 4"9 43 1-60 » 10» mahii » 10-5 34 1-6 » 20 > tropin » — 160 40 » 10» listja » 10 0 23 201 » 20» žaganja » 120 17 0-8 > 10» pepela » — 1000 600 » 5» premog. saj » 120 05 20 ¦' 20» stran. gnoja » 7-0 56 40 " 1452 k9- 56-85 132972 7616 C,e cenimo duSec poprečno po 30 kr., kalij in fosforovo kislino pa poprečno po 20 kr., tedaj je tak kompost vreden 5890 gld. Pri tem pa nisrao vrednosti organičnih snovij za fizikalično zboljšanje v poštev vzeli. Na enak način moremo zračunati vrednost posameznih ivarin za kompost. Imamo n. pr. na oddaljenem lravniku 10 q mahu, ali se splača spravljati ga na kompost? Ako računamo, da je v mahu dušec vreden 45 kr., potem je la mah vreden za kompost 690 gld. Po vsebini je mah 2krat več vreden nego živinski gnoj, ima več nego 2krat toliko dušca, enako množino fosforove kisline, pa le manj kalija. Da se njegova korist popolnoma izkoristi, odvisno je le od tega, kako se na kompostu ž njim ravna, kako se rastlinska hrana v njem za rastline pripravlja. Na enak naein moremo preračunati vrednost vsake tvarine in preudarti, je-li dobimo rastlinske redilne snovi v teh tvarinah ceneje, ali ako jih nakupimo v umetnih gnojilih. Dobimo n. pr. 1 q pepela po 1 gld.; čisti pepel ima 8% kalija pa 4% fosforove kisline. Kalij in fosf. kislina sta enake vrednosti, torej nas stane v pepelu 1 kg kalija ali fosf. kisline okoli S1/^ kr., med tem ko bi morali n. pr. kalij v kajnitu plačevati po 25 kr. Ce pa nam pride 1 q po 4 gld., tedaj je pametneje kajnit kupiti. Pa tudi, če pepel ni čist, ako ima mnogo smetij primešanih in morda Ie po 4% kalija in le po 2°/q fosf. kisline, bode 1 <j jedva vreden 1 gld. 50 kr. Pri nakupovanju pepela torej treba opreznosti. Imamo pa v bližini kako pivovarno, ki natn prodaje ječmenove klice. Koliko se te vredne? 1</ ima okoli 36% dušca po 45 kr. = 162 gld., 2-8% kalija po 15 kr. = 070 gld., 1-8kg fosf. kisline po 30 kr. = 0-54; torej vkup 286 gld. Ker pa vendar nimajo vedno enake množine redelnih snovij, moramo jih nižje ceniti, zlasti če niso prav čiste. V kompostu, kakor smo ga prej sestavili, bode posebno fosforove kisline primanjkovalo. Da pognojimo lha vinograda, dati mu raoramo 2o30kg dušca, 50% kalija in 50% fosforove kisline. b6kg dušca v našem kompostu zadostuje za 2 ha, kalija je več nego za 2V2'««» ali fosforove kisline jedva za V/tJia. Ker pa v zemlji večinoma primanjkuje fosforove kisline, ne bomo dušca dobro izkoristili; kajti ako imarao n. pr. v zemlji 56 kg dušca, pa le 76 kg fosf. kisline, bodemo približno le toliko pridelali, kakor ako je v zemlji le okoli 45 kg dušca in 76% fosf. kisline. Da spravimo torej vse rastlinam potrebne snovi v pravo razmerje, dopolniti moramo pomanjkujočih 24 kg fosforove kisline z umetnimi gnojili n. pr. s koščeno moko. Ako pa hočemo, da nam bode ta množina komposta zadostovala za 5 ha vinograda, poranožiti moramo j^njem dušca za okoli 150 %, torej za 150 — 56 = 94 %, kalij na 250%, torej za 250 — 133 = 117%, fosforove kisline pa tudi na 250%, torej za 250 — 76 = 174%. To dosežemo s koncentriranimi gnojili n. pr. z žveplenokislim amonijakom z blizu 4r/, s kajnitora z blizu 10 q in pa s Thomasovo žlindro z blizu 9ry. S tera pomnožimo torej kompost samo za 23^, pa moremo ž njim več nego 2krat toliko vinograda gnojiti. Pa naj bode dovolj računanja. . (Dalje prih.) Žitne cene v Mariboru od 23. febr. do 2. marc. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 30 kr., rž 4 fl. 20 kr., ječmen 4 fl. '20 kr., oves 3 fi. 30 kr., turšica ali koruza 5 fl. 30 kr., proso 4 11. 40 kr. in ajda 4 11. 90 kr. Sejmovi. Dne 9. marcija v Poličanah (svinjski sejem) in v Slov. Gradcu. Dne 11. raarcija pri Sv. Juriju ob Taboru, v Strassu, na Spod. Polskavi, v Kostrivnici, pri Kapelah, v OreSju in Mariboru. Dne 12. marcija v 8t. Juriju ob juž. železnici, v Selnici ob Dravi in pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 13. marcija v Imenem (svinjski sejem). Dne 14. marcija na Hregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 15. marcija na Zdolah.