SVOBODNA SLOVENIJA
Affo XXXVII (31)
in: ESLOVENIA LIBRE	=rZ
MED BOMOM IX BEOGRADOM iVAlUšČA NAPETOST
O tem vprašanju moramo še in še govoriti
Nedavno mi je dejal velik prijatelj našega lista: Ko koncem tedna pride „Svobodna Slovenija“, jo sprejmem z mešanimi čustvi: z veseljem in hvaležnostjo do tistih, ki nam to naše branje vsak teden pripravijo in z zaskrbljenostjo, kaj bi bilo, če tega našega prijatelja ne bi bilo več. Ta skrb ni odveč. V naši deželi, ki se skuša izkopati iz brezdna, kamor je padla zaradi brezglavega vodstva državne politike, imajo sedanji oblastniki veliko dobre volje, vendar doslej še ni bilo mogoče zaustaviti nevarnega drčanja v inflacijo. Poleg raznih drugih svetovnih rekordov imamo tudi rekord najbolj nezdrave valute na svetu. Inflacija je pa postavila na glavo vsa pravila rednega gospodarstva. Nezaupanje v lastno valuto je povzročilo nabavljanje tujega denarja, višanje cen brez kontrole, nesolidnost v gospodarskih pogodbah in dogovorjenih cenah.
'Tisk je bil v vseh časih povsod Izredno občutljiv za take gospodarske prilike. Stroji . in tiskarski materijal so dragi, uvoženi in s carinami obremenjeni. Papir igra pri tisku odločilno vlogo: Kljub neznatni teži ene pole je izredno težak in drag, zlasti če ga je treba uvažati. Grafični delavci so kvalificirani strokovnjaki, ki jim gre temu primerna plača in imajo strokovne organizacije, ki jim k temu pomagajo.
Veliko časopisov je že podleglo v takih neugodnih razmerah. Naj omenimo le krizo, v katero je pred nedavnim zašel naš starejši kolega dnevnik „Ameriška Domovina“, ki pa se je s skupnim prizadevanjem vseh, ki list radi imajo, nevarnosti rešil.
Svobodna Slovenija ima srečo, da jo tiska slovensko podjetje, ki ima srce za list. Zastonj ga pa seveda tiskati ne more. Vsako številko je le treba plačati.
S čim? Naši komunisti pravijo, da nam „Severna Amerika“ pošilja dolarjev, da plačamo tiskamo, pošto, u-rednike in uradnike. Tista „Amerika“, ki se sama trudi in žrtvuje, da ohrani pri življenju svoj lastni list. Rdeči račun že ne drži! Kdo torej? Mi sami, a ne vsi! Naročniki, oglaševalci, prostovoljni sodelavci, ter oni, kako redki so, ki se pri svojem obilju spomnijo, da bi kaj prispevali v tiskovni sklad lista, ki pri dirjajoči inflaciji nikdar ne more vedeti, kje bo dobil denar za poravnavo vedno višjih računov.
Vsak človek, ki hladno trgovsko računa, bi že davno prišel do sklepa: podjetje je nedonosno, končajmo s to zadevo!
Mi pa ne smemo biti trgovci, čeprav delamo na trgovski podlagi, kadar plačujemo račune. Naš list nam mora biti nekaj več!
List ni dnevnik. Zato ne more in noče posegati v delokrog dnevnega tiska, ki sproti informira o vsem, kar bi čitatelje utegnilo zanimati, ki po tuji krivdi žive izven svoje domovine, a v svobodi, ki vse dnevne novice lahko zvedo iz drugojezičnih listov, iz radija in televizije, a za njihove vsakdanje probleme se ne zmenijo.
Tem domačim problemom je posvečena Svobodna Slovenija. Naj kdo stopi v njeno uredništvo, pa bo videl dolgo vrsto vezanih letnikov lista z vsebino, ki se vedno ozira na nas in na razmere v naši domovini. Ti letniki lista, ki nas spremlja vso dobo našega zdomstva, so živa, resno in vestno pisana kronika našega življenja na tujih tleh. Tisoč reči je napisanih samo v našem listu in bo tako ohranjeno za zgodovino, ki bo, ko bo prišel čas za to, imela v teh poročilih dokumente, ki jih ne bo nikjer drugje.
.Svobodna Slovenija v naši družini je znak našega slovenstva. Naj kdo soglaša z njo ali ne, dokler jo bo naročal in bral, bo čutil on in njegov mlajši rod, od kod je in zakaj je tukaj.
Svobodna Slovenija je v nasi družini znamenje, da smo vključeni v slo-
'Poročali smo, da je jugoslovanska vlada ne le zavrnila zahteve Zvezne Republike Nemčije, da izroči štiri nemške teroriste, ampak jih je Jugoslavija celo osvobodila in jih ni niti postavila pred jugoslovansko sodišče, kakor je to 'napravila Nemčija s Hrvati, katerih izročitev je zahtevala Jugoslavija. Po sklepu nemške vlade bodo te Hrvate sodila nemška sodišča tudi za dejanja, ' ki naj bi jih zagrešili v Jugoslaviji.
Nemški teroristi Brigite Mohnhaupt (28), Sieglinde Hoffman (22), Rolf Wagner (33) in Peter Boock (27) so bili od nemških oblasti obtoženi, da so neposredno sodelovali pri umorih Buback-a, Ponto-a in Sehleyer-ja. O teh umorih je obširno pisalo ne le nemško, ampak tudi ostalo evropsko časopisje.
Ko je navedeno četvorico, ki je pobegnila iz Nemčije, nemška tajna policija izsledila v Jugoslaviji, kamor so vsi štirje prišli s ponarejenimi potnimi listi, je nanje opozorila jugoslovanske varnostne organe, ki ,so vse štiri teroriste res aretirali. Takoj po aretaciji pa je Jugoslavija Zahodni Nemčiji postavila zahtevo po izročitvi osmih hrvaških emigrantov teroristov, ki so se nahajali v Nemčiji. Ni bilo dvoma, da je Jugoslavija hotela izsiliti zamenjavo, četudi je sama to odločno zanikala.
Po dolgotrajnih debatah pravnikov in visokih upravnih uradnikov, do kam segajo pravice in obveznosti političnega azila, je nemška vlada skoro nepričakovano sklenila, da hrvaških teroristov tako zvane Bilandžičeve skupine ne bo izročila Jugoslaviji, ampak jih bodo sodila nemška sodišča, kot smo že omenili.
Nemčija je imela pripravljen obširen dokazni material, na podlagi katerega bi Jugoslavija imela več kot zadostno osnovo, da izroči Nemčiji štiri teroriste, ki jih je imela v zaporu, ali pa bi šla vsaj tisto pot, kot je šla Nemčija, da bi jugoslovanska sodišča sodila nemške teroriste. Ta primer je bil manj kompliciran, ker -so bili nemški teroristi v jugoslovanskih zaporih zaradi „nedovoljenega prestopa meje“' in niso imeli političnega azila.
Med prestajanjem kazni zaradi nedovoljenega prestopa meje, navedenih štirih teroristov nihče ni smel obiskati; niti predstavniki nemškega poslaništva v Beogradu. Tudi ni bilo mogoče ugotoviti, v katerem zaporu so bili od maja meseca, ko so bili aretirani. Po prestani kazni pa so jih prejšnji mesec jugoslovanske oblasti proglasile kot „ne-zaželjene“ v Jugoslaviji in jim dale možnost, da so neznano kam odšli. Nekateri so celo mnenja, da so jugoslovanske oblasti navedenim štirim nemškim teroristom dale možnost, da so še pred
vensko versko življenje. — Saj list z vso spoštljivostjo in vestnostjo seznanja svoje bralce o vsem, kar se na verskem polju med nami dogaja.
Svobodna Slovenija hoče biti vedno, kakor je bila doslej, odločna glasnica našega odpora proti rdeči diktaturi v naši domovini.
Svobodna Slovenija ne mar» na nečedno pot polemiziranja in nerganja. Tovrstnega branja imamo že dovolj, doma in v tujini. Mislim, da je dober del ugleda, ki ga list uživa prav v tem, da se ne spušča v jalove m dostikrat nekrščanske oblike prerekanj, ki go za narod brez pomena, ali pa škodljive.
Svobodna Slovenija ima veliko napak. Vsako človeško delo jih ima. Manjka ji zmožnih in požrtvovalnega dela voljnih ljudi, ki bi dali listu novih zagonov in mladostne svežosti m ki bi bili zrelih pogledov v presojanju naših bistvenih verskih, narodnih m socijalno političnih vprašanj. Ali Jih res ni nič med dvesto akademsko izobraženimi Slovenci, ki žive samo v Argentini, poleg onih, ki so v USA, Kanadi, Avstraliji, Evropi?
Na nas vseh leži težka odgovornost glede bodočnosti našega protikomunističnega glasila. Ne smemo privoščiti
prestano kaznijo, z vsem potrebnim dobro oskrbljeni, odšli tajno v državo, katero so si zbrali.
Reakcija v Nemčiji je bila velika. Takoj je bil poklican v Bonn nemški poslanik v Beogradu na poročanje. Ali se bo še vrnil v Beograd ali ne, iz poročil do 25. novembra ni razvidno. Gotovo je le, da na proslavi jugoslovanskega državnega praznika 29. novembra predstavnikov Zahodne Nemčije ni bilo.
Nemško časopisje je začelo še ostreje napadati Jugoslavijo. Ne manjka pa tudi očitkov na nemško vlado samo, češ da je bila preobzirna do komunistične Jugoslavije. Pri tem ni prezreti, da je v Zahodni Nemčiji po nemškem štetju še vedno okrog štiristo tisoč „Gastarbeiterjev“ iz Jugoslavije, kar da z družinskimi člani skoraj 700.000 oseb. Od tega števila je vsaj polovica iz Hrvatske.
V nemškem časopisju ne manjka pozivov na bojkot Jugoslavije, predvsem glede turizma. Listi objavljajo članke in pozive posameznih osebnosti, naj Nemci ne hodijo v Jugoslavijo na počitnice, ker je dala Jugoslavija tako zaščito in oporo nemškim teroristom. Tudi naslavljajo pozive na potovalne agencije, naj ne posredujejo nobenih potovanj v Jugoslavijo. Zopet drugi kličejo v spomin, da je lani Nemčija posodila
100.000.000 nemških mark Jugoslaviji in da je to nov primer, kako se obnašajo komunistične države, ko na eni strani sprejemajo pomoč od demokratične države, in nato ščitijo levičarske teroriste, povzročitelje večih umorov, iz prav iste države.
Beograjski „Nin“ pa poudarjajo, da je ta nemška kampanja v okviru organizirane evropske kampanje proti socialistični samoupravni Jugoslaviji in da tu ne gre za nemške teroriste.
Jugoslovanske oblasti so zaprosile nemško vlado, ker ni nemškega poslanika v Beogradu, naj nemško notranje ministerstvo pošlje v Beograd nekaj „višjih uradnikov“. Res sta odšla
24.	novembra v Beograd višji uradnik oddelka za notranjo varnost Zveznega ministrstva v Bonnu Löwenich in njegov pomočnik. Po mnenju nemške Zvezne vlade naj bi ta dva „višja uradnika“ kot jih je želela Jugoslavija, poskušala le ustvariti pogoje za učinkovito nadaljnje zasledovanje teroristov, ki so jim jugoslovanske oblasti omogočile, da so pobegnili. Torej je prihod teh uradnikov v Beograd le tehnične narave. Politično vprašanje pa ostane odprto in opazovalci z zanimanjem pričakujejo, kakšen bo razplet, ker je nezadovoljstvo nemške vlade več kot resno.
našemu sovražniku veselja, da bi proslavljal naš pogin.
Rešitev tega problema je na dlani: Dvignimo število naročnikov. Prelomimo s staro navado, da mora v časih krize dober tisk prvi iz naše družine. Poznavalci razmer pravijo, da je prav gotovo nekaj stotin naših rojakov, ki list sicer berejo, a ga ne naročajo, pod pretvezo krize, ki vsaj povsod ni tolikšna, kot pravijo.
Kje so naši oglaševalci ? Oglas v tednikih z majhno naklado ne bo prinesel kaj prida kupcev. Oglas bo bolj lepa gesta našega rojaka, ki na ta način bolj kot svojo tvrdko priporoča list.
In naši meceni? Hrvati jih imajo, Poljaki, Ukrajinci, Slovaki tudi. Kako lepo bi bilo, da bi se n. pr. zbralo petdeset Slovencev, takih, ki imajo kaj pod palcem, pa bi rekli, vsak izmed nas bo financiral eno številko našega lista tako, da bo priskočil tam, kjer redni dohodki ne zmorejo. Kaj mislite, da jih nimamo petdeset, sto, ali več ?
Tudi če jih ne bo, bomo pa pris-skočili na pomoč „reveži“. Saj so se pri nas vse velike reči naredile z žrtvami malega človeka. Rešitev našega tiska je vredna take žrtve.
Kk.
Ganar la paz
pasado jueves 23 de noviembre, el presidente de la Naciftn, general Jorge Rafael Videla dirigió un mensaje al pais, en el cual abordó diverses temas y probi emas de la actualidad argentina. En la parte final de su alocu-cion, habló de la conjunción del pueblo y de las Puerzas Armadas, y exjpresó:
“Unos y otros deben saber que, en politica, no siempre la mènor distenda entre dos puntos es una linea recta. Un proceso corno el que vlvimos delte transitar, inevitablemente, por vallea y montanas, mesetas y desfiladerös.’' "■<
“Pero esa marcha, ese largo camino, con sinsabores y satisfacciiones, con errores y aciertos, solo encuentra su justificación y fuerza vita! en la pbteneión del gran objetivo: ganar la paz, una paz que merezca ser vivida.
“Esa paz sera el resultado de pequenos y grandes esfuerzos. Esfuerzos por comprender y por tolerar. Esfuerzos para convencèr, para descubrir y edificar todo lo nuevo que el pars necesita. Esfuerzos para afirmar el consenso social tras los grandes objetivos nacionales.
“En procura de esa paz, tanto el gobierno y las Fuerzas Armadas, conto los diferentes sectòres, tienen una responsabilidad ineludible.
“Por elio debo realizar un Uamado a la superación de las actitudes sim-plistas y, muy especialmente, advertir que medidas de fuerza corno las adopted»» en estos dias afectan el bienestar de la comunidad, implican un desafio a la paz que este gobierno desea firmemente consolidar y pueden atentar, en estos parti* eulares momentos, contra la seguridad nacional.”
Gradnja cerkve v Novi Gorici
V	zadnji škofijski okrožnici se je koprski škof dr. Janez Jenko obrnil na svoje vernike s prošnjo, naj bi prispevali za gradnjo cerkve v Novi Gorici.
Zaradi zanimivega pogleda na. obstoječe stanje objavljamo nekaj odstavkov iz te okrožnice:
V	katoliški Cerkvi je bil č$t zà medsebojno pomoč vedno živ. Danes se po svetu nabere precej pomoči za misijonske dežele. V Italiji posebej nabirajo za Katoliško univerzo v Milanu, v Nemčiji sta znani zlasti dve akciji za pomoč deželam Tretjega sveta, poštna nabirka Misereor in Adveniat v adventu za Latinsko Ameriko. V Avstriji veliko naberejo otroci okoli Svetih treh kraljev za afriške misijone. Koroški Slovenci že vrsto let vzdržujejo študij mnogih bogoslovcev v misijonskih deželah.
Tudi pri nas na Primorskem se je po drugi svetovni vojni, zlasti pa po potresu 1976 marsikaj naredilo z združenimi močmi, s požrtvovalnostjo naših vernikov. Sedaj stojimo pred najbolj zahtevnim povojnim delom — gradnjo nove župnijske cerkve župnišča v Novi Gorici. Vam vsem je znano, da se je ta gradnja dolgo načrtovala. Zdaj bo gradnja končno stekla. Uspeh je seveda odvisen od božjega blagoslova in od vaše velikodušnosti. Nova župnija božjega Odrešenika šteje okoli
7.000	ljudi. Vendar so skoraj vsi priseljenci, ki se še niso povsem ukoreninili. S svojimi močmi nikakor ne bodo mogli postaviti kraju in potrebam primerne cerkve in župnijskega doma.
Nujno je potrebna pomoč vse škofijske skupnosti. Nekaj smo že zbrali prejšnje leto.
Nekatera pripravljalna dela so že . v teku, tako raziskovanje tal gradbišča, razpis natečaja za idejni načrt nove., stavbe. Z zemeljskimi deli naj bi začeli : prihodnjo jesen, do tega časa bi pa bilo potrebno plačati gradbišče ter komunalne prispevke. Skupni stroški bodo predvidoma znašali okoli 4 milijarde starih dinarjev, kar je izredno visoka številka, če računamo, da imamo v koprski škofiji približno 40.000 nedeljnikov, bi moral vsak nedeljnik, naj bo " otrok ali star, premožen ali reven prispevati 100.000 starih dinarjev, da zberemo potrebno vsoto, če bi razdelili to ’ vsoto na tri leta, bi bilo treba vsako leto dati več kot 30.000 starih dinarjev. Gotovo otroci, ki sestavljajo najmanj tretjino nedeljnikov, ne morejo od svojega nič dati, ker še ničesar ne zaslužijo. Njihov prispevek bi prišel dejansko od njihovih staršev. Obrnili smo se že in ,se bomo še za pomoč od drugih, vendar bomo vsekakor morali glavni delež prispevati sami.
Sedaj je Nova Gorica cerkveno razdeljena na dve župniji, ena ima svoj sedež na Kapeli in jo vodijo frančiškani, druga pri cerkvi sv. Trojice na kronberškem pokopališču; župnišče je v neki hiši sredi Nove Gorice, kjer stanuje sedanji župnik Rudolf Gasper in kjer imajo začasno tudi sv. mašo v garaži, župniku Gašperju pomaga še kaplan.
Janez Pavel II.: „S komunizmom ne bo sodeloval, komur je mar krščanske kulture“
RESEN OPOMIN REDOVNIM PREDSTOJNIKOM
Papež Janez Pavel II. je v petek 24. novembra govoril na zborovanju vrhovnih predstojnikov raznih verskih redov in družb, med njimi tudi jezuitov ter jih je z vso resnostjo opomnil, naj se osredotočijo na molitev in na pomoč revnim in obrnejo hrbet raznim političnim radikalnim strujam in gibanjem.
Opazovalci ugotavljajo, da papeževe besede veljajo levičarsko usmerjenim članom verskih redov in družb, vključno nekaterim jezuitom, ki se borijo, kakor pravijo, proti družbenim krivicam in avtoritarnim režimom v tkim. tretjem svetu, predvsem v latinski Ameriki. Hoté ali nehoté, vedoma ali nevede pa vsi ti „borci za družbeno pravičnost“ iz verskih redov služijo marksizmu v latinski Ameriki za izredno koristne budale ali sopotnike. Mnogi pa so itak zavestni marksisti.
Janez Pavel II., ki pretkanost komunistov pozna do zadnjih odtenkov, je
zbranim redovnim predstojnikom dobesedno dejal:
„Ne bojte se pogostokrat opominjati svoje brate, da prava molitev in pravo čaščenje Boga več velja in rodi večje duhovne sadove kakor pa najbolj intenzivna aktivnost, morda celo več, kakor apostolsko delovanje.“
Pozval je zbrane redovne predstojnike, naj „se posvetijo najrevnejšim in žrtvam človeške sebičnosti, ne da bi zašli v družbeno-politično radikalizacijo. Ta radikalizacija“, je poudaril Janez Pavel II., „bi bila neprimerna in bi z njo dosegli ravno nasprotno, ker vodi v nova zatiranja.“
Ni treba pripomniti, da zgornje besede, dasi naslovljene na redovne predstojnike, veljajo tudi vsej cerkveni hierarhiji, od kaplanov do škofov, in tudi laikom. Ostaja namreč neizpodbitno dejstvo, da „s komunizmom ne bo sodeloval, komur je mar krščanske kulture.“
Oglaševalcem in dopisnikom
Svobodna Slovenija bo izšla letos še dvakrat: v četrtek, 14. in 21. decembra. Ta slednja bo povečana božična številka in zadnja v tem letu. Opozarjamo vse oglaševalce in vse, ki
želijo objaviti božična in novoletna voščila v zadnji letošnji številki, da nam pošljejo besedila do nedelje 17. decembra; dopisniki pa poročila do 15. decembra.
#
ROMUNIJA SE UPIRA MOSKVI
DIKTATURA KP NESPREMENJENA
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Svetovno časopisje je bilo minuli teden polno poročil iz romunske prestolnice Bukarešte, kjer je komunistični diktator Ceaucescu po svoji vrnitvi iz Moskve sklical izredno zasedanje romunskega CKKP, na katerem je romunskim partijskim funkcionarjem podrobno poročal o vrhunskem 'zasedanju držav članic Varšavskega pakta, ki ga je v Kremelj sklicala sovjetska KP.
1.
Ceausescu je romunskemu centralnemu odboru poročal, da se je v Moskvi postavil po robu sovjetskim zahtevam po večjih vojnih dajatvah Romunije za Varšavski pakt, kakor se je bil pred svojim odhodom iz Bukarešte dogovoril z romunskim OKKP. Romunija namreč preživlja hudo gospodarsko krizo ter po mnogih romunskih pokrajinah primanjkuje živil in električne energije in to sedaj že takorekoč sredi zime, kljub temu, da je še jeseni romunska vlada izjavljala, da je bila letošnja romunska letina „odlična“.
.-• V enem tednu po vrnitvi iz Moskve je imel Oeaucescu pred raznimi partijskimi organizacijami pet govorov, od katerih je najdaljši trajal tri ure in pol. V vseh govorih je poudarjal, da „ima Romunija sveto ( ? ) pravico odločati o svoji usodi brez vmešavanja od zunaj“ in da bo „romunska vojska stopila v akcijo samo takrat, kadar bo vedela, da je njena akcija v skladu z željami romunskega ljudstva in komunistične partije, če se bomo morali boriti,“ je nadaljeval Ceaucescu, „vemo, kako bomo to storili, toda ne bomo se borili po ukazih od zunaj.“
V enem svojih petih govorov je Ceaucescu predlagal ustanovitev „varnostnih con“ med sovjetskim in zahodnim blokom v Evropi, ni pa pojasnil, kje naj bi te cone bile in koliko široke. Dejal je samo, da v teh conah ne Vzhod ne Zahod ne bi smela imeti oboroženih sil. Ceaucescu je tudi ponovno govoril o „enakopravnosti med evropskimi komunističnimi partijami“ in omenjal, da jè .„zaskrbljen zaradi možnosti protirevolucionarnih sil, ki lahko dobijo podporo od zunaj, celo iz socialističnih držav, da nastopajo proti obstoječim režimom.“ Ceaucescu ni pojasnil, na katero „socialistično“ državo je mislil, ko je omenjal protirevolucionarne sile, toda opazovalci se strinjajo, da na ZSSR.
Ceaucescu je za svoje govore izkoristil praznovanje 60 letnice romunske osvoboditve leta 1918 izpod Avstroogr-ske in Rusije. To obletnico je romunski komunistični režim letos prvič javno omenil in praznoval, podobno, kakor je to storil letos tudi prvič poljski komunistični režim s praznovanjem 60 letnice osvoboditve Poljske izpod Avstroogr-ske.
'Zahodne diplomate in ves svobodni svet zanima, kako in če sploh bo na Ceaucescujevo politiko reagirala Moskva. Edina reakcija je bilo doslej poro-
Že štirinajst let izhaja v svobodnem svetu v ZDA Sokolski vestnik, nadaljevanje nekdanjega Sokolskega vestnika v Jugoslaviji, s trojezičnim naslovom: Sokolski Vesnik - Vijesnik - Vest-itik, t. j. srbsko-hrvaško-slovenskim. Velja za glasilo Predstavništva jugoslovanskega Sokola v svobodnem svetu in ga ureja Dušan R. Svetlič. Tudi sicer je to najvišje predstavništvo Sokola v svetu v slovenskih rokah, saj je predsednik starosta inž. Lado Bevc, član Narodnega odbora za Slovenijo že iz Ljubljane in glavni tajnik France Vad-njal. Skupaj z urednikom in zvezno načelnico Ivanko Bevc, ženo staroste, predstavljajo gonilno silo jugoslovanskega Sokola v zdomstvu. Kakor vemo, je tudi jugoslovanski Sokol v Jugoslaviji imel svojo prvo skupino v Ljubljani že pred stoletjem in ta je bila posledica Tyršovega gibanja na češkem, ki je še danes temelj Sokolu v svetu: nacionalizem, demokracija in verska tolerantnost. To je poudarjeno tudi v zadnji štev. 2, 1. 1978, v oznaki Sfiligojeve družine iz go^iških Brd: „Bila je sokolskega duha, krščanske vere in strogo narodno zavedna.“ Ta narodnost je sicer zavedno slovenska, toda prav tako tudi zavedno jugoslovanska, celo z mo-
čilo agencije Tass, da so „večje dajatve za Varšavski pakt nujne zato, ker Zahod skuša zavreči odjugo.“ V Bukarešti na Tassovo poročilo uradno niso reagirali. Neuradno izjavljajo, da bo morala Moskva resno premisliti, predno bo napravila kakršen koli nasilen korak proti Romuniji, ne da bi izgubila na prestižu v Varšavskem paktu in v svetovnem javnem mnenju. Toda v češkoslovaški je reagirala s tankovskim vpadom in ugotovila, da se Varšavski pakt ni sesul, svetovno javno mnenje pa „itak nima tankov in divizij.“
Opazovalci kljub temu menijo, da Ceaucescu izkorišča sedanjo sovjetsko zaskrbljenost zaradi neuspehov pri razgovorih SALT in o zmanjšanju oboroženih sil na obeh straneh železne zavese v Srednji Evropi. Prav tako izkorišča naraščajoč ideološki spor med Moskvo in Pekingom, negotovost z zdravjem Brežnjeva ter vpliv, ki ga imajo na Moskvo dobri odnosi med Bukarešto in Pekingom.
Dasi Romunija stopa deloma po stopinjah Titove Jugoslavije v svojih odnosih z Moskvo, pa se v svojem bistvu romunski režim ne spreminja. Komunistična partija ohranja nad romunskim narodom vso oblast, prav tako kakor v Jugoslaviji. Spremembe na zunanjepolitičnem področju ne spreminjajo romunskega notranjepolitičnega položaja: diktature komunistične partije.
Britanska tiskovna agencija Reuter je v soboto, 2. t. m. poročala iz ameriškega Chicaga naslednje:
Ameriške oblasti so včeraj objavile, da je bilo šest Srbov obtoženih zarote umora jugoslovanskega predsednika Tita, ko se je ta letos marca mudil na obisku v Washingtonu.
Na podlagi obtožbe posebnega porotnega sodišča je omenjenih šest zarotnikov nameravalo umoriti 86 letnega jugoslovanskega vodjo z bombo, ko se je ta letos mudil v Washingtonu od 7. do 9. marca.
Objava te bombne zarote sovpada slučajno še z drugim sodnim primerom istega dne v Chicagu, ki zadeva Jugoslovane. Dva Hrvata sta bila včeraj zgodaj zjutraj obsojena, ker sta ugrabila nekega zahodnonemškega diplomata kot talca, da bi izpustili nekega hrvaškega separatističnega vodjo iz zahodno-nemških zaporov.
Pet Srbov je bilo aretiranih prejšnji teden — trije v New Yorku in dva v Chicagu. Aretiranci so obtoženi bombne zarote na nekem jugoslovanskem sprejemu v Chicagu.
FBI je zaplenila več bomb, ko je preiskala garažo treh Srbov v New Yorku. Obtožba, ki so jo objavile fede-
narhistično traicijo, čemur se ni čuditi, saj je bil kraij Peter II. Sokolov starosta. Pa pustimo to „tradicijo“, ki jo skušajo ohranjati v Vestniku živo in v tesni zvezi s češkimi Sokoli (z njimi prirejajo skupne shode v zdomstvu •— v Švici itd.), opozoril bi rad samo na nekaj važnih člankov, ki so jih v zadnjih številkah napisali slovenski pisci.
'Sokolsko društvo „Tabor I.“ v Ljubljani je bilo ustanovljeno 1. 1907, torej bi praznovali lani 70-letnico. To so pa slavili v Ljubljani pri Društvu Partizan, v kar so spremenili sokolsko društvo, ko so ga sicer razpustili 1. 1945, se polastili njegovega premoženja in ustanovili društvo Partizan. Sedanji starosta Sokola v svetu in zadnji starosta Tabora I. inž. L. Bevc, zanika legalno kontinuiteto med obema društvoma. Ob sokolskih spominih dr. Poliča v Delu razkrinkava v posebnem članku v štev. 1 komunistično infiltracijo v Tabor I in ves potek ob Poliču in Lubeju ter njihovo izključitev iz Sokola. Zanimiv donesek k predvojnim razmeram v Sloveniji, ki je izšel v prevodu tudi v Glasu Kanadskih 'Srbov maja letos.
Zgodovinsko zanimivo je poročilo že pok. V. Sfiligoja o tem, kako so 1. 1917-18 Slovenci stopili v dr. Pivkov odred jugoslovanskih prostovoljcev v Italiji, %
Mednarodni teden
V	BARCELONI se je zbralo na mednarodni kongres nad 300 čarovnikov, čarovnic, jasnovidcev, grafologov, psihiatrov in drugih takih „strokovnjakov“, na katerem so „znanstveno razpravljali“ o svojih čarovnijah. Najbolj „znanstveno“ je bilo predavanje o „psihični anatomiji grofa Drakule“, ki ga je „naštudiral“ neki francoski čarovnik. Vse kaže, da je svet, čim bolj se bliža
20.	stoletju, vedno bolj ponorel. V Gu-yani izvršijo marksistični verski blazneži kolektiven samomor, v Barceloni pa zborujejo čarovniki z vsega sveta. Pa še pišejo v nekaterih zgodovinah o „temnem srednjem veku“!
V	ADDIS A'BEBI v komunistični Abesinji so objavili, da se je abesinski vojski posrečilo uničiti „zadnje ostanke eritrejskih separatistov“ in da je „sedaj vojske v Eritreji konec.“ Eritrejo si je komunistična Abesinja s sovjetsko in kubansko pomočjo prisvojila, da si je tako zagotovila prost dostop do Indijskega oceana. Za Eritrejce ne velja načelo samoodločbe, tudi za njihovo komunistično gverilo ne, ko je šlo za „višje“ sovjetske interese v Afriki.
NA DVODNEVNEM vrhunskem zasedanju zahodnoevropskih predsednikov v Bruslju so ustanovili tkim. Evropski monetarni sistem (EMS), ki bo veljal za Skupni evropski trg, da bo le-ta zavarovan pred svetovnimi finančnimi fluktuacijami dolarja in drugih odločilnih valut.
ralne oblasti istočasno v Washingtonu in Chicagu, ne našteva podrobnosti o zaroti umora Tita.
Med Titovim obiskom v Washingtonu ni bilo poročil o bombnih atentatih. Iz poučenih krogov poročajo, da zarotniki niso nikdar prepeljali svojih bomb v Washington. Agenti FBI so našli bombe v neki hiši v Chicagu minulega maja.
lejska ležišča, ki vsebujejo po prvih cenitvah nad 300 milijard sodov petroleja, kar je dvakrat več kakor v Saudi-jevi Arabiji. ZDA se zato vedno tesneje naslanjajo na Mehiko, zlasti ker Mehiko ni član OPEC-a. V Washingtonu računajo, da imajo možnost v prihodnjih desetih letih povsem rešiti se petrolejske navezanosti na Bližnji vzhod in tako deloma tudi ostalih tamkajšnjih problemov. Prihodnje leto 12. februarja bo v Mehiko potoval na obisk ameriški predsednik Carter, da se bo z mehiškim
želeč se — po zgledu čeških legionarjev — boriti proti Avstriji, pa kot vemo, jim ni uspelo dobiti mednarodno priznanje „bojujočih se avstrijskih vojakov proti Avstriji“, kar so dosegli Čehi.
Za potek druge svetovne vojne je zanimivo poročilo dr. M. Vauhnika o srečanju W. Churchilla z dr. Otonom Habsburgom 17. septembra 1944 v Que-becu. Ko je namreč sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla Habsburga zvedel za sestanek Roosevelta in Churchilla v Kanadi, je skušal priti z njima v stik, da stori kaj dobrega za Avstrijo. Imel je daljši sestanek z Rooseveltom, Churchill pa ga je sprejel na p-menjeni dan. Pogovor je zabeležil dr. Oton Habsburg pozneje v Institut für Weltgeschichte, odkoder ga povzema dr. Vauhnik. Oton je opozoril Churchilla na bodoči položaj Avstrije med „boljševizi-rano Italijo, komunističnim Balkanom in sovjetsko Jugoslavijo“, na kar je Churchill odgovoril: „Nisem vašega mnenja: Italija je v vprašanju, Jugoslavija bo angleška in ne sovjetska, V to sem prepričan.“ Oton: „Kljub Titu?“ Churchill: „Ne kljub Titu, temveč zaradi Tita? Jaz verjamem Titu.“ Oton: „To me pa preseneča. (Sarkastično) Potem poznate resnico tam bolje kot jaz!“ Churchill: „Da, tako je, rečem vam.“
Zanimiv dokaz, kako je še 17. septembra 1944 Churchill verjel, da Tito ustvarja v Jugoslaviji njegovo zamisel angleškega vpliva v njej in verjetno je bil tega mnenja še na Jaltski konfe-
Pretekli teden je bil teden velikih presenečenj na političnem polju. Najprej je pritegnilo pozornost dejstvo, da je španski kralj sprejel v avdijenci med svojo navzočnostjo v Argentini tudi nekatere predstavnike političnih strank, ki so delovale pred vojaškim udarom marca 1976.
Kot se bravci. gotovo spominjajo, je tedaj nastopajoča vojaška vlada prepovedala vsakršno strankarsko politično delovanje. Ko so ob raznih prilikah stari politični vodje podali kritične izjave, ali se sestali k pomenku okrog polne mize, jih je vlada sodnijsko ali policijsko pritisnila.
A tisti, ki so menili, da je sprejem pri španskem kralju prešel mimo brez teh običajnih posledic zaradi dostojanstva visokega gosta, se je motil. Komaj par dni za tem so presenečeni bravci lahko zvedeli iz časopisja, da je predsednik države, general Videla, prisostvoval večerji, na kateri so se zbrali številni bivši poslanci in vladni funkcionarji, vsi člani te ali one stranke, katerih delovanje je vlada prepovedala.
Radikalni vodja dr. Balbin, konservativec Solano Lima, ki je bil podpredsednik države pod peronističnim režimom Cämpore, demokristjan Allende, razni peronisti, socialisti in federalisti, dva bivša komunistična poslanca z liste levih demokristjanov in Allendejevih in-transigentov, itd. itd. Samo po sebi je razumljivo, da policija ni preprečila, ne prekinila tega „zborovanja“, in da proti prisotnim ne bo vložen noben sodni postopek.
Kaj je privedlo predsednika, da se je udeležil te gostije? Odgovor je težak. Zadnje čase je bilo v vladnih krogih opaziti več tendenc v to smer. Imenovanje nekaterih svetovalcev za izpeljavo politične linije vlade je že rej presenetilo opazovalce. Ta imenovanja zadevajo ljudi aktivne strankarske
predsednikom Portillom dogovoril o bodočih ameriških nakupih mehiškega petroleja. Večino naravnega plina Mehiko že prodaja Združenim državam.
prosovjetski komunisti s podporo iz sosednjega Vietnama ustanovili proti-režimsko Osvobodilno fronto, ki jo vodi 14 članski centralni komite pod predsedstvom Hen Somrina. Pred nekaj tedni so bili po Kambodži raztreseni letaki, v katerih je omenjeni Somrin pozival ljudstvo na „splošno vstajo“ proti marksističnemu režimu. Novo organizirana komunistična gverila ima zagotovljeno materialno oporo iz komunističnega Vietnama.
renči 4. februarja 1945. Dr. Vauhnik očita jugoslovanski zdomski vladi, da ona ni znala priti v stik s Churchillom in mu razložiti pravi položaj v Jugoslaviji, kar je uspelo nekdanjemu avstrijskemu prestolonasledniku.
Slovenski pisec, ki se je skril pod psevdonim „Janez Savanarola“, natančno analizira najnovejšo Djilasovo knjigo „Wartime“ in s citati navaja vsa mesta, kjer Djilas govori o požigih, pobojih, moritvah, krutosti partizanov v boju z nasprotniki, ter ugotavlja, da je bil Moša Pijade eden najokrutnejših partizanskih voditeljev, pravtako pa tudi Djilas.
A. Povhe analizira Bethellovo knjigo „The Last Secret“ in vračanje ruskih „vlasovcev“, klanje, ki sta ga „zakrivila Churchill in Eden.“ Pri tem póudar-ja izjavo ameriškega publicista Peter-mana, da so „Prago osvobodile tuje čete, namreč vlasovci v nemških uniformah“, ne pa Čehi in ne rdeča armada, pa tudi ne zavezniki.
Pesmi prispeva večinoma D. Jeruc.
Ostala vsebina se tiče notranjih organizacijskih sokolskih zadev.
VILKO ČEKUTA: PRGIŠČE EX-LIBRIS
Znani kulturni delavec v Torontu, arhitekt in režiser Vilko čekuta je pred leti izdal lepo zbirko svojih načrtov in arhitektskih študij obenem z aforizmi o umetnosti. Z njo se je lepo uveljavil v kanadskem slovenskem umetnostnem
preteklosti. Kljub temu sličnega koraka nihče ni pričakoval. In mnogi se sprašujejo, ali ni bil ta korak le preveč ponesrečen.
Ljudje se sprašujejo, kako in zakaj. Ali bodo za obnovo demokracije obudili stare politične stranke, z istimi vodji, predstavniki in zastopniki, ki jih je vojska marca 1976 morala sramotno pregnati, potem ko so državo pripeljali na rob propada ? Kaj ni bilo rečeno, da ne bo povratka v stare okostenele politične ojnice?
Na ta vprašanja zaenkrat še ne najdemo odgovora. Tudi ne na vprašanje, ali je naključje, ali tekmovanje, ali del skupnega načrta, da je bivši član vojaške trojke, admiral Massera, zadnje čase eden najostrejših kritikov vladne socialno-gospodarske politike, isti dan prisostvoval sličnemu zborovanju bivših političnih predstavnikov buenos-aireškega provincijskega senata in zbornice.
Pa če je vse to presenetilo javnost, dvignilo prah med političnimi opazovalci in v samih vladnih krogih, je tudi zelo razburkalo vodje političnih strank. Precejšen del bivših političnih predstavnikov se ni hotelo udeležiti omenjene gostije, ko so zvedeli za prisotnost predsednika. V praktično vseh strankah je prišlo do notranjih sporov pred, in zlasti še po večerji. Tisti ki so se je udeležili, so branili svoje stališče „odprtosti“; oni drugi so jih ozmerjavali kot „izdajalce“. To se je zgodilo med peronisti, radikali, demokristjani, federalisti in še nekaterimi drugimi. Resni opazovalci pa zmajujejo z glavo, saj je to znak neke neodločnosti v vladi; a kar se strank tiče, je to dober dokaz, da bo tudi v bodoče stalno prihajalo do notranjih trenj, sporov, in atomizacije struj in frakcij.
'Medtem se je spor s Čilom ponovno zaostrili. A saj so to vsi pričakovali in napovedali. Nevarnost vojne je znova povečana, in govori se o novih vpoklicih rezervistov. Vsi čakajo, kaj bo po sestanku zunanjih ministrov obeh držav. In mnogo se ugiba o razsodbi. Podvzeli so že konkretne korake, da naj bi v tem sporu razsodil sedanji papež Janez Pavel II. Ta namen naj bi imelo potovanje v Rim kordobskega škofa m predsednika argentinske škofovske konference, kardinala Primateste.
Kar se tiče gospodarskega položaja, prevladuje pesimizem. Povišice plač, ki so v veljavi od 1. decembra naprej, so še neznanka, ker bodo povišice različne po gremijih. Minimalna plača je bila dvignjena s 6 na osem milijonov starih pesov, če pomislimo, da ima večina državnih uslužbencev, in nemalo privatnih, plačo, ki se suče v tej višini, moremo razumeti, da je položaj tako težak, da resnična rešitev ne more čakati. Ali jo iščejo na političnih gostijah?
svetu, kot se je že prej kot režiser, igravec in scenični prireditelj. Snov za svoje risbe in motive jemlje predvsem iz svoje primorske kraške zemlje, tudi iz splošne slovenske folklore (vaški spomeniki, kapelice, klopotec, kozolec), pa tudi že iz svoje nove domovine Kanade. V oblikovnem pogledu se pozna Plečnikov vpliv. Uveljavil se je tudi že v širšem svetu kot dober risar Ex-libri-sov ter je pred leti (1976) na XYI. svetovni razstavi te zvrsti v Barceloni odnesel lep uspeh. Zdaj je v bibliofilski izdaji pripravil spet okrog 50 ex-libri-sov, reproduciranih v treh barvah za XVII. mednarodni kongres ex-lLbrisov
v	Luganu v Švid, ki je bila odprta v dneh od 16. do 21. avgusta t. 1. Motto tej svoji lični zbirki je napisal na prvi strani v svoji bibliofilski črkarski kompoziciji in iznajdljivosti tale stavek: „Knjiga je vir, ki oživlja, hrabri, dviga, biča, vpije, molči, kuje, podira in zopet gradi — XVII. 'Congresso internazionale Ex-libris, Lugano 1978.“ Med svoje ex-librise z mnogimi kraškimi in morskimi motivi (npr. rojstna hiša D. Simčiča, ;Sv. Just, itd.) ter vpleta a-forizme o umetnosti v različnih jezikih: slovensko, nemško, italijansko, francosko, angleško. Tako se Čekuta lepo uvršča med slovenske ustvarjalce ex-librisov, kot jih je začela Bara Remec že 1. 1955 s prilogami v Petričko-
vi	planinski reviji Gore.
S to knjižico na 20 sraneh, ki nosi naslov Prgišče, je Čekuta spet obogatil kanadsko slovensko kulturno ustvarjanje z lepim bibliofilskim tiskom.
POZIV NAROČNIKOM
PORAVNAJTE NAROČNINO ZA LETOS ŠE PRED KONCEM LETA! NE ODLAŠAJTE S PLAČILOM DO DRUGEGA LETA!
Tine Debeljak:	(76)
Med knjigami in revijami
SOKOLSKI VESTNIK
Zarota proti Titu v ZDA
FBI LOVI ZAROTNIKE
V MEHIKO so odkrili velika petro-
V MARKSISTIČNI KAMBODŽI o

DOLENJSKE TOPLICE — Slovenski kardiologi — 30 jih je bilo — so se zbrali na posvetu v tem zdravilišču in razpravljali o uporabi beta bloka-torjev (aptina, viskena, trasicora in mderala) pri zdravljenju zvišanega krvnega pritiska.
KUKA — Med revolucijo je bil v Krki porušen most; po vojni so postavili nekaj lesenih opornikov in položili desKe. Tako je za silo obnovljeni most služil več kot trideset let. Sedaj so odprli nov most, ki bo zmogel tudi težke tovore in bo velikega pomena za povezavo z delom Suhe krajine.
KRANJ — Vsi zbori kranjske občinske skupščine so odobrili osnutek odloka o grbu občine Kranj. V novem grbu bo stiliziran nagelj rdeče barve, v njegovem jedru pa rdeča peterokraka zvezda. Po predlogu komisije naj bi bila nagelj in zvezda obrobljena s črno barbo. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva pa je namesto črne barve predlagala modro. Seveda, črna barva je znak žalovanja, zato bi bilo bolje, da je v grbu ne bi bilo.
LJUBLJANA — Trio Lorenz je v nvembru gostoval v raznih krajih Francije. Na turneji ga je spremljala tudi mezzosopranistka Marjana Lipovšek z Dunaja. Zadnje gostovanje na tej enomesečni turneji je bilo v Parizu.
NOVA GORICA — V Valenciji je založba „Editorial ofice“, ki izdaja mednarodno strokovno revijo „Euro-mueble“ podelila 46 nagrad razstav-ljalcem na mednarodnem pohištvenem sejmu. Med nagrajenimi je tudi podjetje „Meblo“ iz Nove Gorice.
LJUBLJANA — Kmetijski institut Slovenije je 10. novembra praznoval osemdeifeetleftnico delovanjia. Na proslavi jubileja je sedanji direktor Vilko Štern orisal nastanek, razvoj in dosežke* tega instituta.
LJUBLJANA — O Zasavski cesti, sodobni seveda, ki bi povezovala Ljubljano in kraje ob Savi vse do Radeč pri Krškem, že razmišljajo vrsto let. Vendar kakih posebnih uspehov z razmišljanjem še niso dosegli. Soglasni so vsi uradni „dejavniki“, da je* cesta nujna. Vendar najtežji del — cesto od Ribč do Litije čez Konja bi predvidoma začeli urejati šele leta 1982, še kasneje, 1985 bi prišel na vrsto odsek med Radečami in Krškim, že prej, leta 1981 bi naj rekonstruirali cesto med Zagorjem in Radečami.
LJUBLJANA — Trije sovjetski umetniki so gostovali v ljubljanski Operi v „Jevgeniju Onjeginu“ : dirigent Vladimir Kožuhar ter sopranistka Galina Pisarenko in tenorist Anatolij Miš-čevski.. Po mnenju kritika Mihelčiča je Kožuhar oživil orkestrovo muziciranje, čeprav čudeža ni mogel narediti. Pevca sta svoji vlogi podala profesionalno, v podrobnostih izdelano.
ANHOVO — Velika cementarna v tem kraju ob Soči je do konca septembra „proizvedla“ kar 120 milijonov dinarjev izgube. Cementa pa primanjkuje in torej ni problema s prodajo. Toda izgubo proizvajajo negospodarske cene,,
ki jih diktira politična oblast: Cene mazuta m električne energije stalno rastejo, medtem ko so cene cementa „zacementirane“.
KOPER — V Kopru grade nadvoz, ki naj bi olajšal prometno gnečo. Pa je prišlo do problema — jeklene, 11 metrov dolge cevi, na katerih naj bi stal okoli 180 metrov dolgi nadvoz so postale sporne. Pri rentgenskem pregledu so ugotovili, da so šivi cevi pomanjkljivi, porozni. Sedaj ugotavljajo v ljubljanskem institutu za metalne konstrukcije, ali so cevi iz Uroševca uporabne ali ne, Gradis pa jih na svojo roko kar „zabija v zemljo“; če bo treba, jih bodo sanirali — zalili z betonom, pa bo odpravljena tehnična napaka.
STEGNE — Tovarna baterij „Zmaj“ se je po 55 letih uspešnega dela v prostorih na Šmartinski cesti preselila v Stegne. Po vključenju v podjetje ISKRA se je povečalo tržišče „Zmaju“ in sedaj že izvaža na tuje za milijon dolarjev svojih izdelkov.
VELENJE — V velenjskem Kulturnem centru je bila 19. novembra zaprta razstava del znanega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča. Razstavo, ki jo je pripravila Kulturna skupnost Slovenije, je v dveh mesecih obiskalo 14.000 ljubiteljev umetnosti iz raznih delov Slovenije pa tudi iz zamejstva.
LJUBLJANA — V ljubljanski, mestni galeriji so odprli tematsko razstavo članov Društva Slovenskih likovnih umetnikov “Likovni vidiki našega okolja“. Razstavljalo je 81 umetnikov, D SLU pa ima 320 članov.
Umrli so od 6. do 12. novembra 1978:
LJUBLJANA — Rozalija Primožič; Jože Kastelic; Cecilija Merhar r. Be-ber, 99; Jože Biber; Jože Perme/ up.; Marija Mihelič; Bogdan Skoberne, arhitekt; Avgust Vičič; dr. Miroslav Saje, pravnik, podsekretar za urbanizem; Ivan Stopar, up. šol. upravitelj; Antonija Dujmovič r. Čepar; Katarina Jerše r. Marinček, 88; Franc Sluga, up., 76; Staša’"Hofman; Valerija Gerbec r. širok, 81; Martin Uhan; Barbara Kelšin; Franc Kadunc; Katarina Hlebec r. Grahek; Lojze Orehek; Silva Adamovič r. Japelj; Ludvik Bradeško, 67/ up.; Darko Kink, up., Ana Kajtna r. Žagar; Štefan Zagorjan, up.; Andrej Grum, gostilničar.
RAZNI KRAJI — Matija Dila, posestnik, 83, Trebnje; Neža Bon r. Šri-bar, Raka; Ana Pirih r. Švab, Radovljica; Marija Jančar, Rimske toplice; Jože Vrtačnik, 82, posestnik, Slivno; Pavel Velkavrh, up. livarski mojster, Vič-Lj.; Avguštin Molk, up. žel., Dolenji Logatec; Tončka Brank r. Kovič, Sodarjeva, Tacen; Feliks Černe, up., Domžale; Jožef Šmid, 73, Ravne na Kor.; Dušan Tolazzi, Logatec; Adolf Kovač, up., Hrastnik, Lovro Pirnovar, Čeče nad Hrastnikom; Simon Debelak, 81, Ponikva; Boris Rupnik, up. prof., Kranj; Jože Redenšek, 73, Apnemk; Anton Wornig,, 82, organist in cerkovnik, Bled; Janko Meze, Logatec; Frančiška Cerar r. Urankar, Gobarjeva mama, Blagovica; Eleonora Plešec, učiteljica, Sora; Marija Zamida r. Maichm, Občice; Slavko Nadu, delavec, Novo mesto; Klara Pajntner, 58, Velenje; Jože Filipinčič, 65, Brezovec; Ivo Sevnik, zu-pelec; Anton Jakopin, 76, Kočevje; Ivan Žunko, 83, bivši orožniški vodnik Maistrov borec in čebelar, Litija; Alojzija Škraba, 85, Ig; Ivan Črnivec, W*> Crnu-če* Franc Keber, 82, Dolenje Jezero, Franc Šumak, Maistrov borec, Ormož;
Slovenca lahko povsod najdeš - če hočeš
V	Severni Ameriki izhaja slovenski ist Prosveta, ki je „rdeč“ in napiše rse, s čemer podpira komunistično pro-lagando, netočnosti in potvorbe.
V	letošnji številki 89 je Prosveta ,b j a vila članek o Slovencih v Argentini lod naslovom „Slovenca lahko povsod lajdeš“. Ponatiskujemo ga v celoti, čla-ìek je zanimiv, ker ga je pisal človek, d živi v Buenos Airesu in ve zelo iobro, koliko je v Argentini Slovencev. Pakole glasi članek:
Po podatkih slovenskega podkonzula - Buenos Airesu Mitje štruklja, ki uzi-a velik ugled, ker je zelo prizadeven, ložrtvovalen in prijateljsko neposreden, ivi v Argentini od 30,000^ do 35,000 llovencev. številka je približna, ker so lekateri odšli v notranjost dežele. _
Največ Slovencev živi v prestolnici iuenos Airesu, v mestni četrti Villa )evoto. Del izseljencev se je razkropil io kmetijski provinci Santa Fe, manjše kupine so v Cordobi, zatem se v pro-incah Rio Negro in Neuquen. Zatrju-ejo pa, da je skoraj na slehernem kon-u Argentine mogoče najti kakšnega
Prvi slovenski priseljenci so stopili
na argentinska tla že pred sto leti. Največji val izseljencev je prišel med obema svetovnima vojnama. Večje skupine Prekmurcev so prišle sem ze pred prvo svetovno vojno, izselili so se zaradi pritiska Madžarov. Po P™ sYeto™ vojni so se predvsem izseljevali Slovenci, ki so živeli na ozemlju, ki je pripadlo pod Italijo.
Komai so se naselili v novi domovini T'zaleli iskati zaslužek, že je Argentino zajela gospodarska kriza. Bolje % bilo le za tiste, ki so obvladali kakšno obrt, na primer za zidarje m mizarje. Zaradi brezposelnosti se je del Slovencev podal v notranjost države. Kmalu so začeli tiskati svoj tednik m ustanovili pevske zbore, imeli so dramske skupine in celo slovensko osnovno
šolo.
Teta 1944 je bila v Buenos Airesu ustanovljena organizacija vseh jugoslovanskih izseljencev Svobodna Jugoslavija ki je imela 125 podružnic po vsej Argentini s -skoraj 15,000 člani med katerimi je bila skoraj polovica Slovencev V dveh letih so zbrali za vec kakor 2 6 milijona dolarjev denarne pomoči Jugoslaviji in več deset tisoč ton različnega materiala.
Največja društva naših izseljencev, ki so tudi po vojni delovala v glavnem
SLOVENCI v ARGENTINI
Smrt. V San Martinu je po krajši bolezni umrl v sredo 5. t. m. javni delgvec Peter Klobovs.
BUENOS AIRES
Proslava Kristusa Kralja
V nedeljo 26. novembra je bila v Slovenski hiši prireditev v počastitev praznika Kristusa Kralja. Ta praznik zaključuje cerkveno leto. Za to priložnost je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša, katero je daroval msgr. Anton Orehar. Glavna točka pridige je bilo razmišljanje o Jezusovih besedah: „Jaz sem Pot/ Resnica in Življenje“ in kako utrditi in poglobiti naše krščansko prepričanje. Pri maši je pel zbor „Gallus“ z vodstvom dr. Julija Savellija. Med zapetimi deli je izpadel odlomek Haydnovega oratorija „Stvarjenje“, katerega je zbor zapel na svojem zadnjem koncertu cerkvene glasbe.
Številni udeleženci so se nato pomaknili v dvorano. Ves potek proslave je napovedoval inž. Jože Žakelj. Slavnostni govornik je bil dr. Milan Komar, ki je skušal podati smisel verske resnice Kristusovega kraljevanja za sodobnega človeka. (Referat bomo objavili v božični številki Svobodne Slovenije). Njegove misli so globoko odjeknile v poslušalcih, ki so se ob koncu zahvalili z dolgotrajnim ploskanjem.
Sledila je zborna recitacija v treh slikah dr. Marka Kremžarja „Kralj zdomcev“. Na odru se je zbralo osemdeset mladih ljudi iz različnih okrajev, porazdeljenih v treh zborih in s petimi solisti. Prva slika govori o prodanem in pregnanem Jožefu in judovski raz-gubitvi v Egiptu. V drugi se srečamo z Mojzesom in potovanjem proti obljubljeni deželi/ tako kot Slovenci-izseljenci. Tretja slika je ponazoritev „časa odrešenja“, v katerem zbori enoglasno izpovejo zvestobo idejam krščanstva in slovenstva.
IPrizor je lepo izpadel. Zbori so bili precej enotni, če pomislimo na majhno število vaj. Za uspeh je odgovoren Frido Beznik, ki je to recitacijo naštudiral in pa Marko Jerman za scenografski okvir.
Za konec sta obe množici, na odru in v dvorani, skupno zapeli himno Kristusa Kralja.
RAMOS MEJIA
Zaključek šolskega leta v šoli A. M. Slomška
V soboto 25. novembra je slovenska šola v Slomškovem domu zaključila šolsko leto s pestro akademijo, katere so se udeležili številni starši in s tem izkazali priznanje učiteljstvu slovenske šole, ki z veliko požrtvovalnostjo in uspehom vzgaja slovensko mladež v ra-moškem okolišu. Pouk je obiskovalo okoli 120 učencev in učenk/ od katerih je 190 odstotkov osvojilo zahteven učni program, kar vsekakor dokazuje lepo sodelovanje staršev z učiteljstvom, šolo je vodila ga. Helena Malovrh, poučevale pa so še naslednje učne moči: g. Jože Škerbec, ga. Kristina Breznikar, ga. Tinka Šušteršič, ga. Alenka Poznič, ga. Vladi Selan, gdč. Saša Zupan, gdč. An-či Kočar, gdč. Andreja Kelc, g. Marijan Loboda, g. Marijan Hribar in g. Franček Breznikar. Redno so s šolo sodelovali še gdč. Anica Šemrov, g. Stanko Snoj in g. Stanko Novak. V veliko pomoč šoli je bil tudi odbor staršev, kateremu predseduje g. Lojze Lavrič. To leto zapušča šolo 13 učencev in učenk, ki so z uspehom izdelali osmi razred. S taborjenjem v Tandilu, ki ga zanje organizira šola v prvi polovici decembra, bo ta novi roj slovenske mladine zaključil svojo ljudskošolsko slovensko izobrazbo.
Akademija se je pričela s pozdravom slovenski zastavi in himno Naprej, zastava slave; nato so se zvrstili nastopi vseh razredov od otroškega vrtca do osmošolcev, vsak s primerno pesmijo ali deklamacijo; posamezne nastopu pa je povezoval šolski zborček z ubranim petjem pod vodstvom gdč. A. Šemrov. Pomembne besede slovesa ob zaključku šolskega leta in odhodu osmošolcev so
spregovorili katehet g. škerbec, vodite-ljica ga. Malovrh in gdč. Šemrov, še posebno prisrčno se je poslovil od osmošolcev njihov razrednik g. Loboda; njegovi življenjski napotki so se gotovo vsem odhajajočim vtisnili globoko v srce. Osmošolci so prejeli v spomin lepo Marijino podobo, Kunčičev življenjepis škofa Slomška in slovenske ključnike, socialni odsek Slomškovega doma pa je tudi letos poklonil osmošolcem vpisnino za srednješolski tečaj. V imenu sošolcev se je Učiteljem zahvalil za ves njihov trud in dobroto Andrej Poznič in v znak hvaležnosti vsakemu izročil spominsko darilo. — Marsikomu od navzo-čih na tej akademiji se je utrnila misel: srečni otroci, ki imajo tako ljubeče učitelje!
SAN MARTIN
Liga žena-Mati v San Martinu je imela 15. nov. svoj redni mesečni sestanek. Gospa lic. šušteršičeva jim je predavala o „Negi bolnikov“. Gospe so ji hvaležne sledile, saj jim je pojasnila
SLOVENCI
ZDA — CLEVELAND
LEPA POČASTITEV NARODNEGA
PRAZNIKA V CLEVELANDU
Ob izredno lepi udeležbi Slovencev je tudi Cleveland dne 5. novembra 1978 slovesno proslavil slovenski narodni praznik 29. oktober 1918, ko je slovenski narod pretrgal vezi stoletne. povezave s staro avstro-ogrsko državo, ki bi nas rada zbrisala z zemljevida. Praznovanje se je vršilo v veliki dvorani šole sv. Vida.
Na odru je visela slovenska zastava, čista in prava brez dodatkov. V medaljonu, okrašenim z lovorjevim vencem, je bilo napisano „29. oktober 1918“ in na strani je bil velik napis „Dan slovenske zastave“.
Po odigranju ameriške in slovenske himne je začel in vodil slovesnost ing. Jože Likozar, ki je pozdravil vse navzoče in prebral poslane pozdrave, med drugim pozdrav senatorja F. Laušeta.
V	imenu Slovencev v Kanadi je iz Toronta prišel g. Peter Markež, ki je v kratkem govoru poudaril važnost takega praznovanja. Na oder je prišel zastopnik 23. varde in v imenu clevelandskega mestnega sveta pozdravil s posebno pisano izjavo vse organizacije, ki to prireditev v spomin na slovensko narodno osvobojenje prirejajo.
Za uvodom so se na odru prikazale res lepe slike iz naše domovine, spremljane s primernim besedilom. Nastopil je mladinski pevski zbor s „Slovenka sem“ in „Jaz pa pojdem na Gorenjsko“.
Slovenska telovadna zveza je nastopila s simbolično vajo z zastavicami in so trobarvni trakovi pluli po odru kakor mlado življenje, polno upov v prihodnost.
V	zborni deklamaciji „Kje smo doma“ smo začutili, da nismo kje v kakem domačem mestu v Sloveniji. Podala jo je Slovenska šola od Marije Vnebovzete.
Lepo so nam zaigrali Mladi harmonikarji. Dobro je bil podan zemljevid, naštudiran po Slovenski šoli pri Sv. Vidu.
Nastop plesne skupine Kres je s svojo vajo ves čas prikazoval sestavo naše slovenske trobojnice do končne slike : Belo-modro-rdeče.
mestu pa so bila: Ljudski oder, Naš dom in Zarja. Ta društva so se pred štirimi leti združila v društvo Triglav, še prej pa se jim je pridružilo istrijan-sko društvo Bratstvo.
Zanimivo je da Mitja štrukelj ne ve nič za Slovence — politične emigrante __ kadar piše komunistični Prosveti.
Tedaj mu zgine iz spomina kar 10.000 Slovencev, ki živijo v Velikem Buenos Airesu, Mendozi, Barilochah, v Mira-maru in drugod širom Argentine. Ko piše Prosveti se ne spomni, da je samo na področju Velikega Buenos Airesa sedem slovenskih Domov z osrednjo hišo, kjer povsod je živahno udejstvovanje. Prav tako se ne spomni šolskih tečajev, listov in revij, pevskih koncertov in drugih velikih prireditev teh Slovencev, ki se jih „ne spomni“. Kadar pa dela po navodilih Izseljenske matice v Ljubljani, tedaj pa g. Štrukelj vidi tudi te Slovence in podvzema korake, da bi pritegnil posameznike iz politične emigracije med „napredne“ Slovence, če bi mu to uspelo bi poročal o njih tudi Prosveti, ker bi šele z vključitvijo med „napredne“ Slovence postali „pravi“ Slovenci.
Slovenci na Koroškem
TUDI PO CERKVAH NEMŠKA NESTRPNOST
O kaki cerkveni prenovi na Koroškem ni govora. Nasprotno, nemštvo pritiska tudi v cerkev. Pred kratkim so v fari Marija na Žili pri Beljaku prenovili domačo cerkev in sicer tako temeljito, da so odstranili slovenski križev pot, ki je pričal o slovenstvu tega kraja. V Šmihelu pri Pliberku, kjer je cerkev tudi obnovljena, pa so nemškutarski obiskovalci od klopi do klopi na liste za ljudsko petje pripisali izzivalna besedila: Zakaj ne tudi nemško? Kje je toleranca? V Sloveniji pa ni nikjer nemške molitve! i. t. d.
OD VSEPOVSOD
ATOMSKI NAČRTI NA CESTI
Dva šolarja sta na cesti v Zahodni Nemdiji našla kompletne načrte za zgraditev najmodernejše atomske energetske centrale v Zahodni Nemčiji.
marsikaj koristnega in njim neznanega. Prihodnji sestanek se vrši ob 6h pop., torej pol ure prej kot navadno, 20. dec. Ta sestanek, obenem zadnji v tem letu/ pa posvečajo bližnjim božičnim praznikom. Vse prisrčno vabljene!
Sprejem mladine v članstvo Doma
Med redne člane in članice Slovenskega doma v San Martinu je bilo dne 26. novembra sprejetih 35 fantov in deklet, starih nad 18 let. Slovesnost sprejema se je izvršila pred skupnim kosilom, katerega se je poleg številne mladine udeležilo tudi mnogo starejših rojakov. Najprej je mladini spregovoril predsednik Doma Franc Zorec, ki je izrazil veselje vsega članstva, da vstopa toliko fantov in deklet med domove člane in članice, ter je vse prisrčno pozdravil. Tudi jih je prosil, naj se krepko oklenejo doma in mu pomagajo, da bo v redu vršil svoje poslanstvo. Nato je mladino pozdravil sanmartinski dušni pastir župnik Franc Bergant ter je zlasti naglasil pomen organizacije. Organizirani bomo obstali, neorganizirani in razpršeni bomo narodnostno in večkrat tudi versko utonili. Zatem je preds. Zorec izročil vsem novim članom in članicam sprejemne „diplome”.
po SVETU
Postavili so se „Fantje na vasi“ s „Slovenec sem“ in „Triglav moj dom“.
Dramatsko društvo Lilija je podalo zborno Prešernovo Zdravico.
Sledil je pomemben slavnostni govor dr. Mateja Reshnana. Orisal je prizadevanje Slovencev, ki je ustvarilo pogoje, da je 29. oktober 1918 sploh bil možen. Končal je s poudarjeno željo, naj živi ameriška in slovenska svoboda.
Po govoru se je zbral pevski zbor Korotan pod vodstvom inž. F. Gorenaka in mogočno zapel „V gorenjsko oziram se skalnato stran“. S Korotanom vred so vsi navzoči stoje zapeli „Bodi zdrava domovina“, s čemer je bila slovesnost zaključena.
Slovenci v Clevelandu so s to prireditvijo primemo in dostojanstveno proslavili slovenski narodni praznik in dan slovenske zastave. Že dolgo ni bilo v Clevelandu tako lepe in tako dobro obiskane slovenske prireditve.
FRANCIJA — PARIZ
Nov slovenski dom v zdomstvu
Slovenci v Parizu imajo svoj slovenski dom. V predmestju Pariza v Chati-llonu so kupili enonadstropno hišo s šestimi sobami. Na vrtu za hišo je bivša fotografska delavnica, ki jo bo mogoče preurediti v dvorano. Poslopje neposredno meji na cerkev, ki jo bodo Slovenci lahko uporabljali za svoje bogoslužje in ne bo treba graditi lastne kapele. Začasna pogodba je bila pri notarju podpisana že 7. julija. Sedaj pa je bila podpisana že definitivna pogodba in tako imajo zdomski Slovenci v Parizu svoj lastni dom, ki se pridružuje številnim domovom, ki so jih slovenski begunci in njihovi potomci zgradili po drugi svetovni vojni po vsem svetu.
Potrebno je odkrito povedati, da gre velika zasluga za to, da so sicer malo. številni pariški Slovenci dobili svoj dom, g. Nacetu Čretniku/ vodji slovenske katoliške misije v Parizu in predsedniku odbora za Slovenski dom v Parizu. Krepko pa so mu pomagali tudi drugi člani odbora.
Nakupna cena (700.000 novih frankov) je dokaj ugodna, je vendarle za majhno število pariških Slovencev velika. Zato se odbor obrača na Slovence po svetu s prošnjo, da mu priskočijo na pomoč. Silno pomembno je, da imajo protikomunistični Slovenci v kulturnem središču Evrope svoje lastne lokale, v katerem lahko vršijo versko, narodno in kulturno delo. Zato naj, kdor more, pomaga z darovi, ki se naj pošljejo na poštni čekovni račun:
C.	C. P. Paris 19285 04 F
Mission Catholique Slovene
7,	rue Gutenberg
75015 Paris, Francia
Načrti so za atomski reaktor, ki ga Zahodna Nemčija, Belgija in Nizozemska skupaj gradijo pri Kalkarju na reki Renu blizu nizozemske meje. V pakgtu so tudi podrobne risbe atomske centrale in celotnega varnostnega sistema. Dečka, oba 15 let stara, sta dokumente izročila zahodnonemški policiji.
Funkcionar zahodnonemškega notranjega ministrstva je izjavil: „Nočemo misliti, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ti načrti prišli v napačne roke.“
Zahodnonemška policija je objavila, da za načrte ni doslej nihče sporočil, da bi jih pogrešali. Policija tudi izjavlja, da ni mogla ugotoviti ali je načrte izgubil njihov pravi lastnik ali pa so bili ukradeni in potem iz kakršnega koli razloga odvrženi na cesti v Essenu.
DAROVALI SO
Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije sta darovala N. N., Morón 20.000 pesov in G. E., Capital Federal 20.000 pesov. Jskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije.
Po športnem svetu
V	MARSALI v Italiji je boksar iz Pulja Mate Parlov, ki je januarja odvzel Argentincu Cuellu naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji, branil naslov 2. decembra proti Marvinu Johnsonu (ZDA)/ a mu ni uspelo ohraniti ga. Izgubil je v deseti rundi s tehničnim k. o.
DENARNE NAGRADE za kitajske športnike. — Na Kitajskem so sklenili, da bodo najboljše športnike nagrajevali po „načelu delovnih“ rezultatov in to z denarjem. Prve denarne nagrade so dobile odbojkarice province Sečuan. U: temeljitev: Naporni treningi in izvrstni dosežki. Sečuanske odbojkarice so osvojile šestič naslov državnih prvakinj.
ODBOJKARJI beograjskega Partizana so se uvrstili v drugo kolo tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Premagali so portugalski Porto 9. novembra v Beogradu s 3:0; prav tako kot v prvi tekmi na Portugalskem.
NA NOVEM UMETNEM DRSALIŠČU v Zalogu sta se .9. novembra pomerili reprezentanci Nemške demokratične republike in Jugoslavije. Nemci so zelo pomlajeno jugoslovansko ekipo premagali z 9:3, nekaj dni prej pa v tivolski dvorani s 6:0.
V	BOZNU na Južnem Tirolskem je bilo 6. novembra zaključeno 6. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Italije, ki ga je med moškimi ekipami osvojila Romunija, med damskimi pa Jugoslavija. Odlično se je postavila tudi Slovenija, ki je med 120 tekmovalci iz 14 držav iz Evrope, Amerike in Afrike osvojila drugo mesto. V finalu je slovensko ekipo (Klinger-Savnik) premagala Romunija. Jugoslovanska državna ekipa se nepričakovano ni uvrstila v finalno tekmovanje, pač pa so Jugoslovani med posamezniki osvojili pet prvih mest: Lazar Kurteš iz Novega Sada je bil prvi med posamezniki, Ju-has-Klinger sta osvojila prvo mesto v dvojicah, prav tako je jugoslovanski
damski par Korpa-Cvetkovič osvojil zlato medaljo in enako mešani par Bati-nič-Klinger. Edino pri damah je znana romunska tekmovalka Alexandra potisnila jugoslovansko igralko Batiničevo na drugo mesto.
•	amtisaai« na»*■«««■
OBVESTILA
SOBOTA, 9. decembra:
Informativni sestanek Slovenskega planinskega društva točno ob 19. uri v San Martinu.
Sestanek RAST VII, vseh študentov za izlet v Bolsón. Udeležba obvezna.
V	Slomškovem domu ob 20. uri Miklavžev večer.
NEDELJA, 10. decembra:
Skupen asado Društva Slovenska vas ob zaključku poslovnega leta. Na sporedu proslavitev članov jubilantov in sprejem novih mladih v društvo, ob 12. uri. Gena: otroci $ 500.—, odrasli $ 2.500.—. Prijave se sprejemajo do nedelje 3. decembra v društvenih prostorih.
V	Slomškovem domu družinska nedelja.
SOBOTA, 16. decembra:
„Slovenski božič v Argentini“ prirejajo žene in matere iz Berazateguija v okviru Zveze slovenskih mater in žena. Vsi rojaki lepo vabljeni!
V	Slomškovem domu ob 20h predstavi SKA novo knjigo: Dr. JOŠE KRIVEC: PIJ, FANT, GRENKO PIJAČO! Uvodna beseda (Fr. Papež), pogovor s pisateljem (T. Debeljak) in recitacije (člani gledališkega odseka).
NEDELJA, 17. decembra:
Na Pristavi: komorni večer — mladinski zbor, inštrumentalni glasbeni nastopi, spevoigra Pomlad prihaja.
V	Slovenski hiši ob 10,30 zvezni občni zbor SDO in SFZ. Vsak krožek oziroma odsek naj zastopa pet volilk oz. volilcev.
4
N« v znk@n © sovjetskem državi j ansivu
Sovjetska zveza je 1. decembra u-vedla nov zakon o državljanstvu, s katerim je obvezala svojih 260 milijonov podanikov, da bodo morali biti lojalni do države.
Novi zakon, ki ga je enoglasno odobril vrhovni sovjet (parlament), našteva dejanja, zaradi katerih bo možno državi sovjetskim podanikom odvzeti državljanstvo, kazen, ki so jo doslej uporabljali predvsem proti disidentom.
Od 1. julija prihodnjega leta, ko bo zakon uradno stopil v veljavo, bodo morali sovjetski državljani izpolnjevati ustavna določila in zakone Sovjetske zveze in „biti vredni nosilci visokega naslova sovjetskega državljana.“
Morali bodo „varovati interese Sovjetske države, pomagati utrjevati njeno moč in avtoriteto in biti zvesti svoji socialistični domovini.“
Novi sovjetski zakon o državljanstvu govori samo o dolžnostih sovjetskega državljana in to samo do države, niti ne do družbe, nič pa o pravicah. Teh tudi doslej v Sovjetiji noben narod niti posameznik ni imel.
Kitajska se ozira na Zahod
V Pekingu so pretekli teden objavili, da „se je začela na Kitajskem doba svobode govora“ in da je zadevno kampanjo odobril podpredsednik kitajske KP Teng Hsiao-peng. Istočasno so objavili, da bodo poenostavili kitajsko pi-
Zgodba o begunskih usodah se ponavlja
IPo vseh kontinentih pretresajo narode pojavi nezadovoljstva, uporov, revolucij, vojska. Poleg mnogih dragih tragičnih posledic vzklije po teh ujmah med drugim problem beguncev in begunstva, največkrat zvezan s težavami vseh vfst. Iskanje zatočišča tod ali tam, potikanje po taboriščih, borba za priznanje naselitvenih in delovnih pravic, strah pred nasilno vrnitvijo in še mnogo drugega. Ne naletijo vselej begunci na gostiteljsko državo kot je Argentina, kjer so ne samo tolerirani, ampak celo dobrodošli. Letos večkrat prinašajo časopisi poročila o vietnamskih beguncih, ki v svojih čolnih in barkah blodijo in križarijo po morju, ne da bi smeli kje pristati in se izkrcati. Prepogosto-krat se jih usmili morje in pogoltne vase...
Zadnji čas pa je zbudila pozornost svetovnih časopisov ena takih žalostnih zgodb kot jo doživljajo muslimanski pregnanci iz severnih provinc Burme. Zatekli so se v sosednji Bangladeš, kjer so jih naselili v obmejnih begunskih taboriščih. Burmanske oblasti so na pomlad začele velikopotezno ugotavljanje državljanstva predvsem med prebivalstvom severnih področij. Z izgovorom, da niso burmanski državljani, so na ta način izgnali kakih dvestotisoč muslimanov kot nezakonite vsiljivce, čeprav bangladeške oblasti trdijo, da so ti ljudje že desetletja dolgo živeli tamkaj in jim torej pritiče pravica bivanja. Mnogi imajo celo burmanske dokumente. Bangladeš pa je ena najrevnejših in najgosteje naseljenih dežela na svetu. Zato je razumljivo, da se brani obremenjevati svoje gospodarstvo z dotokom tujega življa. Po dolgotrajnih pogajanjih med obema državama je prišlo končno 9. julija med obema vladama do sporazuma o možnosti povratka beguncev v Burmo na svoje domove.
A medtem ko je Racca (glavno mesto Bangladeša) objavil, da bodo po končanem monsunskem deževju, t. j. od konec avgusta naprej, v smislu sporazuma med obema vladama v teku šestih mesecev prepeljali vse begunce nazaj v Burmo, je Ragun (glavno mesto Burme ali Birmanije) sporočil povsem nekaj drugega. Vračati se bodo smele le posamezne skupine, in to posamič. Bangladeš je nato izdelal načrt za prevoz 4000 povratnikov tedensko, kar bi vso akcijo zavleklo na eno leto. Burmanske oblasti pa so tostran njihove meje pripravile taborišča za povratnike in jih tamkaj naselile, ne da bi imeli možnost vrniti se na svoje domove. Razumljivo je, da so spričo takih vesti onkraj meje izgubili voljo za povratek.
Muslimanskim povratnikom se namreč v Burmi ni bati samo uradnikov in policajev, temveč tudi svojih bivših sosedov, ki so jim skoro dosledno sovražno razpoloženi in so si poleg tega medtem že porazdelili medseboj skromno imovino beguncev. Ker so bangladeške oblasti kljub temu silile k povratku, so v nekem taborišču nasilno pridržali kot talca bangladeškega šefa povratniš-ke komisije Syed Ahmeda, katerega je šele naslednji dan oborožena policija lahko osvobodila. In ko so se nekaj dni za tem uprli v taborišču Kutupalong, je policija streljala v množico in je bilo pri tem ob življenje osem beguncev. Uradna izjava je nato poročala o „prisilni obrambi“ policije proti „podivjanim beguncem“.
Mnogi taboriščniki so na svojo roko ušli neznanokam. Že tako nevzdržni življenjski pogoji v taborišču so se še poslabšali, ko so v dogovoru med uradniki in funkcionarji podpornih organizacij izginile velike količine živeža iz mednarodnih podpornih pošiljk. Uradni
V	Slovenskem domu v San Martinu
redni občni zbor ob 9. uri.
SOBOTA, 23. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
zvečer igra Peterčkove poslednje sanje, ki jo priredi šola v počastitev 30-letnice svojega obstoja.
BOŽIČ, 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božični zajtrk.
SOBOTA, 30. decembra:
Na Pristavi: veseloigra Pričarani ženin.
NEDELJA, 31. decembra:
Na Pristavi: veseloigra Pričarani ženin. Silvestrovanje. Plesna glasba.
V	Slovenskem domu v San Martinu silvestrovanje s sodelovanjem orkestra Zlate zvezde (bivša Planika).
V	Slomškovem domu silvestrovanje.
Slovenski Božič v Argentini bo Zveza slov. mater in žena obhajala dne
16.	decembra ob 18. uri. Pripravile ga bodo letos gospe iz Berazateguija v njihovem Domu. Vsi rojaki lepo vabljeni! Priporočamo nakup naših božičnih voščilnic.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Cena počitniški šolski koloniji je
79.000.—$. Prosimo, da ta prispevek čim preje poravnate v pisarni Zedinjene Slovenije. Kolonija odide 26. decembra zvečer s postaje Retiro.
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 8 do 8,30 ure na radio Antàrtida.
Šolarji in študentje izrabite počitnice za slovensko branje — knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak dan od 16 do 20 ure.
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare
Redacción y Administración:
Ramon L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga,
OB 30-LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA V SAN MARTINU
vabimo vse rojake, posebej pa še vse nekdanje učence in učenke te šole,
na igro
dr. Tine	Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
?l? fc S «8	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 6776
& s« <2 o	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual No. 1.419.886	
„Peterčfeove poslednje sanje"
ki bo v soboto, 23. decembra ob 20.30 v dvorani Slovenskega doma v San Martinu.
Igrali bodo sedanji učenci te šole.
Režiser: g. Maks Borštnik
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RACI-
CASCANTF
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T E. 35-8827
savo, odn. jo fonetizirali, ker da „mora Kitajska z velikimi koraki napredovati v družino narodov na mesto, ki ji po njeni veličini pripada.“
Po Pekingu so se takoj pojavili lepaki z zahtevo po sojenju „krivcev, ki so zatrli ljudske demonstracije pred dvema letoma in pol.“ Na lepakih so tudi zahteve po postavitvi pred sodišče „tolpe štirih“, se pravi Maocetungove vdove in njenih pristašev, ki da so hoteli Kitajski „preprečiti kulturni, industrijski in družbeni razvoj.“
Opazovalci ugotavljajo, da 'se je kitajska vlada odločila za zgornje ukrepe zaradi neizbežnosti primerjanja kitajskega razvoja z razvojem sosednjih držav, predvsem Singapurja in Malazije ter zlasti Taiwana in Hong Konga, ki so vsi daleč pred Kitajsko.
časopis Bangladesh Time je 22. septembra poročal, da so zlikovci 50% poslane pšenice s ponarejenimi nakaznicami prigoljufali sebi v prid.
Opozicijski tednik The New Nation iz Dacca je javil, da so v drugem sep-temberskem tednu uspeli „po intenzivnem pritisku“ prepričati le 58 beguncev za povratek. Ko je vse nekako obtičalo na mrtvi točki in so nastajali problemi na obeh straneh meje, je 7. oktobra šel bangladeški notranji minister polkovnik Mustafizur Rahman v enega burmanskih sprejemnih taborišč in tamkaj sklenil s svojim burmanskim kolegom polkovnikom Sein Lwingom nov sporazum. O tem so le objavili, da bodo določbe prvega točno izvedene. Po tem so prepeljali 14 družin s skupaj 84 družinskimi člani pod nadzorstvom UNO komisarja za begunce in uradnikov obeh prizadetih držav in jih v Burmi namestili v sprejemno taborišče Taungbro.
To je bila zadnja vest o usodi dve-stotisočev muslimanskih beguncev. O tem daccaško časopisje ne poroča ničesar več, kar ni najboljše znamenje. Tuji časnikarji, ki zaprosijo vizum za vstop v bangladeško obmejno področje, morajo navesti v podrobnosti svoje namene, zatem čakati par tednov, nakar skušajo na informacijskem ministrstvu pospešiti rešitev. Tam jim redno najprej ljubeznivo zagotovijo, naj le malo počakajo, vse bo koj rešeno. A čez par ur jim odločno sporoče sklepe obeh vlad, da bodo opustile vse, kar bi moglo ovirati povratek beguncev in da torej potovanje tja ni priporočljivo. Na vprašanje, kaj to pomeni, je odgovor nepreklicen: „To pomeni, da ne morete potovati tja. Ko bo zadnji begunec re. patriiran, bodo lahko tuji in domači poročevalci zopet obiskovali obmejno področje.“
Vse te stvari se dogajajo v dobi, ko posamezne države naravnost tekmujejo med seboj z izjavami o spoštovanju človekovih pravic.
Prof. dr. JUAN JESUS RLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
Ordinira'V torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978: za Argentino: $ 12.000 (1.200.000), pri pošiljanju po pošti $ 14,000 (1.400.000); ZDA in Kanada pil pošiljanju z avion, sko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstr*, lija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanj« z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gràficos Vilko S.R.L., Eatad Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. 33-7213.
♦ * *

KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
UME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA LITERARNI ODSEK Sobota, 16. t. m. ob 20
11. kulturni večer
zadnji v tej sezoni.
Predstavitev nove knjige:
Dr. Jože Krivec: PIJ, fant, grenko pijačo
Uvodna beseda: F. Papež. Pogovor s pisateljem: dr. T. Debeljak.
Recitirajo odlomke iz del člani gledališkega odseka.
Knjiga bo na razpolago v v:kup in naročnikom. Na željo jo bo avtor
podpisoval.
Istočasno izide novi 4. zvezek MEDDGBJA, ki ga naročniki lahko
dvignejo.
Na željo pisatelja bo predstavitev v SLOMŠKOVEM DOMU V RAMOS MEJIJI
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse člane in članice na
redni občni zbor •
ki bo v nedeljo, 17. decembra ob 9. uri
Poleg običajnih točk so na dnevnem redu: sklepanje o novih_ zidavah v v Domu, volitve finančnega odbora za nove zidave, zvišanje posmrt-ninskih podpor in članarine ter volitve novega odbora.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo v smislu čl. 16 pravil vršil eno uro pozneje t. j. ob 10 ob katerikoli udeležbi
članstva.
Izredne uradne ure v S L O GI
OB SOBOTAH OD 16. do 19. ure
•	SAMO ZA NALOŽBE DENARJA (Vezani in navadni deleži).
•	‘POKOJNINSKA POSVETOVALNICA — Vodi g. Adolf škrjanec. (Namesto ob sredah, bo odslej ob sobotah od 16. do 19. ure).
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!
PUERTAS PLEGABLES
IntORr nodulo
desde S 22.500.-m2
en maderas, vitraux, • -, laminados plästicos y ?• telas vinilicas
Fäbrica, Ventas y Envios Interior:
Rio de Janeiro 677 Cap. Fèdi 812-7490 y 2069
Sucursales:	Wi '
Capital: Av. JuanB. Justo 3976
San Miguel:
Av. León Gallardo 383 v
INTERMODULE)
opozarja posebej Slovence na
svoje izdelke
Zahvala
Čas me prehiteva in mi ni še mogoče zahvaliti se posebej vsem, neštetim izrazom sožalja in besedam tolažbe, ki mi jih pismeno pošiljajo ljubeznivi prijatelji in znanci ob smrti dragega moža. Zato, prosim,, sprejmite to mojo javno zahvalo za vašo veliko pozornost. Prosim prijaznega razumevanja.
Žalujoči: Jelka, žena Gabrijela in Marjanca Prelog