Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto _______________________ $3.00
Za pol leta---------------------------1.75
tn
s
-s- •	v . . .	NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .
Let. 3. št. 140.	Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, DECEMBER 5TH, 1945.	Price 5c.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Vol. 3. No. 140.
AMERIŠKA INTERVENCIJA IN RESIGNACIJA HURLEY-A
Washington — Glasom tukaj-šnih poročil, general Pat Hurley, ameriški ambasador v Kitajski, je podal resignacijo vsled ovir posameznih članov ameriškega State Departmenta pri izvajanju zelo nujnih nalog v Kitajski. Hurley je seveda podal obširno izjavo vsled sveje resignacije iz katere je mogoče zaključiti, da je poglavitna ovira dosedanji neuspeh ameriške intervencije v nenapovedani vojni v Kitajski?
Hurley je znani ljubljenec ameriškega velebiznisa in je izključeno, da bi kdorkoli razen finančnih magnatov pozdravil njegovo resignacijo. Kajti pod krinko pomoči Čhang Kaišeku za razorožitev japonskih čet v Kitajski, Hurley in general Wedemer sta resnično vodila politično in militarno intre-vencijo v Kitajski proti komunistični vladi v Yenan-u, katera je dejansko organizirala odpor proti japonskim okupatorjem. Resnica pa je tudi ako bi se Sovjetska Unija tako dosledno ne držala stališča nevmešavanja v notranje zadeve, je prav mogoče da bi bila nastala lahko že zelo nevarna mednarodna situacija.
Toda v tem ozirom ne znaša manj odgovornosti državni tajnik Byrnes, kajti Hurley je moral izvrševati njegova povelja z ozirom na zadeve v Kitajski. Verjetno je, da bi državni tajnik ne dovolil Hurley-u razviti neko njegovo posebno stališče v tako vitalni sferi za zunanje odnošaje. Edino logičen zaključek je, da kar je storil Hurley v Kitajski, je storil s znanjem in blagoslovom državnega tajnika. To je pa menda "del in delček" stališča vojskojočega ameriškega impirializma, katerega skuša Byrnes vporabiti povsod v svetu, kar se obenem očitno izraža v njegovem manevriranju postaviti Vel. Britanijo na drugo stopnjo napram Združenih držav v provokacijskih anti-sovjetskih zahtevah in postaviti bivšo reakcijo na oblast na Balkanu, Nemčiji, Latinski Ameriki, vzhodni Indiji ter izključitev Sovjetske Unije in Anglije v Kitajski.
Imenovanje vrhovnega poveljnika armade Združenih držav za ambasadorja v Kitajski, pove kako daleč je Amerika zapletena nenapovedani vojni.
STAVKA AVTNIH DELAVCEV SE NADALJUJE
Windsor — Roj England, predsednik unijskega lokala avtnih delavcev, je minuli petek podal potom radia zelo pomemben govor o stavkovni situaciji avtnih delavcev v Windsorju, ter opozoril delavce in delavke v splošnem na nevarnost povrnitve v predvojno dobo ako bi uspela Ford kom-panija zlomiti stavko. Prav industrijskim magnatom se gre zato, da povrnejo tisoče delavcev in delavk, kateri so garali za časa vojne nadurno delo in se vsled globoke zavesti za obstoj in pravice naroda zadržali od stavk, povrne sedaj v predvojno dobo, je dejal Roy England.
Unijski lokal št. 200 Fordovih delavcev, si je zadnjih 18 mesecev zastonj prizadeval opozoriti odgovorne faktorje provincijalne in federalne vlade na posledice vsled odsotnosti resnične delavske zakonodaje. Kapitalistični magnati
kateri so nakupičili ne malo dobička skozi to vojno, se sedaj upirajo na vse kremlje proti unijske sigurnosti ter zvišanja plače vsem delavcem in delavkam. Kaj prav zaprav je unijska sigurnost pred katero tako trepečejo industrijski magnati? Unijska sigurnost ni prav nič drugega za delavce, kakor je industrijska aso-siacija za industrijske magnate, je povdaril Roy England. Delavci zahtevajo varnost za svoje pravice do katerih so upravičeni. Oni zahtevajo varnost za svojo organizacijo, katera ščiti njihove interese.
Po dosedanjem izgledu stavka avtnih delavcev se nadaljuje, kljub temu da so se delavci Chrysler kompanije povrnili na delo, kateri so iz solidarnosti napram Fordovim delavcem oklicali stavko pred nekaj tedni.
ODKRITJE NAZIFAŠISTIČNIH SPLETK IN KRIMINALNE ZAROTE
Na obravnavi v Nuernbergu proti 20 nemšim poglavitnim na-zifašističnim kriminalcem, se razkrivajo v glavnem nazifašistične spletke in kriminalna zarota proti svobodoljubnim narodom od samega začetka nazifašistične o-blasti v Nemčiji. Na obravnavi je dokazano, kako je nemška nazi-fašistična militarna klika se po-služila kriminalnih spletk za invazijo Avstrije, pozneje Sudetske pokrajine, Čehoslovakije, Poljske in proti drugih držav v Evropi. Vsekakor med najbolj pretresljive dokaze spada dokaz,* kako je ta militarna "klika izdala sicer gesta-povskim načelnikom in drugim poveljnikom nemške nazifašistične armade povelje pri invaziji zoper Sovjetske Unijo, pobiti vojne ujetnike Rdeče Armade pod znano obtožbo nevarnost boljševizma. Ta dokaz je sedaj pribit pečat ter obenem odgovor vsem podžigalcem sovražnosti proti Sovjetski Uniji, kateri pod krinko "demokracije" podžigajo sovraštvo na sličen način, kakor je to delala nazifašistična kriminalna propaganda.
Med tem znani Hitlerjev ljubljenec in desna roka, Rudolf Hess, se je delal za "neumnega" in skušal na ta način izviti pred kaznijo. Posamezniki so že trdili, da ne odgovarja predpisom sodne obravnave, med tem ko je nekatero dne-vnočasopisje že skoraj oprostilo njegove pregrehe. Sedaj pa, ko ta zvita poteza ni uspeha doseči svojo namero, Hess se je v obraz nasmejal svojim obtoževalcem in pravi, da se je delal "neumnega" samo iz taktičnih razlogov.
Kakor v zgornji zadevi obrav-
nave proti 20 nemškim poglavitnim nazi fašistom, tako tudi v zadevi Hess-a, se jasno izraža pomen Stalinovih besed, ko je opozoril svetovno javnost pred onimi silami fašističnih oboževalcev, kateri so si prizadevali in si še prizadevajo naložiti blago kazen za fašistične kriminalce. To pomeni, da izmečki nazifašizma niso popolnoma uničeni in je treba vsled tega dejstva delati na tem, da se jih postavi pred mednarodno sodišče in kazni po zasluženi kazni, da se zavaruje bodoči trajen in pravičen mir.
Jugoslavija uradno postala Federativna Nar. Republika
ČLANI KARADŽORDŽEVIČ DINASTIJE IN OSTALA REAKCIJA BESNE OD JEZE
BELGRAD, 29 NOV. — Na skupnem zasedanju članov Zvezne in Narodne zbornice Jugoslavija je uradno postala:
FEDERATIVNA NARODNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
Belgrajski radio z tem v zvezi izjavlja: "Po svobodno izraženi želji narodov Jugoslavije, na skupnem zasedanju Zvezne in Narodne zbornice, se v imenu narodov sprejme naslednji odlok z katerem se proglasi:
FEDERATIVNO NARODNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJE
Federativna Narodna Republika Jugoslavija je zedinjena narodna republika z republikansko obliko vladanja, Zveza enakopravnih narodov, kateri so svobodno izrazili zeljo ostati zedinjeni v tej narodni zvezi. Po sprejetju tega odloka se ukine mo™arhijo 'n Peter 'I Karadžordževič vred z Karadžordževič dinastijo razlasti vseh prejšnih pridrževanih pravic".
V Belgradu, prestolici Federativne Narodne Republike Jugoslavije, dne 29 novembra 1945 leta.
Dokler je narod vse povsod navdušeno sprejel gornjo vest prepevanjem pesmi ter klici Narodni Republiki in maršalu Tito, begunska reakcija na čelu z kraljem Petrom, besni od jeze. Peter je podal izjavo, da se bo boril do kraja proti sedanji "tiraniji" v Jugoslaviji. Ta njegova izjava katera postaja sama ob sebi smešna in mizerna,, ni zvrnila nobene pozornosti v javnosti. Vprašanje nastane, kakšno tiranijo ima v zamisli, ako ne bivšo predaprilsko tiranijo v Jugoslaviji, katere se je narod na tako sijajen način odpovedal in zavrgel sploh zamisel na povrnitev nekakšne mornarhije in njenih lahkoživčkov na račun naroda.
URADNI PODATKI O VOLITVAH PO DRŽAVNIH EDINICAH V JUGOSLAVIJI
Zvezna komisija je po pregledovanju volilnega akta okrožnih volilnih komisij na svoji seji dne 23 novembra 1945 leta, ugotovila naslednji rezultat o volitvah z,a Zvezno in Narodno zbornico :
ZA ZVEZNO ZBORNICO
	število glasov	Oddanih glasov	Skupni odstotek	Za kandidate Narod. Fronte	Skupni odstotek	Za skrinjice brez liste	Odstotek za skrin. brez lis.
Srbija	2,423.099	1,867.701	77.16	1,654.545	88,59	213.156	11.41
Vojvodina	977.276	901.040	92.20	769.482	85.40	131.558	14.60
Kos. in Metohija	322.803	315.312	97.68	305.148	96.78	10.164	3.22
Hrvatska	2,076.091	1,905.429	91.77	1,743.797	91.52	161.632	8.48
Slovenija	724.024	689.210	95.29	574.318	83.25	115.592	16.75
Bosna in Herc.	1,086.112	1,004.964	92.53	956.809	95.21	48.155	4.79
Macedonija	580.091	56J.666	96.82	538.353	95.85	23.313	4.15
črna Gora	193.959	186.447	96.13	182.595	97.93	3.852	2.07
ZA ZBORNICO NARODNOSTI
	Število glasov	Oddanih glasov	Skupni odstotek	Za kandidate Narodi Fronte	Skupni odstotek	Za skrinjice brez liste.	Odst. za skrin. brez liste.
Srbija	2,423.099	1,858.409	76.70	1,622.616	87.31	235.793	12.69
Vojvodina	977.276	900.250	92.12	725.051	80.65	174.199	19.35
Kos. in Metohija	322.803	314.135	97.31	299.545	95.35	14.589	4.64
Hrvatska	2,076.091	1,093.033	91.66	1,698.417	89.25	204.519	10.75
Slovenija	724.024	680.910	95.29	567.302	82.23	122.608	17.77
Bosna in Heirc.	1,086.112	999.698	92.04	941.397	94.17	58.307	5.83
Macedonija	580.091	561.257	96.75	538.081	95.87	23.176	4.13
Črna Gora	193.959	186.522	96.17	181.571	97.35	4.951	2.65
Maršal Tito premier in dr. Ribar predsednik
Belgrad, 3 dec. — Na sobotnem zasedanju prezidiuma Federativne Narodne Republike Jugoslavije, je
PREMIER TITO
enoglasno izvoljen za predsednika Federativne Narodne Republike, dr. Ivan Ribar, dosedanji predsednik Narodne Skupščine. Prezidium je sestavljen od 39 članov obeh zbornic, to je Zvezne in zbornice narodnosti.
Nadalje izvoljenih je tudi šest podpredsednikov iz vsake federalne edinice eden v predsedstvo prezidiuma.
Dosedanji vladi maršala Tita, pa je poverjen enoglasno nadaljni mandat in maršal Tito ostane nadalje premier nove vlade Federativne Narodne Republike.
Vse politične stranke, katere so
Pozdrav Zvezni vladi v Belgradu
Maršal Tito Belgrad, Jugoslavija.
V imenu članstva, Gl. in Izvršnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev ter naročnikov in Uredništva Edinosti, čestitamo narodom Jugoslavije na izidu splošnih volitev za resnično Narodno Vlado nove, svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Zmaga nad zloglasnim fašizmom in narodnimi izdajalci je postala ne samo rezultat zgodovinskega sklepa dne 29 novembra 1943 prve Ustavne Skupščine, ampak tudi najboljša garancija narodov Jugoslavije z vsemi svobodoljubnimi narodi za mir in progres človeštva v splošnem.
Mi bomo čuvali to najvišje poroštvo vseh svobodoljubnim narodov proti vsem pojavom fašizma in črne reakcije.
Izvršni Odbor Zveze K. Slovencev Uredništvo Edinosti
Slovenska inteligenca v borbi za svobodo in neodvis. domovine
TUDI V OMEDLJEVICO PADAJO
Nazifašistični kriminalci	padajo
v omedljivico pri sodiščni	obravnavi, kakor da že vnaprej slutijo da jih čaka močna vrv.
Napisal: Boris Ziheri
Moskva — "Po okupaciji Jugoslavije, fašistični okupatorji so razdelili in zasužnili Slovenijo. Nemci so okupirali južno Štajersko in Gorenjsko, Italijani pa: Ljubljano, Dolenjsko in Notranjsko.
V maju mesecu 1941 leta, Nemci so z naglico izseljevati kmete iz vseh obmejnih pokrajih. Tako so na kriminalni način izgnali 75.000 kmečkih družin in vso in-telegenco iz Gorejnske, med tem zaeno mnogo Srbov in Hrvatov, v zloglasno Mauthausen, Dachau in Oswiencin koncentracijska taborišča. Tudi Musolinijev režim je enako začel z splošnim izgonom Slovencev v afriške kolonije. Kapitulacija Italija in poraz fašističnega osišča, sta seveda docela sprečila popolnoma iztrebiti četudi manjši toda zelo kulturni slovenski narod. Zavedajoč se te očitne nevarnosti, slovenski narod se je dvignil in organiziral v Narodno Osvobodilno Fronto ter se zečel junaško boriti za svoje svobodno življenje in narodno samostojnost. V tej borbi in skozi zelo
kritično dobo so se mu enako pridružili mnogi pisatelji, artisti in znanstveniki, v katerih se je zbudila globoka narodna in kulturna zavest, zgrabili za orožje in vred z narodnom nastopili v obrambo narodne časti in njegove svobode.
Že v prvih dnevih okupacije, Oton Župančič, veliki slovenski poet, je pravilno smatral za potrebo napisati vzbudljive verze in posebno znano: "Ali poznaš svojo dolžnost?" Njegove vrstice so bile zveneč poziv vsem slovenskim patriotom in predvsem vdanim splošne narodne vrednote. Njegove besedice so še poleg tega postale pesem partizanov po hribih, kakor tudi onih nepozabnih delavcev in delavk, kateri so na skrivaj opravljali velika dela po zasedenih mestih in vaseh.
On je napisal še eno drugo verzo znamo: "Mi smo našli naš izhod tam." katero je napisal po slavni zmagi Rdeče Armade pri Stalin-gradu v počast "Nezlomljivemu prijateljstvu Sovjetskih in Jugoslovanskih narodov." On je pozval vse svoje otroke, da se priključijo partizanom in da se bore za svobodo svojega naroda. Da-
nes Župančič v svojem 70 letu, je častni predsednik Slovenskega Društva Kulturnih odnošajev s Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik, katerega so člani večina ljudje, zelo znani v slovenskih kulturnih krogih in kateri so aktivno sodelovali v osvobodilni borbi. Josip Vidmar, sloviti slovenski literarni kritik in prevajalec ruskih klasičnih del, ter predsednik ekzekutivnega komiteja Slovenske Osvobodilne Fronte od njenega začetka, kakor tudi mnogi drugi pisatelji in poeti, kateri so se borili proti fašističnih okupatorjev. Še kot vojaki oni niso pozabili svoje poklicne dolžnosti. Kljub zelo napornim razmeram partizanskega življenja, oni so bili vdani svojemu poklicu in dajali vse najboljše k dvigu splošne delavnosti. Druga zelo znana pisatelja Just in Ferdo Kozak, urednika "Ljubljanskega Zvona" in "Sodobnost", oba najbolj progresivna in prizana literarna žur-nalista, katera sta zavzemala aktivno vlogo pri vstanovitvi Osvobodilne Fronte. Dalje, dobro znam bojevnik za svobodo, pisatelj Pre-žihov Voranc (Lovro Kuhar), ka-
terega so Italijani aretirali leta 1942. Osvobojen po kapitulaciji Italije, Voranca so takoj aretirali Nemci, ter ga odgnali v koncetra-cijsko taborišče Mauthausen, kjer je osvobojen šele po porazu Nemčije. Zatem Mirko Krajec, zelo znani slovenski pisatelj, kateri je vodil podtalno delovanje v sever-novzhodni Sloveniji, pod Madžarsko okupacijo vedno predmet smrtne nevarnosti. Mile Klopčiči, talentirani poet in izvrsten prevajalec Puškina in Lemontova, kateri je delil težkoče s partizani. Klopčičeve pesmi za otroke, so znane daleč preko meja Slovenije. Pesnik in* pisatelj Matevž Boža Pavšič, zelo priljubljen in občudovan med partizanskimi bojevniki.
Mnogi izvrstni artisti med temi Božidar Jakac, kartonist in skalp-tur Nikolaj Pirnat, France Mihe-lec in mnogi drugi so se borili proti sovražniku z obojem, z šče-tko in puško v roki. Kljub njegovi 70 let starosti, oče Franc Finžgar, popularni pisatelj in avtor mnogih pripovedk in novel iz kmečkega življenja, je delal kar največ mogoče in pomagal osvobodilnemu gibanju. Mnogi igralci Ljub-
ljanskega odra, so se pridružili partizanom. Svobodno slovensko narodno gledališče je vstanovlje-no na osvobojenem teritoriju in mnogi igraki so delili neizmerne težkoče partizanskega življenja. Mnogi slovenski intelektuaci so dali svoja življenja za stvar zmage in svobode. V juliju in avgustu leta 1942 za časa glavne italijan-sko-nemške ofenzive, je izgubil življenje Milan Jarc, eden najboljših pesnikov. Zatem talentirani mladi pesnik in popularni partizan, Drago Destovnik, katerega dela so znana pod pseudoimenom Kajuh, katerega so umorili Nemci na pragu njegove hiše. Italijani so ustrelili zelo znanega zdravnika Avgusta Zigon-a, študenta Slovanskih jezikov in literature. Avgust Pirjavec, direktor ljubljanske Univerzne knjižnice, je umrl od lakote v Dachau koncetracijski kempi. Svetovno sloviti slovanski učenjak, Franc Kidrič, rektor Ljubljanske Univerze, je izginil v koncetracijskih taboriščih pred enim letom. Hinko Smrekar, 60 let star izborni slovenski kartonist, je umrl kot heroj v oktobru leta 1942. Njega so ustrelili itali-
sestavni del Narodne Fronte, so zastopane po svojih predstavnikih v svetovalnem Svetu.
PREDSEDNIK IVAN RIBAR
ZAHVALA MARŠALA TITA
Zvezi Kanadskih Slovencev 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. *
Beograd, 3 decembra 1945.
MARŠAL TITO VAM POŠILJA PRISRČNE POZDRAVE IN ZAHVALO ZA POZDRAV OB PRI. LIKI VELIKEGA ZGODOVINSKEGA PRAZNIKA NARODOV JUGOSLAVIJE. Podpis:
Velebit
Pomočnik vnanjega ministra
OBOROŽENI NAZISTI V BRITSKI CONI
Moskva, 4 dec. — Sovjetska Unija je predložila memorandum zavezniški kontrolni komisiji v Berlinu, kateri vsebuje med drugim tudi opomin glede močnih o-boroženih nemških oddelkov v brit-ski okupacijski coni. Memorandum vsebuje tozadevno poročilo dopisnika za "Izvestijo" v katerem pravi, da se nahaja okrog 250.000 različnih Madžarskih in Baltiških oddelkov v tej coni, kateri niso razoroženi.
Tudi za deset let smo pripravni
Yunan, 4 dec. — šef vojnega štaba komunističnih čet, general Yeh Chin-yin, je obtožil centralno vlado, da izkorišča pod pretvezo razorožitve japonskih sil v severni Kini, faktično za borbo proti Osme Komunistične Armade.
Toda general Yeh Chin-yin, je obenem poudaril o pripravnosti komunistov stopiti v pregovore za mir pod pogojem, da centralna vlada preneha z napadi proti komunističnim četam. V kolikor se pa tiče moči Komunistične Armade, je ta pripravna voditi borbo če treba tudi nadaljnih deset let z četami centralne vlade, je rekel general Chin-y^n.
Stenski Koledarji so gotovi
Tirana, 3 dec. — Pri včerajšnih volitvah, ki so se vršile v Albaniji, je zmagalo demokratično gibanje pod vodstvom generala Hoza. V Albaniji, kakor tudi Jugoslaviji, so se udeležile volitev žene prvikrat v povesti te države.
Če tudi zaenkrat niso podani točni podatki o izidu splošnih volitev, na splošno prevladujejo mnenja da je zmaga demokratičnih sil Albanije zatogovljena. Navdušenje naroda je bilo zapaziti po vseh mestih v Albaniji, kateri je klical novi albanski republiki, toda proti kralju Zogu.
janski fašisti, zato ker je aktivno sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju. Zatem zelo znani slovenski skladatelj Blaž Arnič, aretiran zaradi pisanja skladbe Župančičevih pesmi in je po nedolžnem prestal nekoliko let v italijanskih ini nemških koncetracijskih taboriščih."
55
edinost"
Published weekly at ;	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
;	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City af Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Važnost občinskih volitev
Kaj pogosto se sliši enkrat pozneje po skončanih mestnih volitvah veliko kritike z strani volilcev, češ zakaj ni bil izvoljen ta ali oni kandidat, kateri bi res delal za dobrobit prebivalcev. Prizadevajo si pojasniti kako je bilo mogoče doseči večino glasov kandidatu, kateri je bil na splošno znan ljubljenec reakcije in velebiznesa.
Da bi si mogel eden ali drugi volilec pravilno odgovoriti na ta zelo važna vprašanja, ne zadostuje za dobo med volitvami enostavno dozdevanje ,ali enostavna kritika. Z tem ne moremo doseči pravilen odgovor in še manj spoznati važnost občinskih in mestnih volitev. Podati se moramo neposredno v vse probleme, ki so v zvezi z mestno upravo ter jih ¡dobro proučiti in obenem skušati pojasniti svojim sosedom, sodelavcem v tovarni itd. Napaka ne leži samo v tem, da se ne zanimamo dovolj za vse probleme, ki so tesno v zvezi z mestno upravo, kar pomeni obenem z problemi, ki se tičejo manj ali več vseh prebivalcev v splošnem, ampak leži tuldi v tem, da na dan volitev več stotin volilcev se ne udeleži volitev in ne izkoristi teh bornih demokratičnih pravic v taki meri in z tako razsodnostjo, kakor je treba.
Dobra mestna uprava je zelo velikega pomena ne samo za dotično mesto, ampak tudi za diruga mesta in deželo v splošnem. Vprašanja ki so v zvezi z mestno upravo, se tičejo sto in sto zadev prebivalcev v splošnem in tudi posamezno. Na prvem mestu je pravilna dioločba glede pLačanja davkov bodisi na posestvo, šolnino, vodovodi, plin in električno razsvetljavo, ureditev parkov, kulturnih središč za otroke, mestna kopališča, požarna bramba, zavod za stare in onemogle ter razne druge institucije, ki so potrebne za splošni gospodarski, kulturni in narodni podvig prebivalstva.
Kako velika so po večjih mestih volilna okrožja in največ po delavskih wardih, kjer primanjkuje sto in sto takih stvari, kate:e bi omogočile ne samo izboljšanje v gospodarskih in kulturnih ozirih, ampak prav posebno v zdravstvenih zadievah. Navadno slišimo: "Slums area." Ali smo se resno podali med volitvami na proučevanje takih zaostalih volilnih okrožij, kjer živi tisoče in tisoče delavcev in delavk ter njihovih diružin? Ali smo v svojem sosedstvu v zadostni meri zvrnili javno pozornost na take "slums area" in postavili najbolj aktuelna vprašanja na dnevni redi seji mestne uprave? Ali smo na pripraven način poklicali mestnega odbornika iz dotične warde na odgovornost? Ali smo se toliko poglobili v •razmere in uvidieli potrebo pri velikem številu inozemskih prebivalcev, da jih v mestni upravi zastopa človek, kateri najbolj pozna dotični kraj po jeziku in tudi narodnosti ?
To so približno vprašanja katera je potrebno imeti v vidu pri mestnih volitvah, ter se udieležiti volitev in voliti za kandidata, katerega preteklost priča da je vdan interesom prebivalcev in ne interesom reakcije in velebiznisa.
Kot navadno v decembru in januarju se vršijo mestne volitve za odbornike in mestne župane. Toraj je pr.av veliko ležiče na vsakem volilcu kakšna naj bo bodoča mestna uprava. Kajti znano je, da ireakcija potroši ne samo tisoče dolarjev v obliku raznih reklam za posamezne kandidate, .ampak tudi veliko besedi preko svojih privržencev v sosedstvu, iraznih gostijah, in tudi drugače sestankih. Nobenega dvoma ni, !dla se ji gre prav zato, da bodo izvoljeni oni kandidati, kateri bodejo zopet in zopet delali v njenih interesih in interesih velebiznesa. Je naposled skrajni čas, da se vsak davkoplačevalec seznani z razliko davkoplaeevalnih določb napram vrednosti posestva, ker ravno pri tem kot nobenem drugem vprašanju mu bo končno postalo jasno, kaj pomenijo mestne volitve in dobra mestna uprava z,a njega samega ter za prebivalstvo v splošnem.
Naj nam pri tem velja iziriek žene iz vasi Sel v starem kraju, ko je dejala: "Pretipljite vsakemu kandidatu njegovo preteklost in zasigurno boste odali svoj glas za pravilnega kandidata."
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Prožimo vso pomoč mladini
b)	dovoljenje pobijati (com-battere) direktno z zakonitimi sredstvi komunistično okužbo, čes da so okupacijske oblasti "nede-lavne in nesposobne";
c)	dovoljenje za organiziranje mladine, da bi se zavarovala pred ekstremistično okužbo, ker so se pokazale organizacije vlade kot popolnoma neprimerne in ne poznajo slovanske psihologije."
Sklenjeno je torej bilo doseči dovoljenje pri italijanskih oblasteh za neposredno borbo proti komunizmu in za organiziranje mladine, da se ohrani pred komunističnim okuženjem. Tako se je začela bela garda.
Ljenko Urbančič je v Ljubljanskem radiju govoril, kakor poroča "Družinski tednik": "Zdravemu razumu kmečkega fanta, pro-tikomunističnega legijonarja, se je zdelo popolnoma naravno, sodelovati z Nemci proti komunistom, kakor se mu je zdelo popolnoma naravno sodelovanje z Ita-ljani, proti domačim izvržkom."
Stvarno je pozneje z mnogimi akti izvedena organizacija bele garde.
1.	Comando Superiore FF. AA. "Slovenia-Dalmazia" je s št. 7-13607 od 15. VIII. 1942 odredilo: "V pričakovanju navodil o ureditvi MVAC prosim poveljstvo Armadnega Zbora, da posveti vso svojo pozornost nalogi, da se delo na ustanovitvi in organizaciji takih skupin ne zavleče, nasprotno, da se poglobi v cilju ne izgubljati časa. Edini predmet njihove zaposlitve je, vedno po pristojnosti poveljstev Armadnega Zbora in divizij, na katerih ozemlju operirajo, boriti se s partizani in jih uničiti."
Ob tem aktu se čudno dojmi trditev "črnih bukev", da je cesarska vojska že od početka onemogočila vsak nastop "samo obrambnih vaških straž".
2.	poveljstva XI. Armadnega Zbora št. 02-1360 operat. zap. od III. 1943 poroča, da je poveljnik general Gambara Gastone obiskal Duceja in da mu je ta naročil glede bele garde "dajati ji največjo podporo in pobudo in nikoli pozabili, da sme ta milica delati le po naših poveljih, — z nami — za nas — ničesar po svoji glavi — ampak skupno z nami. Pospeševati skladno spajanje. Kdor umre v senci naše zastave — ima pravico našega spoštovanja, do ma-terijalne in moralne pomoči."
3.	Isto poveljstvo je v tajnem navodilu n. A-390 od 1. II. 1943. sporočilo podrejenim poveljstvom da bo v časopisu "Delo za Slovence" širilo fašistične ideje v obliki protikomunistične propagande za katero so belogardisti zelo dojemljivi. (". . . .il Comando Superiore FF. AA.) Slovenia-Dalmazia ha considerato 1' opportunita di in-tonare convenientemente il peri-odico in oppetto come mezzo indi-retto di diffusione delle nostre idee politishe a traverso la propaganda anticomunista, che riesce bene accetta agli elementi Sloveni inquadrati nelle formazioni della MVAC"). Opozarjam, da je s tem protikomunistična propaganda razkrinkana kot orožje fašizma, boj za vero pa kot plačano delo za fašizem.
4.	Pehotna divizija "Isonzo", poveljstvo karabinjerjev št. 1-8 tajnega zapisnika od 2; IV. 1943 poroča XI. Armadnemu Zboru: "Najbolj aktivna je klerikalna stranka, ki ima svoje eksponente v formacijah MVAC in držuje trajne stike z nami ter sodeluje bolj ali manj javno z našimi četami."
5.	"Vojaško — politični vest-nik" .od 15. VI. 1943 višjega poveljstva oboroženih sil "Slovenia-Dalmazia" št. 6 piše: ". . .Slovenska protikomunistična milica je
Ajdovec — Telče, 23. Jama — Dvor (3 Bg.) 27. VI. Ostri vrh — Jordan kal —Ratež (-, B.g.), 29.
VI.	Suha dol (1 Bg.).
5. VII. je bila skupna akcija Dol — Volkova vas, mrtev 1 Bg., 1 ranjen, 3 partizani padli, 12.
VII.	pri Kobili padlo 10 partizanov, 19. VIII. Moravčah — Sv.
Križu, 11. VIII. 1943 pri Zaplazu padel Bg. Franc Jordan, 19. VIII. 1943 padel pri Gorenji vasi Anton Gracer, itd. itd. Navedeni so samo nekateri primeri.
V skupnih akcijah italijanske vojske in MVAC proti nam izkazujejo seznami sledeče izgube belogardistov:
mesec:		mrtvih	ranjenih:	pogrešanih
november	1942	3	0	9
december	1942	20	13	0
januar	1943	1	4	0
februar	1943	11	13	2
marec	1943	1	7	C
april	1943	8	7	2
maj	1943	7	16	3
junij	1843	4	2	0
julij	1943	11	7	3
avgust	1943	4	11	2
do nov.	1942	49	63	'93
	mrtvih	119	ranjenih 143 pogrešanih 114	
Skupnih izgub 376. Te izgube se nanašajo seveda na eno samo od šestih italijanskih divizij. Sodelovanje v borbi proti partizanom tedaj ni bilo prav nič ovirano od Italijanov in akcije bele garde niso bile zgolj delovanje vaških straž!
Nadaljni dokumenti poročajo o ustanovitvah MVAC v raznih manjših krajih, o njihovi oborožitvi, o postavitvi poveljnikov n. pr. v Beli Cerkvi, v Mirni peči, kjer je n. pr. predlog za ustanovitev dal sam brigadni general Cerutti, po črnih bukvah prijatelj partizanov, v šent. Jerneju itd.
Zanimivo je poročilo civilnega komisarja v Črnomlju ing. Casa-nega iz novembra 1942, da je v borbi pri Suhorju pri Metliki padlo 100 belogardistov in 300 Italijanov.
19. II. 1943 piše gereral Gamabra pod št. 02-13 185. XI. Armadno poveljstvo: Slišal sem o uspehu današnje akcije. Pridni! Ne dajmo miru tem kanal jam! Stavljamo vam na razpolago 2.000 lir forma-
Kaj nam pravi Ehrenburg
o Sloveniji
V soboto dne 15 in nedeljo dne 16 decembra, se vrši
prva konvencija dosedaj vstanovljenih klubov Jugoslo- „„„ ___^„„„^	JC
vanske Mladine. Mladinski klubi so vstanovljeni skoraj I dlnei^obro'urelena?' orientirana po vseh večjih naselbinah m nedvomno, da bo konvencija mnogo doprinesla na polju hitrejšega razvoja mladinske organizacije, da se vstanovijo taki klubi po vseh drugih naselbinah, kjer dosedaj še niso vstanovljeni.
Po zatrdilu tajnika začasnega odbora, Emerik Si-mac-,a, pričakuje se okrog 25 d;'o 30 mladinskih delegatov, kateri pridejo na konvencijo iz raznih naselbin in kateri bodejo ne samo podkrepili dosedanje delovanje mladinske organizacije, ampak tuldi postavili tridno podlago za njen bodoči razvoj.
število dosedaj prijavljenih delegatov in delegatinj. je precej dober korak za bodoči razvoj mlaldlinske organizacije, tembolj če računamo na tako kratko dobo odkar se je podvzela ta akcij a. Toda hitrejši razvoj mladinske organizacije je odvisen ne samo od Mladine, ampak tudi starejših organizacij in posameznikov. Mladini je treba dati vso pomoč, da se čimprej razvije močno mladinsko organizacijo, katera bo res zmožna nadaljevati kulturni in splošni napredek Mladine. Potrebno ji je prožiti moralno in tudi gmotno pomoč,
To pomoč zlasti lahko prožijo starejše organizacije, kakor tudi številni stariši, d,a bi Mladina res postala to, kar je njena želja in tudi želja vseh ljubiteljev napredka in progresa. Na to nas neposredno opozarja neizmerni primeri mladine v starem kaju, katera je tako junaško vodila borbo proti fašizmu,, za svobodo svojega naroda. Zato pomagajmo mladini sedaj, ko je na potu irazvoj njene organizacije, potom katere ji bo mogoče doseči kulturni in splošni napredek na ponos vseh nas in njenih starišev.
in kontrolirana.
6. XI. Armadi ZBor št. 02-923 tajnega zapisnika od 13. II. 1943: "MVAC je pridržana čast, da se z orožjem bori proti partizanom ob strani našega vojaka. General Gastone Gambara."
Dejansko sodelovanje med belo gardo in italjansko okupacijsko vojsko pri oboroženih akcijah proti partizanom je razvidno iz mnogih aktov. Cele pole poročil poročajo o dnevnih skupnih patrolnih pohodih edinic iz posameznih posadk proti partizanom in o neštetih manjših spopadih z izgubami ali brez njih. Teh ne bomo navajali. To prepuščamo zgodovino-piscu.
Operacijsko poročilo o"d 3. V. 1943 opisuje veliko skupno akcijo v dolini Mirne, kjer so padli 4 belogardisti, 9 ranjenih, 1 pogrešan in je bilo od fašistov 6 mrtvih in 12 ranjenih. O skupnih akcijah junija 1943 se poroča:
"Zaloha (-,1), 9. Dobrnič — Vrhovec (padlo 22 partizanov, mrtev 1 Bg. 6 ranjenih, ) 18. Reber — Lisec — Grmada — Jordan kal -, 20. Ajdovec — Lipovec — Brezova reber, 22 Trebelno —
Sloviti sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg, je napisal naslednji članek kot odgovor nekemu brit-skemu žurnalistu, kateri je skušal svojo "visoko intelegentnost in izobraženost" prikazati v poznavanju narodov Jugoslavije. Ta žurnalist se je poslužil znane za-padnih intelegentov ocene narodov Jugoslavije, rekoč, "da so maršalu Titu vdani le zapuščeni in zabiti kraji", dočim "visoki mestni" intelegenti pričakujejo pomoč s zapada. Sloviti sovjetski pisatelj Ehrenburg odgovarja omenjenemu žurnalistu, kot sladi:
"Neki britski žurnalist je pred nedavnim pisal: "Maršalu Titu so vdani le zapuščeni in zabiti kraji Jugoslavije. Kjerkoli je narod in spoznal civilizacijo se studi napram obstoječemu režimu in pričakuje pomoč s zapada."
Sedaj pa poglejmo kako ogorčeno in odločno Slovenija, ta progresivna evropska država, odgovarja tej nesramni laži in obrekovanju.
V Sloveniji se ni mogla nikjer osloniti niti ena posamezna stranka ali celo grupa nasprotno Osvobodilni Fronti. Sentiment naroda je tako jasen, da so po večini duhovniki v cerkvah prekršili cerkveno disciplino z tem, da so odklonili oznaniti škofovsko anti-vladno poslanico.
Nepismenost v Sloveniji je skoraj nepoznana. Edino med zelo starimi ljudmi, ki so živeli po hribih, se nadje tu in tam kakšen kateri ne zna pisati. Okrog 98 odstotkov naroda, zna citati in pisati. Slovenija šteje okrog 1,1000.000 prebivalcev, toda četudi tako majhna država ona ima 700 elementarnih in 50 drugo razrednih šol, ter 500.000 izvodov se tiska časopisja, kar pomeni po en izvod na dva prebivalca, vključujoč tudi otroke.
Okrog 75 odstotkov vasi ima električno razsvetljavo in skoraj povsod so prav dobre ceste in druge prometne zveze, kakor tudi lepo število sanatorijev in otročjih zavodov.
Na vpogled se zdi, da je Slovenija germanizirana država. Hapsburška cesarska je skušala germanizirati Slovenijo preko osnovnih in višjih šol, ječah in korupcijo. Toda Slovenija se je srečno rešila.
Nato se je pojavil Hitler na odru. Nemški fašisti so sklenili topot enkrat in za vselej obračunati z Slovenijo. Proglasili so, da ta napreden narod ne obstoja več. Večji del Slovenije so anek-
skozi dolgo dolino se je razlegala močna partizanska pesem.
Tukaj se vidi kako velike žrtve je doprinesel majhen Slovenski narod v tej vojni. Toda vidi pa tudi njegovo veličino, njegov ponos in njegovo vdanost. Slovenci so danes ne potu industrijskega razvoja.
Obiskal sem Jesenice, največje jugoslovansko središče železne industrije. Blizu 50 odstotkov topilnic obratuje tukaj.
Slovenija je sprejela okrog 30.000 otrok iz Bosne, ter skrbi zanje kakor za svoje. Bila bi seveda napaka misliti, da je bogata. Kakor po drugih krajih v Jugoslaviji, tudi v.Sloveniji je divjala strašna vojna. Toda četudi siromašna ona je postala zdaj ko je potrebna pomoč zelo bogata. Pričakuje se, da pride nadaljnih 100.000 otrok iz Bosne v Slovenijo — državo, katera šteje nekaj več kot en milijon prebivalcev. Jaz verujem, da bi bil temu vsak nadaljni komentar odveč.
Slovenija se je branila sama in Slovenci pravijo: "Mi ne bomo odnehali dokler ne bodo vsi naši krvni bratje svobodni."
Ta odločnost se izraža posebno kadar se izreče beseda Trst kadar jo Slovenec sliši, njegov obraz postane temno resen in njegova moč raste v globokem molku.
Vrednost naroda ni mogoče meriti z enostavnim računom. Bil je narod, kateri je štel 70 milijonov in kateri je demostriral svojo duševno in moralno nevrednost.
Majhen Slovenski narod je velik po svoji kuturi, visoki stopnji intelegentnosti in svojim velikim srcem. Tad narod se ne more nikdar pomiriti z idejo, da bi bila usoda njegovih sobratov čez mejo zaključena brez njega ali proti njega. Kdorkoli želi govoriti o tem prostoru, junaškem prostoru Slovencev, edino lahko govori pri mizi zmage."
Povzeto iz "Bulletina" Emba-sade Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik.
cijo MVAC in konjak, ki ga razdelite med operativne čete".
S tem je dokumentarično ovr-žena trditev, da so bili belogardisti samo vaške straže in da jim italijanska vojska ni dovolila akcij proti partizanom. S tem pa je tudi zaključeno poglavje o MVAC, edinem slovenskem zavezniku italijanske okupatorske vojske.
-.. KOPA LAŽI
Ivan Rozman! Bil je partizanski dezerter, ki je kmalu pobegnil in najpoprej izdal tovariše, ki so z njim dezertirali. O njem imamo uradni zapisnik Komisije za ugotovitev zločinov iz izjav Slavkota Brajnika, bivšega italijanskega karabinjerja v Ljubljani: Italijani so Rozmana kupili za denar. Oblekli so ga v italijansko uniformo in v njej je pri blokadah kazal ljudi, ki jih je treba internirati. Samo do 2. VII. je imel na vesti okoli 2.000 internirancev in okoli 120 talcev. Hodil je tudi po frontnih oddelkih na Dolenjskem in prišel z Italijani v Jelenov žleb, ko je bila izdana partizanska bolnica. Pridobil je italijanske konfindente Adolfa Bukovca, Dra-gota Breznika in Brankota Polanj-ka. Posebej je prozročil aretacijo primarija dr. Kanonija na Studencu ki je bil nato obsojen na dolgoletno ječo. Izdajal je v prvi vrsti letno ječo. Izdajal je v prvi vrsti one, ki so mu bili znani ot pristaši OF, potem pa je da bi dobil denar, kar tja v en dan imenoval imena in Italijani so potem divjali zoper te. Tako Slavko Brajnik na dokumentu 0-723.
Dne 20. V. 1944 je bil v Kočevju od Nemcev justificiran domobranec Franc Rozman in poročilo trdi, da je ta identičen z gornjo propalico. Nemci so našli pri njem še nekaj stvari iz časa, ko je še bil partizan, če je to točno, potem je domobranec našel pravo družbo.
Tudi Ivan Mohor je bil tak italijanski plačanec, kakor je bilo na stotine, vsi pa iz onih vrst, ki so dajale belogardiste in nasprotnike OF! Mohor je izdajal člane OF za internacijo bil je plačan od Italijanov in sodeloval kot italijanski obveščevalec pri ofenzh nih akcijah na Dolenjskem. (Al-0-192).
(Nadalje prihodnjič)
Preiset zločin in povej zlocinca
Ne pokajo več puške in topovi, tudi ni več ranjencev, ne mrličev. Sovražnik pa je še vedno v deželi. In to domač človek.
Kot so včasih naši pradedje vsakega škodljivca, tatu, roparja in nasilneža poleg obsodbe postavljali tudi ob sramotni steber: pred vso srenjo, bomo storili isto tudi z našimi sedanjimi narodnimi škodljivci in zločinci.
Kdo so ti ljudje? Ne samo izdajalci in skrunilci narodne časti, po katerih danes že pada pravična in poštena roka svobodnega naroda, tudi ne zločinci, ki bi celo v stari in gnili Jugoslaviji prišli pred sodišče. Posebne vrste ljudje so to. Tisti, ki si poleg vseh svojih zločinskih dejanj še domišljajo, da zaslužijo spoštovanje in častne pravice državljanov in ki so na zunaj kar se da navdušeni za nove čase, boljši in pravičnejši svet. Izobesili so tudi zastave, pripeli si celo zvezdo s kladivom in srpom, dali so celo v krajevnih odborih. In vendar so zločinci prav posebne vrste.
Ob sedanji zamenjavi denarja je lahko vsak pošten državljan opazil dvoje: vkljub postavno določenemu ceniku, so nekateri gladko postavili "svoje" cene, ali pa so poskrili blago, s katerim so po-
. .. , ». „ ., .	. prej zalagali trg.
sirah k nemškemu Rajhu m manjšega, vključujoč Ljubljano, je Noben pošten državljan ne dvo-Hitler dal kot nagrado italijan- mi, da je to oboje sovražno deškemu Dučeju.	janje, naperjeno v prvi vrsti proti To svojo divjo namero so za- nosilcu narodne oblasti, poštenemu čeli z tem, da so sežgali kjerkoli in delovnemu ljudstvu, proti ugle-so jim prišle pod roke slovenske du države. To oboje zasluži pošte-knjige in drugi literani spisi. Kaj- no in pravično kazen, ti v Sloveniji kot malo kje v Evropi narod čita in se bavi z litera-
turo.
Stotine slovenskih hribolzcev je dnevno izginjalo v gorah v borbi za svobodo. Partizani so neprenehoma vodili drzne spopade z okupatorji.
Jaz sem opazoval nedavno zelo občutne procesije v različnih vaseh. Ljudje so izkopavali kosti svojih ljubljenih herojev in jih prenašali iz hribov na domača pokopališča. To se je vršilo ravno na vseh svetnikov dan.
Te procesije ljudstva, so se razvijale ob obrežju navzdol kakor lava, vse polno ljudstva, vojaštva, vinorejcev, pastirji, starci in šolski otroci — noseč zastave in čisto rumeno cvetje. Po hišah so bile obešene črno obšite zastave, po cerkvah so zvonili zvonovi in
Hočejo torej vse te pijavke in oderuhi obogateti na račun lastnega naroda, tistega naroda, ki se je krvavo boril, si priboril svobodo in s tem tudi polno upravi-čenist do poštenega, solidnega, delavnega in zase in za svoj narod koristnega življenja.
V uradnem ceniku, ki se ga mora brezpogojno držati vsak državljan, so cene v novih dinarjih. Vrednost novega dinarja pa izvira iz katerega koli koristnega in trdega dela, zato morajo cene nujno in brezpogojno odgovarjati višini dohodkov, kar pomeni, da kdor pošteno in resno dela, more z zasluženimi dinarji ob uradnem ceniku tudi pošteno živeti. Iz tega je in mora biti vsakemu držav, ljanu razvidno, da so potemtakem
vsi navijalci cen, črnoborzijanci in prav tako tudi vsi današnji skri-vači neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin, navadne in pro-staške moralne propalice, zločinci in da povsem zaslužijo, da ih narod izvrže iz svojega občestva.
Nemoralnost in zločin je danes, ob novem dinarju dvigati cene. Ne samo, ker s tem pridejo ljudje prezgodaj ob denar, temveč tudi zato, ker je to golo izigravanje in zloraba osnovne denarne vrednosti — poštenega, trdega, a koristnega dela. S tem prehaja pošte ni denar v roke špekulantskega delomržneža in izgublja na svoji veliki vrednosti, kot izgublja s tem pomen in svetost resnično in koristno delo.
Tega pošteni in delavni ljudje ne morejo nikdar dopustiti. Ne samo, ker jem s tem vse te neštete pijavke in lenobni oderuhi prikrajšujejo in onemogočajo pošteno tudi zaradi tega, ker kaj takega nikdar in nikakor ne more dopuščati visoka poštenost in vrednost njihove delavnosti. ' Zato bodo brezpogojno razrinkali vsakega takega zločinca. Nepotrebno in neuspešno je šušljanje po tramvajih, debate ali neuspešne in smešne grožnje po cestah in gostilnah. Prepričaj se najprej točno, potem sedi in zapiši poleg zločinčevega imena vse, kar veš o njegovem zločinu.
Prav in koristno je, da ljudstvo izve za vse te zločince, ti pa, da dožive tako svojo prvo sramoto, kateri bo v kratkem sledila še druga, obsodba in kazen. In če storiš to, ne boš ovaduh in ne grešnik. če pa tega ne storiš, si podoben človeku, ki misli, da le takrat trdno sedi na veji, če si jo žaga.
Enako bo storil vsak pošten državljan tudi z zločincem, ki danes skriva življenjsko potrebno blago, ker se mu zde ceni prenizke. Nenadoma je v teh dneh izginila s trga celo zelenjava, dočim jo je tam, od kjer je prihajala do sedaj, še dovolj. Naj se ne šalijo vsi ti brezvestni zločinci. Danes, ko je in bo v najkrajšem času dokončno zmagala pravica in poštenost, danes, ko stoji pred narodnimi sodišči ves gnoj in nesnaga, ki jo je moral mirno prenašati pošteni slovenski narod, danes ni greh in zločin samo rop ali tatvina, temveč tudi odtegovanje in skrivanje za življenje in delazmožnost pot-
rebnega blaga. Res je, vso pravico ima zelenjava, da mirno raste na vrtovih in njivah, nima pa nihče pravice odtegniti pomoč in je zato ne prodati človeku, ki jo za življenje potrebuje.
Največje težave smo partizani imeli takrat, ko smo se znašimi slavnimi brigadami kretali po izrazito belogardističnih krajih, če si prosil, si bil ozmerjan, če si prepričeval, so se ti smejali, če si hotel plačati, so ti dejali, kaj nam bo denar. Uspešno je bilo samo to: naši slavni intendanti so znali izta-kniti vse, pa če je bilo skrito na še tako nemogočem kraju. Potem je dejal: Po ceniku je to toliko in toliko, to bomo vzeli, tu je denar, ali danes enako vredna pri-znanica.
In mislite vi, brezvestni zločinci, da bi si danes mi, partizani ne upali tega? Močno smo že nestrpni, ko moramo še vedno gledati izčrpane in bledične ljudi in vsi skušamo čim prej doseči, da bodo ljudje dovolj in zdravo jedli.
Poštenim ljudem pa samo tole: povejte in javno razglasite imena vseh teh skrivačev — zločincev. Plačali jim bomo, a za vas in zase tudi vzeli. In to ne bo ne rop, ne tatvina. Delo naše poštene partizanske pameti in dobrega in nesebičnega srca bo to.
Dr. Metod Mikuž.
še en kralj na razpolago
To leto smo natisnili sicer omejeno količino stenskih kolendarjev na navadno leto 1946, toda z zelo pomembno sliko komande prve slovenske armade. Ta slika je bila posneta za časa planiranja kako razstreliti železniški most pri Litiji pod poveljstvom prvega slovenskega general-majora Franca Rozman, bivši španski dobrovoljec, po vojaškem činu tedaj kapitan. Slika je prav pripravna za okvir.
Cena stenskim kolendarjem je pa tudi zelo nizka. En kolendar stane samo 25 centov.
Pošljite naročila čimprej mogo-čeče, da si na ta način zagotovite lepo izdelan in primeren stenski koledar. Vsa naročila je poslati na: Upravništvo Edinosti, 206 Adelaide St. W., Toronto 1, Ont.
Poročilo iz glavnega
tajništva
V mesecu decembru in januarju že ponavadi pregledamo kaj smo v preteklem letu dosegli za izboljšanje položaja na polju našega delovanja. Pregledamo naše uspehe in seveda tudi neuspehe. Kako smo delali, kadar smo napredovali in kaj je bil vzrok da naš napredek ni bil zadavoljiv ? V teh dveh mesecih bojo imeli naši odseki letne seje na katerih bojo obravnavali omenjene stvari in si tudi izvolili nove odbore ali pa potrdili stare od-odbornike še za prihodnje leto. Volitev v izvršni odbor odsekov je eden od najbolj važnih stvari pri odseku. Težko je dajati nasvete kašen naj bi bil bodoči izvršni odbor, vendar pa ne bi bilo pravilno da se ne spregovori o tem par besed, vsled tega ker se je že zgodil slučaj da je predsednik zanemaril svojo dolžnost in tako organizacija ni mogla napredovati in se razvijati kot bi se morala če se sprejeta dolžnost ne vrši kot bi se morala. Zatorej je potrebno da na vodstvo postavimo ljudi za katere mislimo da bojo z veseljem vršili svojo dolžnost katera jim je naložena in jo sprejmejo.
Dolžnost predsednika po pravilih je, da predseduje sam vsem rednim ali izvanrednim sejam razen v slučaju bolezni ali drugače opravične odsotnosti. To je ena od dolžnosti in upravičena, kajti kako bo članstvo prišlo na sejo če bi ne bilo predsednika več mesecev na sejo in se tudi ne potrudil da se opraviči zakaj je bil odso ten. Druga dolžnost je, da pravilno vodi sejo po dnevnem redu, da se ne godi krivica članu ali članici vsled prikrajšane besede, da nihče ne vpada v besedo drugega in da se vrši diskusija točno po predmetih dnevnega, reda, katerega naj bi izvršni odbor pripravil pred vsako redno ali izvanred-no sejo. To bi seje skrajšalo in bi bile tudi bolj privlačne. Prihranjen čas naj bi se pa uporabil za kako podučno predavanje kakor naprimer o svetovnih dogodkih in položaju, o delavskih razmerah in razmerah v neselbini itd. Končno je še dolžnost predsednika, da so zaključki pravilno z večino članskih glasov sprejeti na podlagi predloga ali protipredloga za kar se že članstvo odloči da je pravil-nejše.
To bi bile v kratkem dolžnosti dobrega in aktivnega predsednika in tudi to ni tako težko vršiti ako je dovolj dobre volje do organizi-ranega dela.
Dolžnosti podpredsednika so pa, da predseduje sejam v slučaju da je predsednik odsoten vsled bolezni ali pa drugače opravičenega izgovora in kar je glavno tudi če bi predsednik zanemarjal svoje dolžnosti in organizacijo.
Tajništvo je nadaljno važno mesto pri organizaciji. Dolžnost tajnika je, da vodi vso korespo-podenco z glavnim izvršnim odborom, in ravnotako kot predsednik prisostvuje vsem sejam, ter vodi zapisnik vseh rednih in izvanrednih sej. Po pravilih on tudi pobira članarino in jo pošilja na glavni izvršni odbor. To delo mu pomaga opravljati seveda blagajnik. Najvažnejše za tajnika je da stalno dopisuje in poroča o delovanju v naselbini na gl. izv. odbor. Do neke mere se to delo vrši zadovoljivo ali ne od vseh odsekov. Ako hočemo imeti bolj trdno povezano organizacijo, se mora objaviti bolj natančno posamezne naselbine še posebno sedaj v kampanji za novo članstvo. Ob zaključku kampanje za novo članstvo, se pričakuje da bojo vsi tajniki odsekov poročali, kako je uspela kampanja, če je po mišljenju članstva dobro ali slabo uspela. Važno bi bilo da pregledajo še enkrat, kot je bilo že v razposlani okrožnici ob začetku kampanje omenjeno. Koliko je Slovencev in Slovenk v naselbini? Koliko je članov Z.K.S. ? Kaj po mišljenju članstva je vzrok da ne pristopijo v Zvezo še ostali Slovenci in Slovenke? Vse to bo potrebno da tajniki opišejo in nam pošljejo ob koncu ali zaključku kampanje kateri bo na koncu decembra.
Blagajnik vodi blagajniške knjige pri odseku in skrbi za napredek odsekove blagajne ter pomaga tajniku voditi točnost plačane članarine. Da se tajnika preveč ne obremeni je potrebno da mu blagajnik pomaga izvrševati posle katere se tičejo finančnih zadev odseka.
Po pravilih si odsek voli tudi organizatorja. Ta ima dolžnost da skrbi za organiziranje članstva k odseku. Skrbi za sestanke, poučna predavanja, shode ali pa tudi obiskati posamezne rojake ter jim tolmačiti pomen in potrebo organizacije.
Dalje imamo nadzorni odbor, V ta odbor se volijo najmanj tri osebe, kamor pa ne spadajo, predsednik, tajnik in blagajnik. Dolžnost nadzornega odbora je, da
pregleda poslovne knjige odseka najmanj vsake tri mesece enkrat ter v smislu kakor so bile knjige najdene, da poročilo na seji izvršnega odbora in na redni ali izvanredni seji članstva.
Po redu v pravilih sledi, prosvetni odbor, kateri ima dolžnost da skrbi za redno obdržavanje poučnih predavanj. Za taka predavanja naj se izmenoma pripravi eden ali drugi član tega odbora, po enem ali drugem vprašanju. Za taka predavanja bi se naj vzelo vsaj pol ure časa na vski seji. Dalje skupna čitanja z diskusira-njem po predmetu čitanega članka. Obdržavanjem politične ure, ter sploh vsa kulturna in prosvetna dela pri odseku. V ta dela spadajo, igre deklamacije, pisanje člankov i.t.d.
Končno sledi odbor za zabave. Ta odbor skrbi za prirejanje zabav in drugih prireditev v času kampanj bodisi da je kampanja prirejena v pomoč narodu v starem kraju ali v korist naprednemu časopisju. Kadar se zaključi na seji za kako zabavo naj se izroči delo temu odboru da on izvrši vse podrobnosti, na ta način odpadejo diskusije na rednih sejah članstva.
Izvršni odbor se sestoji, iz predsednika, tajnika, blagajnika, organizatorja, predsednika nadzornega odbora, predsednika prosvetnega odbora, in predsednika odbora za zabave. Izvršni odbor bi se moral, po pravilih, sestajati pred vsako redno ali izvanredno sejo, da sestavi dnevni red. Vendar pa zaključki sej izvršnega odbora postanejo veljavni šele ko so bili predloženi in potrjeni po večini članstva na redni ali izva-redni seji odseka.
Gornje je vzeto iz pravil katera so bila sprejeta na III. konvenciji Z.K.S. dne 1. in 2. septembra 1945 v Sudbury, Ont. Pravila so bila priobčena v Edinosti 24, oktobra t.l. O tem in pravilih v splošnem naj bi razpravljali naši odseki, kar jim bo pomagalo pri letni seji in tudi pri volitvi odbornikov. Odbornikom pa da se bojo zavedali svoje dolžnosti katero jim bo poverilo članstvo, ter jo vršili tako kakor članstvo od njih pričakuje in organizacija mora uspevati.
Gl. tajnik.
Belgrajčan se zahvaljuje Slovenki za pomoč
Timmins — Dragi tovariši! Sprejela sem priloženo dopisnico iz Belgrada, kot potrdilo, da je naša pomoč ki smo jo tukaj zbirale srečno prispela na določeno mesto.
Ne morete si zamisliti, kako sem bila vesela teh par vrstic. Ni še dobra dva meseca od tega, ko so me nekateri vprašali ali morem dokazati, da naši v starem kraju kaj dobijo od pomoči katero smo tukaj zbirali. Jaz sem namreč priložila v nogavice, katere sem sama spletla listek z naslovom prepričana, da jih dobi eden ali drugi od partizanov. Vsak dan sem pričakovala pismonošo ali mi ne prinese mnogo željno pričakovano vest, da jih je res tudi dobil. Pričakovala sem jo tembolj, ker vedno poslušati zbadanje, češ, "ve ste neumne, ko pletete nogavice, kdo jih bo pa dobil itd." Ali me smo vztrajale! Nismo ozirale na večno godrnanje in zbadanje s prepričanostjo, da je to naša skromna dolžnost pomagati onim, kateri so tako junaško prelivali svojo kri ne meneč se za lastno življenje in posvetno vživanje posameznika. Oni so gledali z odprtimi očmi v svet in si sami medse-boj zažugali, zvesti si hočemo ostati do poslednje kapi krvi. Če so oni žrtvovali svojo kri za svobodo in srečo svojega naroda, kako naj bo nam prijatelj občutljivo par dolarjev, da jim sedaj pomagamo iz ruševin dvigniti novo svobodno domovino ?
Omenjena dopisnica se glasi:
Beograd, 17-10-45.
"Mnogo sem Vam hvaležen za nogavice, ki sem jih prejel preko društva Srbskega Rdečega Križa."
Dr. M. Dž. Popovič
Naše trdno prepričanje se je torej uresničnilo. Naše pletivo je prišlo ljudjem, kateri potrebujejo poleg nogavic, še toplo spodnjo in vrhnjo obleko, potrebujejo in stanovanje. Seveda napačno bi bilo misliti, da jim mi peščica kanadskih jugoslovanskih izseljencev moremo vse to dati. Toda še večja napaka bi pa bila, ne pomagati jim sedaj ko jim je pomoč najbolj potrebna, četudi z skromnim prispevkom bodisi denarno ali pa drugače. Vsak najmanjši košček
platna v stiski in potrebi je zlata vreden. Mi sami si ne moremo sploh zamisliti, kaj prav zaprav je pomanjkanje v kakšem se nahajajo naši predragi v stari domovini sedaj po skončani vojni in še bolj za vojno dobo. Tudi si ne moremo zamisliti njihovega sočutja eden napram drugemu, ker njihovo sočutje je rojeno v tem strašnem pomanjkanju, v strahu in borbi na življenje in smrt. Do-čim je naše sočutje, še več kot preveč sebičnost in zavist. To sicer ni dedščina naših pradedov in celo ne naših starišev, ampak zelo mizerna vzgoja duševnih moralnih voditeljev v bivši Jugoslaviji, kateri so dopustili po želji tedanjih protiljudskih režimov
vtepati nam v glavo," mesto resnice, goljfivo zamišljenost na posvetno srečo in blagostanje, mesto resničnega bratstva, sovraš-stvo in prezir, mesto medsebojnega sočustvovanja pa zavist. Kolikor prej se bomo otresli vsega tega in se podali po poti nove dobe, katera oznanja in uči nov način bratstva in sloge, nov način sočustvovanja eden napram drugemu, tem prej bomo želi ne samo vzgled, ampak tudi društven in narodni progres.
Poslano dopisnico vas prosim, da mi jo povrnite. Imeti jo hočem za spomin, ker to je prvi glas iz naše ljube domovine, ki sem ga dobila po petih letih.
Margareta Slak
Oče in hči se zahvaljujeta za dobljeno obleko iz Kanade od Hrvata in Hrvatice
To pismo nam pošilja Paul Ta-kach Hrvat iz Welanda. On ga je dobil od Franc Hribarja iz vasi Kal št. 2 p. Zagradec na Dolenjskem. Pismo govori samo za sebe, glasi se:
Dragi mi prijatelj!
Sporočam vam da sem jaz dobil ta komad (suknjo) v katerim je bil listič na vaš naslov. Zatorej se vam prav lepo zahvaljujem, ker mi je jako prav prišel. Vem da vas zanima, če sem ga bil potreben, zatoraj vam povem kako smo prestali to vojno. Dragi tovariš, pri nas je bilo strašno. Jugoslavija je bila pozorišče krva vih bojev z okupatorjem.
Nekoliko pojasnila glede paketov in denarne pomoči sorodnikom v Jugoslaviji
Pismo iz Dobrega polja
Vinko šuštar je prejel pismo od svojega brata iz Dobrega Polja in ga želi priobčiti v listu Edinosti, da bodo Dobropoljčani videli in tudi drugi rojaki tam v bližini, kaj so delali fašistični barbari v Dobropolju.
Pismo je datirano 24 18-45 in se glasi:
Dragi Vinko in Meri!
Po dolgem času se vama zopet oglašam, ker z ozirom na vojno stanje nam ni bilo mogoče pisati.
Upam, da bodo to moje pismo
Vaju našlo v polnem zadovoljstvu in zdravju. Zelo sem radoveden kako ste preživeli te čase, dolge štiri leta ? Pri nas v domovini so bili zelo slabi in težki časi. Okupatorji fašisti, italijanski in nemški so hoteli nas popolnoma uničiti. Ali raje ubogi narod, se je postavil po robu, odšel v gozdove in se začel boriti za osvoboditev narodov Jugoslavije z golimi rokami. In danes smo osvobojeni v federativni Jugoslaviji! Kake borbe so bile ste sigurno v časopisih čitali.
Poročati ti moram da smo vsi zdravi. Moja družina raste, da je veselje videti, štiri fante imamo, Pepi' pa je že tako velik kakor jaz, izvršil je 4 gimnazije, sedaj bode šel najbrž v vojno akademijo, hoče biti oficir. Mimi je vedno taka kakor je bila, edino precej suha je, ker se je veliko matrala v tem času sama brez mene, namreč 39 mesecev nisem bil doma.
Doma, mati so živi in zdravi, stara 83 let pa še vse dela. Nace in žena in obe punci, so vsi živi in zdravi. France, Malči in fant, so tudi vsi zdravi. Od cele naše družine je najbolj prizadeta Mici v Strugah, ker je izgubila moža na otoko Rabu, v logorju. Zaprli so ga Italijani, kjer je umrl od lakote in težave. Tudi jaz sem bil v Italiji v zaporih 14 mesecev. Po kapitulaciji Italije sem šel v Partizane in sem bil v Dalmaciji 19 mesecev. Boril sem se po otokih Dalmaciji, Hercegovini in Liki, nato sem dne 17 aprila prišel v Slovenijo v Črnomelj letošnjega leta. Moja družina in vsi naši niso 20 mesecev nič vedeli kje sem, sploh so mislili da nisem več živ. Borbe smo vodili v aprilu in maju letos iz Črnomlja na Brod na Kolpi, Kočevje-Ribnica in Vel. Lašče. Dne 7 maja sem prišel na Videm ob pol eni uri po noči in 9 maja sem bil pa že v Ljubljani. Iz Ljubljane sem šel
v Novo Mesto, 4 dni na dopust k moji družini. Kakšno veselje je bilo, ti ne morem popisati. Otroci so me od samega veselja hoteli raztrgati. Stanovanje imamo precej razbito, ker je bilo Novo Mesto precej bombardirano, poleg tega so še belogardisti v stanovanja streljali, ker je bila družina partizanska. V Dobrepoljah je bilo zelo malo partizanov, mogoče vsega nas okrog 100, ostalo vse belagarda, ki so se borili proti nam z okupatorji, sedaj pa precej trpijo po zaporih in nekaterih pa sploh več domov ne bo. Kaznovani so na več let prisilnega dela in to ženske in moški, kar so pač zaslužili. Da niso domači ljudje podpirali okupatorja, bi bilo poprej vojne konec in mnogo ljudi bi več ostalo živih, ker jih je belagarda in črna roka precej pobila. Lastne brate so pobijali kakor tudi ženske.
Jaz sem od razsula Jugoslavije bil partizan in sem danes oficir, poročnik jugoslovanske armade, vživam vse pravice za katere snlo se borili. Oni, ki so nas izdajali, trpe v zaporih in bodo trpeli sramoto dokler bodo živi, ker drugega niso zaslužili.
Sedaj sem v civilu 7 dni in sem zopet v službi na Okrožnem Narodnem Sodišču v Novem Mestu.
Torej popisal sem nekoliko našega življenja in Vama dal vedeti, da smo živi vsi kakor sem napisal. Končam, drugič zopet kaj več. Vaju in vse ostale poznane če je še kateri živ, prav lepo pozdravim in Vas poljubljam in cela moja družina, ter vsi naši doma, posebno pa mati.
Vaš Jože in družina
V nedeljo sem bil v Dobrepoljah in so mi rekli, da je Balent že 2 krat pisal, njegova žena Franca je bila kaznovana na prisilno delo Lojz Cene je belogardist in ga še ni domov.
SEJA LOKALNEGA SVETA
V naznanje članom lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, da se vrši seja tega odbora v torek dne 11 decembra ob 8 uri zvečer pri sobratu D. Bozanič, 398 Queen St. E.
Poživljamo predstavnike priključenih organizacije in društev, da pošljejo svoje delegate na to sejo,
V. Skočilič, taj.
Poleg kolektivne pomoči narodom v stari domovini, katero pošilja Svet Kanadskih Južnih Slovanov, na dnevni red so postavljena vprašanja individualne pomoči, to je pošiljanja denarja in paketov z strani poedincev svojim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji.
Iz Kanade, kakor je že poroča-no, se lahko pošlje denar svojcem v Jugoslavijo potom jugoslovanskega konzulata v Montrealu. Denar sprejmejo tudi druge banke, v kolikor je nam znano, od vseh privatnih bank dosedaj posluje z Narodno banko v Belgra-du, edino Irwin Trust Co. New Yorku. Dela se pa tudi na tem, da se čimprej vzpostavi veze z drugimi bankami in na ta način obnovi sistem predvojnega pošiljanja denarja v staro domovino. Za sedaj je po našem mnenju najboljša garancija poslati denar potom konzulata.
Je nekaj ljudi, kateri agitirajo proti pošiljanja denarja svojcem in sorodnikom v Jugoslavijo. Poslužujejo se raznih klevet in predvsem, kako "dinar ne velja" in kako se zanj ne more ničesar kupiti, ter da je vse to goljfi-ja za izseljence itd. Ni težko uga-, niti, da so vsi taki "argumenti" spečeni v kuhinji sovražnikov narodne oblasti v Jugoslaviji. Oni kateri tako argumentirajo, so zainteresirani le za svoje ozke strankarske cilje, kakor pa za pomoč narodom kljub temu, da je tukaj vprašanje pomoči celo njihovim sorodnikom.
Jugoslavija je opustošena. Pomanjkanje je občutno za vse in posebno za otroke. Razume se, da je v takih prilikah boljše poslati eden paket hrane in obleke recimo v vrednosti 50 dolarjev, kakor pa denarno vsoto. Vendar pa to ne izključuje vrednost in korist poslati denar. Eno in drugo je potrebno, le žal temu, da se iz Kanade začasno ne more poslati pakete. Zakaj ne? Izvršni odbor Sveta je postavil to vprašanje mi-nisterstvu za pošto v Ottawi. Odgovor je, da Kanada nima in ni imela direktne poštne veze z Jugoslavijo. Te veze so održavane preko Velike Britanije, katere pa dosedaj še niso obnovljene v taki meri, da bi se lahko pošiljalo tudi pakete. Kanada mora torej čakati na ureditev poštne veze med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Kdaj bodo vzpostavljena in zakaj niso že vzpostavljene, je težko odgovoriti tembolj, ko so poštne veze med Anglijo in večino drugih evropskih držav, ter celo onih katere so bile na sovražni strani, že vzpostavljene. Tako n.pr. pakete se lahko pošlje v Italijo, in Grčijo, sosede Jugoslavije. Iz tega je mogoče zaključiti, da so tukaj posredi politični, ne tehnični in ne prometni razlogi.
Postavili smo tudi vprašanje, kako je mogoče poslati pakete iz Združenih držav v Jugoslavijo, ko jih ni mogoče poslati iz Kanade. Minister pravi, da je Kanadi nemogoče urediti prevoz paketov preko Združenih držav, ker je ameriški poštni promet preobložen z paketi za razne evropske države. Toda četudi bi bilo mogoče dobiti boljše garancije kakor so danes, da bi poslani paketi prišli na določeno mesto, je skoraj boljše zaenkrat sploh nepošiljati paketov. Pritožb je več kot preveč med tem največja zaradi poslanih paketov iz Združenih držav, kakor je izjavil veleposlanik Si-mič, da je samo iz enega ameriškega parnika v Italiji izloženo 10.000 paketov za Jugoslavijo, niso pa dospeli na določeno mesto in se neve kje so.
Zadnje čase smo dobili več vprašanj ali bi ne bilo mogoče poslati pakete potom jugoslovanskih parnikov kateri pridejo v tukaj-
šne luke. Tem potom je naša želja izjaviti, da so take mogočnosti zelo omejene. V kolikor so obstojale, so izkoriščene in celo preveč z strani naših ljudi iz Združenih držav tako, da ni bilo mogoče najti prostora za kolektivno zbrano pomoč tukaj v Kanadi, katero smo zbrali za Rdeči Križ Jugoslavije. Ti parniki so najeti za prevažanje drugih stvari materijala, poglavitno z strani UNRRE. Prostor na teh parnikih za druge pošiljke in pakete, je odvisen le od dobre volje kapitana posadke. Kljub temu da so pripravni dati uslugo vsakemu, potrebno je imeti pred očmi, da bi jim taki paketi zadali precej skrbi. Zadeva pa ni samo v tem, da bi naši mornarji morali postaviti take pakete v svoje kabine, ampak pri dostavitvi v domovini, kjer nastane vprašanje posebno za večje pošiljke carine. Končno naj omenimo še to, da se ta način pošiljanja paketov odloži do pomladi, kadar bodejo naši parniki mogli pripluti v Montreal, kot najbližnjo luko, dočim sedaj pridejo kot znano v Halifax, St. John itd.
V našem dosedanjem delovanju
za pomoč v staro domovino, mi smo se ravnali strogo po principu kolektivnosti. Zatorej smatramo za potrebno da se tega načina po-služimo v pogledu pošiljanja pomoči z strani poedincev. Skoraj vsak želi pomagati svojcem, toda niti eden zaveden izseljenec ne more biti zadovoljen z tem, da je poslal paket svojcem, dočim njegov soizseljenec ni mogel poslati tem istim potom. Tudi pri pošiljanju posameznih paketov nezado-stuje zadovoljstvo, češ moji ne bodejo lačni, kaj me skrbi za druge. Delujmo pač na tem, da bo lahko vsak poedinec poslal svojcem paket in kar zmore, toda naj bi vse to poslali zopet na kolektiven način tako, da ne bo prigovora tukaj in tudi v starem kraju.
Minister za poštni promet je obljubil Izvršnemu Odboru Sveta, da bo delal na tem, da se vzpostavi zvezo in omogoči poslati individualne pakete. Nas vseh in ne samo Izvršnega odbora dolžnost je, da opominjamo od vseh strani ministerstvo pošte, da čimprej vzpostavi direktno zvezo z Jugoslavijo.
Stjepan Miošič gl. tajnik
Prijatelj prečitaj kaj piše 18 letni mladič
Port Arthur — Dragi tovariš Urednik. Tukaj ti pošiljam par vrstic, da jih priobčiš v našem listu Edinost. Seveda da se boš začudil, da tudi jaz nekaj prispevam v javnost, ker kakor ti je znano da mi gre pisava bolj slabo izpod rok. Na to so me pripravila pisma iz starega kraja iz katerih črpam najbolj zanimive stavke. Eno tako pismo je dobil Jože šta-jer od svojega sina. Dobro bi bilo da ga vsak pazno prečita in premisli kaj piše, posebno pa tisti ko venomer rengajo da je to vse samo propaganda, da imajo pravico voliti otroci, kaj pa "otroci" v letu vedo in razumejo. Torej či-tatelj pazno čitaj in premisli kaj Diše eden teh 18 let starih otrok.
Loka, 23-8-45.
Dragi Oče!
Tudi jaz najmlajši otrok, Tvoj sin, Ti hočem napisati to pismo.
Dragi oče. Bil sem star komaj devet mesecev, ko si šel Ti od doma. Sedaj sem pa že 18 let star. Od časa do danes, se je mnogo izpremenilo. Bili so teški časi pri nas. Veš oče, mati je nas izšolala in izučila. Vsi trije smo hodili v meščanske šole in vsi trije smo se izučili. Jaz sem mehanik in šofer.
Potem me je poklicala domovina. Poslušal sem njen glas, čeprav mi je bilo komaj 16 let. Odšel sem med borce, ki so se borili za boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Bil sem povsod v jurišu ta prvi. Kjer je bolj pokalo in bilo bolj nevarno, sem bil jaz prvi. Posta! sem Titov podoficir. Bil sem komandir čete in dobil sem odlikovanje za hrabrost, dasi sem bil doma j 16 let star. Bil sem trikrat ranjen in ko sem bil v tretje ranjen, postal sem invalid. Ranjen sem v glavo pod sence, izgubil sem vid na desno oko. Prav nič ne žalim očesa, še ponosem in čast mi je, da sem postal v naši domovinski vojni invalid. Jaz se nisem šel boriti za denar, ampak za boljšo bodočnost slovenskega naroda.
V tem času, ko sem se jaz boril sem slišal, da si ti dobro zaslužil. Prosim Te, da mi kaj pošlješ in da ml pošlješ tudi Tvojo sliko. Ako mi pošlješ kaj denarja, se bom dal tudi jaz slikati in Ti bom
poslal svojo sliko, da boš videl kakšnega sina imaš, velikega in močnega. Pravijo, da sem močan kot stric Žane, saj tudi njega ne poznam. Prosim Te da kaj pošlješ Tvoji hčerki Micki, ki se bo sedaj poročila in da bo rekla, to mi je dal moj Oče. Za mene pač ni važno. V prvi vrsti naj bo vse tisto kar bi meni poslal raje pošlji njej.
Te pozdravlja Tvoj sin
Jože
PS. Oprosti bolj slabi pisavi, ker moje roke so bolj vajene mi-traljezu, puški, avtomobilu in mehaničnemu delu.
Sedaj dragi čitatelji, se postavlja vprašanje, ali ima tak "otrok" pravico voliti? Po mojem mnenju je precej starejših "otro-čičev" kateri se ne morejo primerjati v nobenem pogledu s zavestjo, hrabrostjo in globoko so-čutnostjo tega mladega podofici-rja jugoslovanske armade. Ni pa on sam tak, sto in sto je takih, kakršen je on. Njega kakor tudi druge, je vzgojilo neprimerno trpljenje, pravilno ravnanje in šolanje skozi to vojno. In prav v tem leži celoten pomen zgornjih vrstic, katere v resnici izražajo temeljit preporod našega naroda tako, da 18 letni mladenič prav dobro razume zakaj se je boril v Osvobodilni vojski in kako na bodočnost svojega lastnega naroda. Ako bi vsi ti starejši "otro-čiči", kateri še danes dvomijo posnemali tega mladeniča, bi naredili dobro samemu sebi in svojemu narodu.
T. Cimprič.
Najprvo so prišli k nam Italijani, ter so nas strahavali in naše ljudi pošiljali v internacijo — in v smrt. Po kapitulaciji Italije so prišli Nemci in so zopet vršili iste posle kot prej Italijani. Ravno to pomlad 18 marca so prišli v našo vas in napravili tu postojanko. Bile so neprestane borbe. Prišli so avijoni in so nam vse požgali. Zgorelo nam je vse orodje, obleka ter živina, na moje poslopje je padlo 14 min, je vse porušeno. Žena je umrla radi bombardiranja, pustila mi je 10 otrok, najstarejši je 16 let star. Imam še tudi očeta ki je pa 75 let star, vseh skupaj nas je dvanajst, živeža že itak ne bi imeli ker spomladi nismo mogli sejati vsled borbe katera je divjala pri nas. Kolikor smo pa obdelali nam je pa toča potolkla.
To nas prav veseli, ker se nas tudi vi spominjate iz tujine. Naše oblasti nam tudi lepo pomagajo ali ne morejo vse ker nas je preveč, je vse porušeno.
Pri nas se za sedaj ne dobi še obleke, če bi se pa tudi dobila ni denarja, — nas je 12 bosih in nagih, — je pa vsaki dan bolši.
Sedaj se vam še enkrat lepo zahvalimo vsi skupaj ter vas prisrčno pozdravljamo. Prosim odgovor ker s tem bi nas prav razveselili.
Želimo vam vesele praznike srečno novo leto!
Hribar Fran«.
PISMO OD HČERKE
Naslelnje pismo je dobila Terezija Polič, Hrvatica iz Sault Ste Marie, iz Slovenije, Hribar Marije, pošta Zagradec na Dolenjskem. To pismo se glasi:
Draga tovarišica.
Prejela sem obleko, kjer je bil notri listek na vaš naslov. Prav lepo se Vam zahvalim zanjo. Vprašam, kako se kaj imate. Pri nas je bilo do pomladi slabo, ker so v tem okraju gosporarili Nemci. Prišli so 18 marca tukaj v našo vas in tu naredili postojanko. Mi jih nismo bili prav nič veseli. Meseca aprila so prišli dvakrat avioni in so nam vse požgali. Zgorelo nam je vse poslopje in živina. Potem so se Nemci umaknili in jih nismo več videli. Mati so od strašnega bombardiranja umrli Nas je skupaj 10 otrok, jaz sem najstarejša 16 let stara, najmlajši je bil star komaj deset dni, ko so mati umrli. Pa če so prav nam vse pobrali in požgali Nemci, vse to bi pozabili ali naše dobre mamice ne moremo pozabiti. In kako smo bili veseli, ko vidimo da se nas spominjate dobri ljudje in ste nam poslati obleko. Kako naj vam to poplačamo kar smo od vas prejeli. Drugače ne moremo kakor spominjali se bomo vas v našem življenju.
Še enkrat se vam prav lepo zahvalimo vsi skupaj za obleko, ki ste nam jo darovali. Prejmite najlepše pozdrave od naše cele družine.
Alojzija Hribar
VEČERINSKA IN SEJA
LETNA
Klub 'Tito", Delavske Progresivne Partije održi v soboto zvečer dne 8 decembra Večerinko, v navadnih prostorih 386 Ontario St. Toronto.
Poživljamo ves naš narod i^ Toronta, da se udeleži omenjene prireditve.
Isti klub održi letno sejo v ponedeljek dne 10 decembra v istih prostorih. Naproša se tako članstvo kakor tudi vse one, kateri žele postati člani delavske stranke, da se udeleže.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Odbor.
Zahvala in priznanje
Glavni odbor V.P.Z. Bled se javno zahvali in daje priznanje članstvu Mladinskega odseka št. 3 v Timminsu za sijajno prirejeni koncert, katerega je ta odsek priredil v Kirkland Lake dne 11 novembra pod vodstvom J. Lavri-ča. Nastop mladinskega zbora je prav dobro izveden po vseh točkah v petju, deklamacijah in Miklavževa igra.
Mladini kličemo: "Naprej in še nadalje učite se marljivo za kar bodete ponos načemu slovenskemu narodu in boste z tem podpirali našo Vzajemno podporno Zvezo. Hvala staršim za sodelovanje z Mladino, enako tudi odseku št. 3, za marljivo delovanje na polju mladinskega članstva.
Hvala br. J. Lavriču za trud in požrtvovalnost, ki ga je imel z mladino, kar so pod dobrim vodstvom pokazali, da so res Pionirji naše organizacije. Hvala tambu-raškemu zboru "Tito", kateri je sestavljen od Slovenske in Hrvatske Mladine pod vodstvom J. Glad, kateri so odigrali pestre komade in zapeli naše pesmi. Priznamo da nam je ta večer zelo hitro potekel in nam ostane v spominu.
J. Kužnik, gl. tajnik
lirifi eifajte in postanite naročnikom Edinosti
Njihova svoboda - in kdaj
Pod zgornjim naslovom, Le-land Stowe je napisal obširnejši članek v katerem podaja precej žalosten pregled dogodkov v Indo-Kini in drugih kolonijalnih posestvih zunanjih držav. On se namreč zacüden vprašuje, kako je bilo sploh mogoče govoriti o "štirih svobodah", ko se jih sedaj skuša deliti tem narodom v tako neznatnih drobcih z ameriškimi in britskimi bajoneti. Svojo raz-logo o teh zelo važnih dogodkih ne samo za narod- Indo-Kine in v drugih kolonijalnih posestvih, ampak za demokratične in svobodoljubne narode povsod, začenja na enostaven način:
"Ali ljubite opazovati požar? Zdi se, da Washington — da.
Ljudstvo v Indo-Kini hoče vsaj nekoliko od štirih svobod, med tem, ko ga Francozi pobijajo z ameriškimi tanki. V Bataviji "britski" osvoboditelji osvobajajo narod, kateri sploh tam ne živi. Zdi se mi, da 70 milijonov Indo-nezcev hoče nekoliko večji košček štirih svobod in sicer ne tako tenkega kakor ga Danci režejo. Naposled britske bojne ladje streljajo v precej obljudeno mesto Soerabaja na podoben način, so njihovi letalci metali bombe na Grke v Grčiji. Prav velika je površina — Ključ — ob kitajskem morju, domovine preko 200 milijonov ljudstva, katero se odločno bori za neodvisnost v tem požaru.
Iz Washingtona pa ne slišimo besedice. Vlada najmočnejšega demokratičnega naroda na svetu — nima prav ničesar za pripo-
ročiti. Mi smo govorili svetu o štirih svobodah. In sedaj, ko se ravno teh narodov največ tiče ta naša napoved in da se z vso odločnostjo zalagajp za njo — Amerika ob strani opazuje ta požar.
Prečitajte predsednikov govor, ki ga je podal na mornariški dan. Prečitajte ga temeljito in se boste prepričali, da 12 točk programa v zunanji politiki Združenih državah, vsebuje prav malo ali ničesar konkretnega za narode, kateri niso bili nikdar neodvisni. Ameriško demokracijo bodo sodili narodi v svetu v nadaljnih 25 letih, toda ne po "vzvišenem umetništvu govornika in lepih besedah naših voditeljev. Mi ne bomd nikdar potolažili nepriprav-nih ljudstev z tem, da jih ignoriramo in jih skušamo nasičevati z praznimi obljubami.
In ako se ne podvzame trezne in prevdarne mere napram temu požarju, ter postavi pod pravilno kontrolo, se lahko razvname in bo objel eno četrtino ljudstva v svetu. Iz vsega tega je edino logičen zaključek, da politično stališče, katero zanika pravice izboljšanja življenskih in drugih zadev drugim narodom, dovede Ameriko, da se bo lepega dne zbudila prav osamljena na tej stranski poti."
Leland Stowe opozarja ameriško "demokracijo" pred nevarnostjo, da se je bo odrekel narod v Indo-Kini in tudi drugi narodi v Aziji. Kako naj Amerika ravna bolj pravično v Indo-Kini, ko se na domačih tleh tako kruto postopa z črno-poltno raso ?
Dr. Mirko Pokorn
13. septembra 1945 je bil v Lljubljani pogreb dr. Mirka Pokorna, partizanskega zdravnika, ki je padel pred tremi leti žrtev italijanskih imperialističnih morilcev.
Po zlomu predaprilske Jugoslavije je pribežal pred Nemci iz Konjic v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Težka je bila ta pot. Izgubil je skoraj vse in skrbeti je moral za številno družino Nastanil se je v Dobrem polju, kjer se je takoj povezal s partizanskim sobranjem ter začel z vso družino sodelovati v borbi proti okupatorju. Pogumno so vzdrževali zvezo, prenašali gradivo za partizane in jih zdravili. Pred italijanskimi fašističnim rablji se je umaknil v osvobojene Struje. Nato v Stari log.
Avgusta, pred tremi leti, je prihrumela čez osvobojeno ozemlje italijanska ofenziva. Vso družino, razen žene, so mu zajeli okupatorji in odgnali uboge otroke v internacijo. Z ženo sta se skrivala okrog Kunča, nato sta se naselila v šumberku.
Ženo in njega je skrbelo, kaj je z otročički. Nobene vesti nista imela o njih. Vendar nista postala malodušna. Vedela sta, da veli-
Mednarodno edinstvo varnost miru v svetu, je nas cilj-Molotov
ki cilji zahtevajo velike žrtve Hudo je, če starši objokujejo otroke. Toda, če tudi to mora biti, naj bo. Vedela sta, da pot našega naroda gre naprej do svobode, četudi to pot tlakujemo s svojo krvjo.
Še vedno jima je bila prva misel pomagati partizanom. 13. septembra 1. 1942, dan preden je mislil nastopiti službo v vojski, je dr. Pokorn šel zdravit partizane Jurčetove čete M Bili so v bližini vasice Rdeči kamen.
Italijanska vojska se je prav tisti dan zagnala v napad na partizansko bolnišnico. Večina težkih ranjencev se je rešila, dva najtežja pa so zločinsko ubili in bolnišnico požgali. V bližini Rdečega kamna so ubili tudi dr. Pokorna in se nato še podpisali na puste in okajene ruševine zidov vasice.
Italijanski imperialistični zločinci so z Rdečega kamna. Zapodili smo jih iz naše prelepe Slovenije.
Dragega tovariša Pokorna pa so čez tri leta svobodni ljudje položili v svobodno zemljo, za katere osvoboditev je žrtvoval svoje življenje.
Po Slov. poroč z dne 13. sept.
SANS
NATIONAL YOUTH CONVENTION
DEC 14. 15. AND 16 IN TORONTO ONTARIO
The national convention preparatory committee of the Canadian Yugoslav Youth movement, has set December 14th, 15th, and 16th, as the date upon which our convention will take place. This is the greatest of all undertakings, of youth of South Slavic origin; it will be a memorable moment and occasion, in the annals of our youth in Canada!
No previous effort was seriously made, to bond together and to unite the young Canadians of Yugoslav background, or origin into a national organization, which would act as a spokesman for our youth. Up to the present time all our widely scattered clubs, in many regional, and remote parts of Canada, carried on their activities independently of the other clubs and in accord to the prevaling local conditions which confronted them. There were no activities of national significance, carried on jointly by all our clubs. Through a convention at which the clubs will constitute themselves into a national youth movement, our efforts and our work will be closely linked and co-ordinated, on the national field.
For the success which we have thus far attained, we must pay tribute to the rank and file — to all the members of our clubs — who have through their devotion and untiring efforts, made possible the convening of our national convention, and to the progressive and democratic institutions of our parents, which have given us support of moral and material nature.
On Friday night Dec. the 14th, a party will be held for the delegates, on the following day the convention bussiness will commence. To make the convention as inter-
esting as possible, a dance is being planned for Saturday night, in honour of the delegates.
We are very optimistic and confident that our first national convention will be a great success. A large number of problems, which-confront us will have to be discussed, and a practical solution must be found for every one of them.
At this convention we will establish our independent non-parti-san youth movement, which will have and maintain its own democratically elected national leadership.
We urge the clubs to elect their delegates, and the leaders of their respective delegation, so that they will have ample time to prepare reports.
Let us all go forward resolutely, with ever increasing determination, to make our first national convention a great success! Emeric M. Simac, National Secretary.
MLADINSKI KONCERT V TORONTU
V petek dne 7 decembra Mladinski klub priredi koncert v Harbord Collegiate. Začetek ob 8 uri zvečer.
Koncert se priredi v svrho moralne in materialne pomoči stav-karjem v Windsorju. Vsled tega se naproša običinstvo, da se udeleži koncerta in obenem kdor ima za odati kakšne otročje igrače, se naproša da prinese s seboj. Sto in sto otrok stavkarjev v Windsorju želi dobiti skromni dar za praznike, kakor tudi njihovi sta-riši moralno n materialno pomoč.
Vstopnina 35 centi po osebi.
Odbor.
EDINSTVO NARODOV SOVJETSKE UNIJE
Kakor v armadi in ekonomski proizvodnji, tudi narodno edinstvo se je dvignilo na močno stopnjo skozi vojno. Naša mnogo-narodov država, z različnimi jeziki, kulturo in zgodovino, postala je še bolj edinstvena in njeni narodi bližji eden drugemu kakor nikdar prej. Niti ena druga država nebi mogla izdržati takega poizkusa skozi katerega so šli naši narodi.
Samo naša država v kateri ni mesta za izkoriščanje človeka po človeku, kjer se ne tepejo razredni interesi, ampak kjer so delavci in kmeti ter intelegencija enakopravni državljani* kateri opravljajo z lokalnim in državnim delom, in zopet ponavljam samo taka država — nikakor neko staro plemstvo carske Rusije — se je mogla zoper staviti invaziji Nemcev in tudi težkočam od 1941 do 1942 leta, in da z lastnimi silami uniči podivjanega sovražnika, da ga izžene izven svoje domovine ter poleg tega proži veliko pomoč osvoboditvi iz fašističnega suženstva drugim narodom.
V	naši državi ni potlačenih in ne zapostavljenih narodov, kateri so nedavno temu za dobo carskega režima bili na stopnji kolonije ali polu-kolonije. V sovjetski državi vsem njenim narodom so priznane pravice neodvisnosti in svobodni nacionalni razvoj. Oni so sodelovali v duhu prijateljstva in spoštovanja, kakor tudi v duhu priznanja zaslug eni drugim naprarti njihovim naporom k razvoju njihove nacionalne kulture ter njenemu napredku v svrho splošnega podviga sovjetske države.
SOVJETSKA DEMOKRACIJA
V	aktivnosti naših številnih strokovnih unij, industrijskih sportnh in drugih organizacij, formacijah kolektivnih farmerjev, zedinjevanjem mnogo milijonov sovjetskih farmerjev po širnem teritoriju Sovjetske Unije, nepre-nehnem podvigu socialistične tekme v tovarnah, kolektivnih in državnih farmah, rudnikih in železnicah — je razvidna cvetoča rast resnične narodne demokracije, katera ni bila znana v starih časih in katera ne more obstojati v niti eni drugi državi, katera je razdeljena v razrede tlačiteljev in tlačenih. Tako stanje in take, razmere, je že zdavnaj odstranjeno v naši državi.
V	naglem stopnjevanju kulturnega življenja naše domovine in tudi v dejstvu, ker se je intelegencija kot najnaprednejši in najbolj kulturni del združila z narodom in tako dvignila moral političnega edinstva sovjetskega društva na novo stopnjo — v vsemu temu je res nemogoče, da nebi mogli videti, da je sovjetska demokracija zavzela novo in višjo stopnjo. To nas ne malo navdušuje in nam daja nado sigurnosti v našo bodočnost.
Dejstvo nam kaže zelo viden podvig nacionale kulture med vsemi našimi narodi, v aktivni skrbi za prosveto narodnih talentov, vedno večji prijateljski in bratski pomoči med enakopravnimi narodi, vse to ni obstojalo v bivši carski Rusiji in tudi neob-stoja v drugih državah bodisi republikah ali mornarhijah — v vsemu temu mi vidimo vsemočno silo sovjetske demokracije ter
DRUŠTVENO VABILO
Val D'Or — Daje se na znanje vsem članom in članicam odseka "Ljubljana" št. 2. VPZ. Bled, da se obvezno (izvzeti vzroki) udeleže letne odsekove seje, katera se vrši v navadnih prostorih CIO dvorani, dne 9 decembra tg. 1. ob 2 uri popoldne.
Naproša se da pridete vsi, saj vino je že krščeno, sortirali ga bodete lako po 9 decembru! Volil se bode nov odbor za leto 1946.
Toraj na svidenje dne 9 decembra ob 2 uri popoldne. Vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1946 članstvu in VPZ. "Bled" in ostalim Slovencem in Slovenkam po Kanadi U.S.A.
Frank Meden, pred.
VABILO NA ZABAVO
Toronto: — Tukajšnje društvo "Bratska Sloga" S.N.P.J. št. 648 priredi čajanko z plesom — 8. decembra, to je v soboto ob 8. uri zvečer — v Community dvorani 386 Ontario St.	»
Odbor vljudno vabi člane kakor tudi ostale Jugoslovane iz Toron-ta in okolice, da se udeležijo te naše zabave, katere bo dovolj za stare in mlade.
Joseph Petric tajnik
njeno veliko važnost v resnično progresivnem razvoju naših narodov.
Ta velika mobilizacijska sila sovjetske demokracije in sovjetskega patriotizma, katera je opominjala na junaška dela, se posebno zapaža za dobo vojne. Sovjetski narodi so srečni, da "so se zahvaljujoč Oktoberski Revoluciji, katera je sprečila da naša država spade na drugo-razredno silo, rešili okovov in osvobodili režima plemstva, buržoazije in veleposestnikov, ter na ta način dobili priliko za razvoj zasnove sovjetske oblasti. To je razlog, da v naši zmagi nad fašizmom vidimo obe-
THE BALKAN YOUTH CLUB REPORTS
nem veliko zmago mokracije.
sovjetske de-
Kirkland Lake, Ont. — On Sunday, Nov. 25th our club held what was going to be an ordinary meeting, discussing our work for the Concert which we intend tovput on, Dec. 9tli and electing our delegates who are to represent us at the forthcoming Convention. However things turned out quite differently aind definitely for the better. With the conclusion of the meeting the members decided to hold a little dance in the club-rooms and since all the orchestra members belong to the club the music presented no difficulty. Then we decided to visit our Ukrainian friends who were holding a dance in their hail and made quite an impression. The highlight of the evening however took place when a surprise box was being raffled and we, thinking it wouldn't be much fun being left out of the doings decided to chip in a small amount and one of the members was to do the bidding in the name of the club. This caused quite an attraction and consequently we proved too much for the other patrons and won the box, which in return we donated back to the hall. Dancing continued and everything from the "Kolomaika" to the "Le Congo" was danced.
All in all everyone had a great time even though there may have been a few aching feet the following morning.
Mary Segina, Secretary.
NAZNANILO ZA KIRKLANO LAKE
Tem potom se daje na znanje članstvu Pevskega in Dramaskega društva "Triglav", da se bo vršila v nedeljo dne 9 decembra zelo važna seja v društvenih prostorih 42 Main St. Začetek ob 7 uri zvečer.
Vabi se delovno in podporno članstvo in predvsem pa stariši članov Mladinskega zbora, da se rečene seje udeleže v polnem številu.
GLAVNA LETNA SEJA
Naznanja se tem potom tudi članstvu društvenega odseka št. 1 Vzajemne Podporne Zveze Bled, da se bode vršil občni zbor v običajnih prostorih in sicer dne 16 decembra.
Začetek ob 2 uri popoldan.
Z tem se obvešča vse članstvo omenjenega odseka, da se zagotovo udeleži letne seje. Naznanil potom pošte se ne bo pošiljalo.
Matija Otoničar t.č. tajnik
V teku vojne sovjetski narodi so morali preiti daleč izven meja svoje domovine. Odpor fašizma je prisilil naše oborožene sile čez meje nekoliko zunanjih državah, da tako iz bližnjega naučijo način njihovega življenja in na zapadu dosežejo tudi do takih prestolic kot Dunaj, Budimpešta in Berlin. V vseh teh državah in tudi onih katere so bile do včeraj na strani fašizma, sovjetski narodi so prišli na medsebojno razumevanje pri delavskem razredu in demokratskih krogih. Seveda od sovjetskih narodov bi bilo nemogoče pričakovati, da bi smatrali za prijatelje včerajšne sovražnike iz taborov fašizma in tudi z vrhov društva, so bili nasledniki fašizma.
Z poznavanjem življenja drugih narodov nedvomno da prinese korist našim narodom kakor tudi razširi njihovo obzorje. Značilno je to, da so se naši narodi povrnili na svoj dom še z večjim sočutjem in vdanostjo svoji domovini in sovjetski vladi. Nasprotno parlamentarni demokraciji, sovjetska demokracija je resnični narodni karakter.
Konec prihodnjič)
Pozor članstvu društva "Novo Mesto"
St. Catharines — Članstvu omenjenega društva "Novo Mesto" št. 12 V. P. Z. Bled naznanjam, da se vrši dne 9 decembra zadnja seja tekočega leta in kdor je član naše Zveze mora pač vedeti, da je to glavna seja, da na tej seji se mora voliti odbor za bodoče leto. Mislim, da vsaki ve, da v odbor se mora izvoliti ljudi kateri bodejo delali vprid ne samo članstva pač pa celokupni Zvezi. Zategadelj opozarjam vse člane našega odseka, da se prav gotovo udeleže, kajti ne samo da se bode volil odbor, ampak na isti seji se bode tudi dalo smernice bodočemu odboru pod katerimi naj deluje v bodočnosti, ter tam bodemo lahko pregledali vse kaj se je dosedaj delalo prav in kaj se ni. Večini članstva je že znano, da so člani našega odseka že eno ali dve in tri leta in še niti enkrat se niso u-deležili seje. Zatoraj posebno temu članstvu priporočam, da pridejo na decembersko sejo, da bodejo v bodoče vsaj vedeli komu bodejo imeli za plačati asesment v bodočem letu, kajti za svojo osebo vem da ne bom več prevzel tajništva.
To je vse od mene za sedaj, prej pa ko zaključim, želim vsemu članstvu "V.P.Z. Bled" — Vesele Božične praznike ter še srečnejše Novo leto 1946. Zvezi pa da bi se 4 tem bodočem letu članstvo podvojilo.
Za odsek "Novo Mesto" št. 12., v St. Catharines.
Jos Pogorelec
SEJA DEMOKRATIČNE ŽENSKE ZVEZE
Tem potom se poživlja vse članice demokratske ženske Zveze v Torontu, da se udeleže redne seje katera se vrši v torek dne 11 decembra ob 8 uri zvečer v organizacijskih prostorih, 386 Ontario St.
Na sejo se uljudno vabi tudi vse druge naše rojakinje, katere žele postati članice Ženske Zveze.
Odbor:
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ...................................................................................
Ulica, hš. ät. alj poštni predal
Mesto : ..............................................Pro v.
NOVI NASLOV:
Drž.
Ime in primek : ...............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: .............................................Prov................... Drž.......................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.

Iz francoščine prevedla K. N.
1.
"Skušal ji bom dati toliko udobja, kolikor ji gre, Ne pozabite, gospod," je trpko pristavil, hoteč nasprotniku vrniti puščico z isto ostrino, "da je bilo tedaj, ko sem se poročil, z vašo hčerjo, njeno edino udobje njeno zdravje. Spala je na pločniku, bila je oblečena v krpe, ki jim ni mogoče reči obleka . . . Zagotavljam vam, da bo imela vaša hči pri meni vsekako več udobja."
Gospod Le CaJdlreron se je zganil, tako zelo ga je zbodlo Morenovo pripovedovanje o Oiraninih razmerah v Barceloni.
Tisti trenutek se je vrnila Orana. Bila je oblečena v črno,, da se je zdela še bolj drobna in vitka. Njena strogost je gospoda Le Cadrerona neprijetno presenetila. Toda ko je ošinil Morena in opazil, dla je tudi on v črnem, je zdajci razumel Oranino početje. Potlej so njegove oči obstale na kovčegu, ki ga je nosila v roki, in še na enem, večjem, ki je stal v veži pred salonom in ki ga je mogel videti gkozi priprta vrata.
Nenadno se je zavedel, kaj to pomeni. Zavedel se je, dia bo v nekaj trenutkih izgubil svojega otroka, svojo Orano, ki je zanjo delal in garal vse svoje življenje.
Odšla bo s tujcem, s človekom, ki ga ni poznal in ki ga je sama komaj poznala. Ali res ni mogoče preprečiti te zveze?
Tisti trenutek se gospod Le Cadreron prvič zavedel, da ima, ta tujec vendar le pravico do njegove hčere. To spoznanje je bilo hkrati britko in ponižajoče. Britko, ker je spoznal, da tudi z denarjem in trmo ni mogoče na svetu vsega doseči; ponižujoče, ker kljub strogemu nastopu ne pri hčeri, ne pri tem tujcu ni dosegel, kar si je tako vroče želel.
Bolečina ki ga je tisti trenutek presunila, je bila tako neusmiljena, da je kakor brez uma zakričal:
"Torej res odhajaš,, Orana? Odhajaš s tem tujcem, ki ga niti dobro ne poznam! Prav! Vedii pa, da od mene ne dobiš niti solda! Od danes nočem ničesar več slišati o tebi! Od danes nimam več hčere! Neverjetno je, da si med očetom in med tucem volila njega. . ."
Kri mu je zalila obraz; bil je tako razburjen, da se je zgrudil v bližnji naslanjač in zaihtel.
Orano je ta prizor zmediel. Skočila je k očetu, se mu vrgla okrog vratu in strastno objela:
"Oče" je prosila, "nikar se ne razburjaj! Dobro veš, da ne morem ravnati drugače! Moram oditi s svojim možem : Prosim te, oče, razumi me! Pisala ti bom! Vse boš razumel! Saj bom ostala tvoj otrok. Saj te vseeno ljubim, in spoštujem! Ali ne razumeš da mora tvoja hči izpolniti svojo dolžnost,, brez strahu in brez šibkosti?" Iznova ga je objela in mu brisala solze. "Oče, prosim te, prizanesi mi. Daj, da bo tvoja hči odišla s svojim možem vedr.a, pogumna, polna vere v bodočnost in v srečo!"
šlo ji je na jok. Tedaj je videla, kako je na nežnem materinem obrazu nekaj zatrepetalo, potem pa ugasnilo, kakor če upihnemo svečo. Njen obraz je ostal negiben. Njena mati ni jokala.
Tedaj se je zavedela, da tudi ona ne sme jokati. Zavedela se je, da bo to ena prvih pomembnih dolžnosti do njenega moža. Stekla je k Morenu, ki se je obrnil k oknu da ne bi videl tega družinskega prizora. Kakor sleherni pravi moški se je silno bal čustvenosti in ganljivih prizorov.
"Vraga, iz muhe delajo slona", je godrnjal sam pri sebi. "Le kaj bi dejali; če bi doživeli strahote, kakršne je vide.ia Barcelona? Vsega je kriv ta trmasti trgovec. Jaz sem bil vljuden, dostojen. . ."
Ni več utegnil dolgo modlrovati, kajti tedaj ga je že Orana prijela za roko in ga proseče pogledala:
"Kajne, gospod, vi mi ne boste branili ljubiti starše?" je strastno vprašala.
"To ni bil nikoli moj namen, señora", je resno od-govoriji mladi mož.	^
"Pisala mu bom,, pa bo vse razumel, Redno mu bom pisala, kako živiva, potlej bo vildlel, da nisem šla v levji brlog. In ko vse to razumel, tedaj se bomo pobotali, tedaj bomo lahko živeli skupaj, kaj ne? Ohfl Moreno, obljubite mi! Zdaj Tu, pred njimi!"
Ob pogledu na njene proseče,, s solzami zalite oči je mladi Španec vztrepetal. To je bil tisti angelski pogledi, ki ga je bil začaral tedaj, tisti trenutek, ko je prvič vidlel Orano na Katolonskem trgu. Tem očem ni mogel ničesar odreči.
"Storil bom vse, kar boste želeli, señora. Moja največja želja je, da vam bom lahko ustregel. . ."
Ni mogel govoriti drugače, čeprav se je prejšnja dobra volja do sprave že kidaj raspršila ob sovražnosti gospoda Le Cadrerona.
In vendar so njegove besede pričarale na nežni Ora-nin obrazek bled smehljaj. In ta smehljaj je bogato poplačal mlaidiemu možu odpor, ki ga bil moral premagati, da ji je odgovoril,, kakor je želela.
XXIX.
Potlej sta odpotovala. . .
Ko je njun avto izginil za ovinkom, se je gosp'a Le Cadreronova obrnila k svojemu možu. Z njenega obraza je padla negibna krinka miru in okrog ustnic ji je trepetal jok, ko je pogledala svojega moža.
Gospodi Le Cadreron ji je ponudil roko in tiho sta se vrnila v sobo. Pri mizi je pokazal graščak na stol, kjer je navadno sedela Orana, in trpko dejal:
"Najina hči je izgubljena . . .Nikoli več ne bo sedela tu, med nama. . ."
"Motiš se," je tolažeče Idlejala gospa Le Cadreronova. "Prišla bo. Tedaj boš pa moral govoriti z njo nekoliko drugače, bolj prizanesljivo, bolj očetovsko."
"Da," je klavrno priznal graščak,. "nisem prav nastopil." Nekaj trenutkov je mračno zirl predse. Potlej je pa britko vzkliknil: "Ljuba moja, ali me obsojaš?"
Toliko plahega upanja in toliko kesanja je bilo v njegovih solznih očeh, da so se na mah razpršili vsi očitki, ki so se nabrali v srcu njegove žene, in da je iskreno vzkliknila:	*
"Nikakor ne! Kako si mogel kaj takšnega misliti? Menil si pač, dla prav ravnaš. Skušal si rešiti svojo hčer, prepričan, da drvi v nesrečo."
Gospod Le Cadreron je zamišljeno prikimal: "Ti ne razumeš. Menil sem, da gre v nesrečo s tem neznancem, s tem tujcem. . . "
"Zanjo ni bil tujec," je tiho dejala gospa Le Cadreronova.
"Kaj misliš s tem?" Njen mož jo je začudeno pogledal.
"Ali nisi videl, da sta se razumela brez besed, in stinktivno? Kar s pogledi sta se združila proti nama. . ."
"Proti nama . . .Prav si dejala. Ta človek je prisilil najino hčer, ld!a je nastopila proti svojim staršem."
(Nadalje prihodnjič)