KRANJ, petek, 14. 1. 1983
CENA 11 din
mzTJS' i
HI
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
St. 3
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
j t-
Teki v Dupljah ' 16. ali 23. januarja
Duplje — Če bo konec tedna le zapadel sneg, kar si želijo predvsem organizatorji množične tekaške prireditve »Po poteh kokrškega odreda«, bodo teki v Dupljah v nedeljo, 16. januarja, sicer pa prihodnjo nedeljo, 23. januarja. Organizacijski komite TVD Partizan Duplje predvideva takle program: v soboto, 15. januarja, s pričetkom ob 9.30 bo v Strahinju tekmovanje v biatlonu za slovenski pokal; v nedeljo ob 8.10 bo seja častnega odbora prireditve s pozdravnimi govori, ob 9.29 start teka na 15 in 30 kilometrov, ob 9.39 start rekreativcev in pionirjev na sedem kilometrov dolgi progi, ob 9.49 start vojakov, pripadnikov enot teritorijalne obrambe in miličnikov na 15 kilometrov, ob 9.55 podelitev knjižnih nagrad za najboljše spise in likovna dela. Podelitve kolajn najboljšim posameznikom bodo takoj po končanem tekmovanju v posamezni disciplini.
Tržič — V Bistrici pri Tržiču so že zasadi/i prvi- »lopah-« za skladišče občinskih blagovnih rezerv. Družno ga gradijo delavci Gradbinca in SGP Tržič, denar pa ob pomoči bančnega posojila združujeta skupščina občine in Mercator. Skladišče bo predvidoma nare d konec poletja. — Foto: F. Perdan
I Zdomci ne razmišljajo o vračanju
Afled novoletnim obiskom v domovini so se na Gorenjskem na Skupnostih za zaposlovanje pozanimali za delo le štirje zdomci ^ Obiska je bilo sicer več, toda vsi so želeli le potrdila za devizne nakupe
. Gospodarsko razvita Gorenjska l*Tia že vrsto let polno zaposlenost prebivalstva, 2*ito tudi odhajanje na v tujino s tega področja ni imelo 5piikšnega obsega kot drugje. Tudi v J^jbolj ugodnem času, ko se meje j ^hodnoevropskih držav za tuje de-J^vce še niso docela zaprle, pred ne-■^ko desetimi, petnajstimi leti, z go-, .^njskega področja ni šlo v tujino ve-ko delavcev. Po podatkih skupnosti ^ zaposlovanje Gorenjske je v obdobju 1965 do 1974 odšlo na tuje le ^koli 2000 delavcev. Vsega skupaj je ^ začasnem delu v tujini z Gorenjce 3000 delavcev. To pomeni, da sta ^jmanj dve tretjini delavcev v tujimi že več kot deset, petnajst let, in je prelomnica, ko se odločajo ali za vr-J^tev domov ali za podaljšanje dela ^ tujem, že mimo. Po tolikem času p namreč treba že govoriti o izse-J^ncih, še posebej takrat, ko je z nji-tudi družina. Večina si je v tem J^su že pridobila ekonomsko trd-/^st/saj gre v pretežni meri za kvalificirane delavce z iskanimi poklici, i ^rjetno se takšnim kategorijam de-3vcev tudi v tako neugodnih gospodarskih razmerah, kot so trenutno v vzhodnoevropskih državah, ni treba M^eveč bati za zaposlitev. Očitno ne ^Ži povsem trditev, da ob gospodarji recesiji najprej izgube delo tuji ^lavci.V Zah. Nemčiji je po podat-
kih za konec lanskega leta nezaposlenih že 2 milijona delavcev, med njimi le 12 odstotkov tujih. Jugoslovanov brez dela je v tej državi 36.000.
O počasnem spreminjanju statusa zdomcev, ki so na delu v tujini že drugo desetletje, v status izseljencev, govori ne nazadnje tudi sila skromno vračanje. Čeprav je v zadnjih dveh letih recesija v zahodnoevropskih državah občutnejša, se to ni odrazilo v bolj množičnem vračanju naših delavcev. Na Gorenjsko se je zadnja leta vrnilo za stalno le po 20 delavcev letno.
Da letos ne bo kaj prida drugače, za sedaj ni nobenih znamenj. Res je sicer, da delavci na začasnem delu v tujini ne skrivajo bojazni pred brezposelnostjo. Zaradi te negotovosti se jih je ob novoletnih praznikih tudi nekaj manj odločilo za obiske v domovini kot sicer. Pričakovali pa bi, da bi se med novoletnimi obiski bolj kot druga leta zanimali za možnost zaposlitve doma. Vendar so se v štirinajstih dneh, pred novim letom in po njem, pri skupnostih za zaposlovanje v vseh gorenjskih občinah oglasili le štirje delavci, čeprav so bila vsak dan odprta vrata in pripravljene informacije o možnostih zaposlitve na Gorenjskem. Tako pičlega zanimanja za možen povratek v do-
movino vsaj na Gorenjskem že dolgo časa ni bilo. Po drugi strani pa spet ni mogoče reči, da zdomci niso prihajali na skupnosti za zaposlovanje: po novi uredbi so namreč te skupnosti pristojne za izdajanje potrdil zdomcem za nakup blaga z dinarji deviznega porekla in nekaj več kot 70 zdomcev je pri skupnostih iskalo samo ta potrdila.
L. M.
Pokal Vitranc bo!
Kranj - Dvaindvajseti pokal Vitranc s tekmama v slalomu in veleslalomu, ki štejeta tudi za svetovni pokal, bo tudi v primeru, če bo ob koncu januarja na smučišču tanka snežna odeja. Organizatorjem bodo priskočili na pomoč Avstrijci s snežnim topom. V soboto, 29. januarja ho na sporedu veleslalom, prvi tek ob 10. uri in drugi ob 13.30. Naslednji dan, v nedeljo, bo slalomska pre-skušnja. Prvi tek se bo pričel ob 10.30 in drugi oh 13. uri. V teh dneh bodo v Kranjsko goro vozili posebni avtobusi in vlaki. Organizatorji pričakujejo tudi tokrat množični obisk, vsaj takšnega kot lani, ko se je pod Vit rancem zbralo prek 40 tisoč ljubiteljev alpskega smučanja.

Veselje na naravnih drsališčih - Sneg noče in noče napraviti veselja šolarjem, ki so v začetku tedna zu nekaj dni odložili šolsko učenost. Na smučišča so v teh dneh odšli le največji navdušenci, večina pa	sprostitve in razvedrila na drsališčih. V teh dneh pride šola/jem prav vsaka
zamrznjena luža. - Naš posnetek prikazuje mlado in staro na h,»bovškem drsa liscu, kjer je zaradi mraza prek celega dne ledena ploskev dovolj debela m varna. Foto: F. Perdan
Razvoj
na stvarnih osnovah
Prva naloga, ki jo morajo zastaviti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ali skupnosti, v občini, republiki, pokrajini in federaciji, je bilanca realnih razmer, ker je le na realnih osnovah mogoče načrtovati naš prihodnji razvoj, ki mora biti kakovosten in v skladu z realnimi možnostmi, je poudaril član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan, ko je na Brdu pri Kranju govoril predsednikom občinskih in medobčinskih svetov ter panožnih organizacij Zveze sindikatov o najbolj aktualnih nalogah, s katerimi se morajo letos spopasti družbenopolitični delavci na vseh ravneh. Zvezni izvršni svet se vse od začetka mandata ukvarja s tem problemom in je, ker mu niso na voljo še vsi podatki, ob sprejemu ekonomske politike za prihodnje leto, sprejel obveznost, da se bodo pogoji gospodarjenja dograjevali, v kolikor bo prišel do drugačnih podatkov.
Prav tako mora obračun v svojem okolju napraviti vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela in družbenopolitična skupnost, kar je še posebna naloga za osnovne organizacije ZK in sindikata. Zavedati se je treba, da smo vsa leta po vojni živeli s pomočjo tuje akumulacije, da smo s tujimi posojili gradili tovarne in kupovali sodobno tehnologijo, nismo pa se naučili in organizirati dela tako, da bi vložena sredstva dobili povrnjena. Prav nič novega ni podatek, da z najsodobnejšimi napravami naredimo komaj 30 odstotkov tistega, kar naredijo tisti, ki so nam stroje prodali. Delamo z visokimi družbenimi stroški in znano je, da so delovni stroški veliko nižji. To so vse rezerve, o katerih je treba razmisliti.
Poseben problem je problem delovne discipline in osebne produktivnosti. V Jugoslaviji smo namreč razvili poseben odnos do izkoriščanja in sicer slabi delavci živijo na račun pridnih in prizadevnih. Vse preveč smo dolga leta pospeševali notranjo porabo in tako ni bilo interesa za izvoz. To se nam sedaj maščuje, saj je naše združeno delo še vedno v največji meri naravnano na domači trg.
Vse te dileme in problemi se odražajo tudi v družbenopolitičnih organizacijah in zato je nujno potrebno doseči tako v ZK kot sindikatih in to na vseh ravneh, tudi v osnovnih organizacijah, idejno enotnost o akciji, o načrtovanju prihodnjega razvoja. Dosedanje izkušnje in tudi zavest ljudi potrjuje, da se je samoupravni sistem uveljavil in, da je treba vse rešitve iskati le po tej poti, na podlagi realnih bilanc in z realnimi načrti.
L. Bogataj
Preberite v današnjem GLASU
(10. stran)
Prihranili 100.000 mark
Zaključni račun
Temelj načrtovanju
So lanska stabilizacijska prizadevanja ostala le pri pozivih ali so dala otipijivejše rezultate, bo pokazala akcija obravnavanja gospodarskih rezultatov v letu 1982 — Dejanski delavčev vpogled v gospodarjenje in temelj prihodnjega načrtovanja
Brdo — Na posvetu predsednikov občinskih, mestnih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije ter predsednikov in sekretarjev republiških odborov sindikatov dejavnosti v ponedeljek in torek na Brdu je bila beseda tudi o trenutno najaktualnejši nalogi sindikata, obravnavi lanskih gospodarskih rezultatov. Akcije »Zaključni računi 82« se bodo poleg sindikatov lotile tudi službe družbenega knjigovodstva, gospodarske zbornice, izvršni sveti in družbeni pravobranilci samoupravljanja. Do prihodnjega meseca bodo družno pripravili skupno poročilo o lanskem gospodarjenju.
V sindikatih že pet let sproti spremljajo in obravnavajo gospodarjenje, s čimer ne bedijo le nad ekonomsko uspešnostjo združenega dela, temveč tudi nad njegovimi samoupravnimi odnosi. Zaradi trših gospodarskih in političnih razmer v minulem letu bo letošnja sklepna obravnava zaključnih računov malce drugačna kot prejšnja leta. Sindikat je vse leto sproti razjasnjeval gospodarski in samoupravni položaj, zato so ob letu delavcem na voljo resnično izčrpni podatki o lanskem gospodarskem in samoupravnem dogajanju. Žal ta spoznanja še niso prodrla v zbore združenega dela, kjer bi bilo moč še širše govoriti o gospodarjenju. Izsledki lanskega sklepnega obračuna gospodarjenja bodo predstavljali tudi temelj načrtovanju raz-'"Ma 7a leto 1983 in tudi srednjero-
čnega načrtovanja. V sindikatu bode ob teh podatkih razmišljali, kako bc v prihodnje s porabo, kakšna usoda čaka gospodarsko šibkejše, bo za stabilizacijski cilj potreben kak nov administrativen poseg in še o čem. S temi informacijami bo sindikat v prihodnje zastavil svoj boj za stabiliza cijo, prelom s slabim gospodarje njem, neproduktivnim zaposlova njem, delitvijo dohodka iz prazne vreče, naraščajočo inflacijo ... Re zultat lanskega zaključnega račune naj bi bil dovolj zgovoren temelj, ne katerem bodo delavci gradili lete 1983. Delavci bodo hoteli poleg sta nja v lastnih delovnih okoljih vedet: tudi, kako se gospodari s sredstvi, ki jih združujejo v bankah, zavarovalnicah, samoupravnih interesnih skupnostih, terjali pa bodo tudi raz jasnitev mnogih samoupravnih od nosov v združenem delu, kako se uresničujejo dogovori, povpraševal po odgovornosti.
Poročila o gospodarjenju (pripra vile jih bodo SDK, gospodarske zbornice in izvršni sveti) ter o ures ničevanju samoupravnega položaje delavca (tu bodo sindikatom poma gali družbeni pravobranilci samou pravljanja) bodo morala biti jasna, primerljiva in ne zgolj številčna slika lanskega leta, kajti delavci jih hočejo za pomoč pri načrtovanju, odločanju o prihodnjem gospodarjenju to ne bo smel biti le »pesek v oči« ir speljevanje s prave poti.
D. Z. Žlebir
Uradni vestnik Gorenjske
V torek, 18. januarja 1983 bomo objavili KAZALO predpisov in drugih aktov objavljenih v Uradnem vestni-ku Gorenjske v letu 1982
O LAS 2. stran
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
PETEK, 14. JANUARJA 1983
Zdravstvu pohaja dinarska sapa
Jeseniška zdravstvena skupnost bo tudi letos razpolagala z manj denarja, kot bi ga potrebovala — Varčevanje in večji prispevek
zavarovancev
Jesenice — Jeseniški zdravstveni skupnosti, ki je bila že minulo leto zaradi izredno visokih stroškov v izgubi, kaj slabo kaže tudi letos. Sredstva, ki jih po prispevni stopnji namenja združeno delo, bodo še vedno prepičla za program, ki ga uresničujejo \ okviru zdravstvene sk upnost i.
Vsa sredstva za občinsko zdravstveno skupnost se povečujejo za okoli lf) odstotkov: sredstva za neposredno zdravstveno varstvo se povečujejo za 15 odstotkov, kar je manj od sicer nizko predvidene inflacije, ki naj bi bila letos 20-od-stotna. Izkušnje kažejo, da sredstva za neposredno zdravstveno varstvo naraščajo letno s stopnjo inflacije.
Razširitev dodatnega programa v neposrednem zdravstvenem varstvu pomeni po cenah lanskega leta kar precejšnje stroške. Tako naj bi za investicijsko vzdrževanje v Novem gradu namenili 500.000 dinarjev, za specialistično dejavnost — dializo 2 milijona 400. (KM) dinarjev in za diagnostiko v internist iki. za bol-
Šola za starše
Radovljica — V osnovnih šolah radovljiške občine zadnja leta posvečajo veliko pozornosti izobraževanju staršev. S sodelovanjem Delavske univerze so tudi letošnje šolsko leto organizirali ciklus predavanj za starše učencev od prvega do osmega razreda. Zavedajo se pomena sodelovanja staršev s šolo, zato je to ena od oblik, s katero skušajo obveščati starše o posebnostih in problematiki dela na šoli. Predavanja so prilagojena posameznim razvojnim stopnjam, manjše skupine pa omogočajo razgovor, s katerim razrešijo marsikatero vprašanje, ki jih zastavljajo tudi starši. Takšna oblika sodelovanja je prerasla nekdanja predavanja enkrat ali dvakrat na leto za vse starše skupaj.
Novi zakon o osnovni šoli poudarja povezovanje osnovne šole in vzgojno varstvenih organizacij pri pripravi otrok na šolo. Zato so pritegnili tudi starše otrok, ki letos obiskujejo tako imenovano malo Šolo. Tako kot je v pogledu intelektualne, osebnostne in fizične zrelosti pomemben vstop otroka v šolo je pomemben tudi izstop oziroma odločanje za poklic. S sodelovanjem skupnosti za zaposlovanje pripravljajo tudi tovrstna predavanja za starše.
Pripravljajo tudi druga tematska predavanja kot so vzgoja puber-tetnika, pojav agresivnosti otrok, izrazite razvojne oziroma posebne učne težave zlasti v prvih letih šolanja, zdrava prehrana, izraba prostega časa in učne navade, medo-sebni odnosi med vrstniki in v družini.
Starši radi obiskujejo predavanja, kar kaže na njihovo pripravljenost za sodelovanje s šolo. Predavanja seveda prinesejo tudi nova spoznanja, saj posamezne teme strokovno obravnavajo. K sodelovanju namreč pritegnejo različne strokovnjake, ki se ukvarjajo prav s šolskimi otroci. V bodoče zato pričakujejo še večji odziv staršev, kakor tudi njihove predloge pri oblikovanju programa predavanj.	Majda Poljšak
nišmčno zdravljenje milijon dinarjev. Odhodki za razširitev programa zdravstvene skupnosti niso bili dodatno priznani, zato bodo morali te stroške pokrivati znotraj predvidenih sredstev.
Olninska zdravstvena skupnost letos ne b<> mogla financirati programa le z <»koli 17-odstotnim povečanjem sredstev. Omejiti se bo morala na razpoložljiva sredstva, ki pa omogočajo povečanje stroškov le za H odstotkov. Ker se interesnim skupnostim lahko povečajo sredstva le za 10 odstotkov, bo prispevek združenega dela znašal okoli 102 milijona dinarjev in se s 1. januarjem zbira po prispevni stopnji 10,04 . odstotka \;»ini/ie <><■<>• ■ -m- razlike med pot rebnimi in razpoložljivimi sredstvi za in »'<ni<V\ ;m je programa znašajo :>2 milijonov dinarjev ali H odstotkov dogovorjenih sredstev združenega dela za lani.
Zdravstvenim delavcem zato ne ostane drugega kot to, da kar najbolj znižajo stroške, da zmanjšujejo pravice uporabnikov in povečajo neposredni prispevek zavarovancev. da se dogovorijo v svobodni menjavi dela le v okviru razpoložljivih sredstev, kar pomeni, da delavci v zdravstvu nimajo ustreznega standarda in da bistveno povečajo neposredno menjavo dela. S tem bi vsaj delno omilili socialne razlike, vendar pa razlik, ki izhajajo iz različnega finančnega položaja delovnih organizacij v občini, ne bo možno preprečiti. Vsekakor pri tem ostaja odprto vprašanje republiške solidarnosti, saj bi morali nameniti letos kar 7 milijonov dinarjev.
Zdravstvo bo zatorej razpolagalo z manj denarja kot lani. še posebej, ker bo letos treba pokriti izgubo lanskega leta. Vsekakor bo v tem letu v občinski zdravstveni skupnosti precej težav, če se uporabniki in izvajalci ne bodo dogovorili še za drugačne vire financiranja.
I). Sede j
Učinkovitost potrošniških svetov
V današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja bi morali imeti sveti potrošnikov pomembnejšo vlogo, predvsem pri preskrbi. Naša zakonodaja omogoča potrošnikom, da se samoupravno organizirajo in da vplivajo tako na proizvodnjo kot na blagovni promet ter vedno bolj obvladujejo celoten tok dogajanj v vseh fazah reprodukcije, od proizvodnje prek menjave do potrošnje. Vendar pa se ta proces prepočasi uresničuje.
Marsikje so ustanovljeni sveti potrošnikov, vendar so bili doslej doseženi v glavnem le organizacijski uspehi. Ugodna ocena organiziranosti potrošnikov pa zbledi ob analizi vsebine njihovega dela. Osnovna ugotovitev je že to, da v pretežni večini novoustanovljenih svetov potrošnikov niso sprejeli niti svojih delovnih programov. Tam, kjer so jih sprejeli, pa večji del le-teh ni bil uresničen. Vzrokov za to je več, med pomembnejšimi pa je vsekakor slabo kadrovanje v svete potrošnikov. Nadalje je značilna ugotovitev, da je blagovni denarni promet vedno potekal mimo organiziranih potrošnikov. Premajhna je bila doslej tudi zainteresiranost organizacij združenega dela, ki so po zakonu o bla-
govnem prometu dolžite ustvarjati pogoje za uresničevanje ustavne vloge potrošniških svetov. In nenazadnje se je na družbeno organiziranje in delovanje svetov potrošnikov gledalo kot na nekaj, kar je samo sebi namen, ločeno od celotnega samoupravnega delegatskega sistema in graditve odnosov v družbeni reprodukciji. To se je odražalo v premajhni vključenosti svetov potrošnikov v delo skupščin krajanih skupnosti ter na vsebinsko vpetost v delo delegacij krajevnih skupnosti v občinskih skupščinah in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
Krajevna skupnost je temeljna skupnost za organiziranje in delovanje svetov potrošnikov, saj se v njej najbolj neposredno in vsakodnevno odpirajo osnovni problemi s področja potrošnje. Zato bi v sedanjih zastrenih gospodarskih razmerah prav tod morali ponovno preveriti vse organizacijske dosežke in slabosti. Hkrati bi bilo potrebno in sprejeti takšne programe, da bo uresničevanje le-teh potrjevalo tudi večjo učinkovitost potrošniških svetov.
A. Z.
Podražitve v dovoljenih mejah
Tržič — Občinska skupnost za cene, katere delo sloni na določilih republiškega dogovora o izvajanju politike cen in programa sprememb cen, je lani odobrila višje cene v domu Petra Uzarja, v vzgojnovar-stvenem zavodu Tončke M okorel in v osnovnih šolah za prehrano, vse za sedemnajst odstotkov, v povprečju za šestnajst odstotkov višje cene komunalnih storitev, in sicer voda-rine, kanalščine in smetarine, medtem ko so cene pogrebnih in tem ko so cene pogrebnih in tržničnih storitev ostale nespremenjene. Razen tega so se za štirinajst odstotkov povišale še cene mestnega prometa in za šestnajst odstotkov cene avto-moto storitev.
Svet tržiške skupnosti za cene je obravnaval tudi 83 vlog za potrditev cen za izdelke in storitve družbenega in zasebnega sektorja; za gostinske
in frizerske storitve, za kemično čiščenje in režijske ure zasebnih obrtnikov.
Izračun prikazuje v povprečju 8,27-odstotno povišanje cen iz občinske pristojnosti v prvem lanskem polletju oziroma 8,55-odstotno v sedmih mesecih. Cene iz občinske pristojnosti torej niso prekoračile dogovorjenih meja. Ob tem pa je ostalo neuresničeno povišanje stanarin za dvanjast odstotkov in najemnin za šestnajst odstotkov, cen kamna, peska in gramoza ter kopice obrtnih izdelkov in storitev.
Po zamrznitvi cen je občinska skupnost prejela še devetnajst vlog za potrditev cen. Deset jih je zavrnila, ker pogoji za podražitve niso bili utemeljeni, druge pa so bile vloge novih obrtnikov, za katere je postala pristojna zvezna skupnost za cene.	H. J.
Do Šempetra spet po bližnjici - Pred leti smo v Glasu zapisal,, da je
ena velikih želja takrat 90-letne MameljnoveAlbine iz Strazisea ta, da hi lahko še kdaj po stari bližnjici prišla do Šempetra, pa do stezic, k, rodijo na Šmarjetno. Dolge ovinke je morala obirati pa vsi ostali Straži šan i. odkar so zaprli prehod pri Sicarjevi hiši. Pred prazniki pa seje vzelo skupaj kakšnih petnajst krajanov in so pot udarniško ured,h. Krajevna skupnost je dela osem kubikov peska, krajani pa pokazali roblem ie rešen. Kako malo je treba, mar ne > — horo:
dobro voljo in p D. Dolenc
Štipendijska politika na starih tirih
Neizdelani kadrovski plani in nepovezanost šolstva z združenim delom so po mnenju mladih Tržičanov glavni vzrok za zatikanja pri pridobivanju kadrovskih štipendij in pri iskanju zaposlitve po končanem šolanju
primeru pa sprejme drugo, navadno manj zahtevno delo. V zaposlitveni krizi je to sicer skoraj nujno, vendar pa na drugi strani ostajajo kadrovske štipendije za nekatera gospodarska področja nerazdeljene. Zaradi vseh teh negotovosti se vedno več prosilcev poteguje za štipendije iz združenih sredstev, kjer je osnovno merilo socialni položaj, drugotnega pomena pa učni uspeh, ki odloča pri
kadrovskih štipendijah.
Tržiški štipendisti pogrešajo tudi tesnejšo povezanost z bodočo delovno sredino. Stalnih vezi med njimi ni, razen morda nekaj tednov dela med počitnicami in srečanj ob povišanju štipendij.	H. Jelovčan
Tržič - Mladi v tržiški občini ugotavljajo, da štipendijska politika še vedno teče po ustaljenih »železnih« tirih, ločeno od preobrazbe šolstva. Iz dneva v dan je namreč bolj nevzdržno razmerje med višino štipendije in življenjskimi stroški, vse bolj zaskrbljujoče pa je tudi zmanjšanje števila razpisanih štipendij.
V	tržiški občini ni podatkov, koliko učencev in študentov prejema kadrovske štipendije; največkrat zaradi okorelosti kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, ki nimajo ne srednjeročnih ne dolgoročnih planov potreb po kadrih. Prav neizdelani kadrovski plani in nepovezanost šolstva z združenim delom pa so, kot menijo mladi, vzrok za zatikanja pri pridobivanju kadrovskih štipendij in pri iskanju zaposlitve po končanem šolanju.
Ob tem se sprašujejo, ali organizacije združenega dela štipendirajo mlade zato. da zadostijo nekemu nenapisanemu normativu, ali zato, da bodo pridobile nove strokovne delavce. Štipendistu namreč kadrovska štipendija še vedno ne zagotavlja zaposlitve. Razmer seveda ne gre posploševati.
Druga težava, s katero se spopadajo štipendisti po končanem šolanju, je pripravniška doba, ki bi jo morali obravnavati kot nadaljevanje vzgojnoizobraževalnega procesa. Zatakne pa se običajno že pri mentorstvu, ki ga marsikateri pripravnik sploh nima oziroma se sicer izkušeni delavci pri prenašanju praktičnih znanj na pripravnika ne znajdejo.
V	zvezi z bojaznijo štipendistov, da kljub kadrovski štipendiji ne bodo dobili zaposlitve, velja izpostaviti tudi vsebino pogodbe o štipendiranju. Ce organizacija združenega dela nima mesta, primernega Stipendistovi izobrazbi, lahko le-ta ostane na cesti, v najboljšem
Delavni upokojenci
Podnart — V ponedeljek, 10. janu arja, je bila v domu kulture v Pod nartu redna seja izvršnega in nadzornega odbora društva upokojencev. Na seji so se dogovorili, da bo programsko-volilna konferenca dru štva upokojencev v nedeljo, 20. februarja. Pripravili so kandidatno listo za novo vodstvo, ki jo bodo dali \ razpravo in potrditev koordinacij sk ' kadrovski komisiji pri krajevni kor ferenci SZDL Podnart. Na prograr sko-volilni konferenci bodo ocen.; delo v preteklem letu in sprejeli p^ gram dela. Potrdili bodo novo višim članarine, članom priporočili, naj se
v	čim večjem številu naročijo na gla silo Vzajemnost, zbrali bodo kandt date za letovanje v počitniških do movih v letošnjem letu, priporoči', naj se upokojenci ponovno včlanijo sindikalne organizacije tam, kjer sc bili pred upokojitvijo zaposleni, te izvolili novo vodstvo. Na ponedeljke
vi	seji sta predsednik in tajnik ob činskega odbora upokojencev Rade vljica med drugim pohvalila aktiv nost upokojencev v Podnartu.
Ciril Rozman
Besedo imajo sekretarji komitejev OK ZKS
Povezati razdrobljeni turizem

BRANKO ČOP, sekretar komiteja občinske konference ZKS Radovljica: »V radovljiški občini nimamo dolgoročnega razvojnega programa turizma, zato premikov ni. Za akcijsko konferenco o turističnem gospodarstvu smo pripravili nekaj korenitih predlogov, ki ne bodo sprejemljivi za vse. Nanašajo se predvsem na povezovanje turističnega gospodarstva, porabo turistične takse in naložbe. Menim, da bosta le sodelovanje in pameten razvojni program odpravila tradicionalno nasprotje med Bohinjem in Bledom, saj Bohinj še vedno resnično živi v kotu.«
Radovljica - V nizu pogovorov smo tokrat dali besedo Branku Čopu, sekretarju komiteja občinske konference ZKS Radovljica. Uvodoma je
osvetlil priprave na programsko konferenco in aktualne usmeritve gospodarjenja, največ pozornosti pa je dal akcijski konferenci o turističnem gospodarstvu radovljiške občine, ki jo bodo radovljiški komunisti pripravili konec januarja.
V pripravah na programsko konferenco zdaj poteka široka javna razprava, v kateri dajejo poudarek organiziranosti in idejni naravnanosti zveze komunistov. Poživili so jo razgovori s sekretarji osnovnih organizacij. »Osrednje je vprašanje, kako dati osnovnim organizacijam moč, da bodo začele premikati stvari. Z delom vseh nismo zadovoljni,« ocenjuje Branko Čop, »bistvenih premikov še vedno ni, ponekod delajo še vedno fo-rumsko, čakajo, kaj bo prišlo z vrha. Povsod niso dobro izbrali vodstva osnovnih organizacij, kar je seveda zelo pomembno. Osnovne organizacije morajo voditi močni ijudje. ki ne iščejo opore pri vodilnih delavcih, saj sicer prihaja do prepletanja. Javna razprava bo dala odgovor, kako komunisti delujemo, kje smo v našem družbenem sistemu. Če bodo osnovne organizacije dobro opravile delo, ga ocenile, kot je treba, bodo progra-
mi konkretni in tak bo lahko tudi občinski program.«
Nove oblike akcijskega povezovanja so komunisti uvedli v nekaterih večjih delovnih organizacijah, kot so Gozdno gospodarstvo Bled, Elan Begunje, Lip Bled in Veriga Lesce. Povezujejo se na ravni delovne organizacije, kar onemogoča zapiranje v zgolj temeljne organizacije. Ob takšnem zapiranju se komunisti ukvarjajo le s svojimi ozkimi problemi, ne vidijo pa celotnega kolektiva. Poskusi akcijskega povezovanja so že pokazali dobre rezultate.
»V najtežjem položaju so osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer naša organiziranost najbolj škriplje,« pravi Branko Čop. Komunisti v krajevnih skupnostih so odmaknjeni od dela, žive povezave ni. V krajevnih osnovnih organizacijah deluje večinoma le nekaj aktivnih posameznikov, ostalo so upokojenci.
Tako kot drugod so tudi radovljiški komunisti sprejeli aktualne usmeritve glede gospodarjenja. Naloge so vsem dobro znane, saj posebnosti v radovljiški občini ni. Osrednja so vsekakor prizadevanja za izvoz. Posebej pa je Branko Čop omeni! odnos do
načrtovanja. Ponekod so načrti še vedno spiski želja, čeprav se je nasploh odnos do načrtovanja vendarle bistveno popravil. Ob prizadevanjih za dobro gospodarjenje je Branko Čop poudaril, da se v zvezi komunistov zelo zavzemajo, da bi poslovodne funkcije prevzemali mladi, sposobni, neobremenjeni ljudje. »Povsod, kjer bodo slabo gospodarili zaradi subjektivnih razlogov, bomo vztrajali na zamenjavi.«
Radovljiški komunisti pripravljajo konec januarja akcijsko konferenco o turističnem gospodarstvu v radovljiški občini. Gradivo za konferenco je prav zdaj v razpravi, vsebuje pa natančno predstavitev turističnega gospodarstva v radovjiški občini in rezultate, ki jih dosega. Obširno je predstavljena sedanja organiziranost turističnega gospodarstva, v občini in povezave v širši skupnosti. Gradivo vsebuje tudi stališča in usmeritve za razvoj turističnega gospodarstva, natančno so opredeljene naloge posameznih dejavnikov, kot so turistična poslovna skupnost., organizacije združenega dela s področja turizma, turistično društvo, občinski izvršni svet, posamezne samoupravne interesne skupnosti.
»Akcijska konferenca naj bi dalu konkretne odgovore. Pripravili smo nekaj odločnih, korenitih predlogov, za katere vemo, da ne bodo sprejemljivi za vse. Nanašajo se predvsem na
povezovanje turističnega gospodarstva, porabo turistične takse in naložbe.«	. .
V radovljiški občini je turistično gospodarstvo razdrobljeno. »Nimamo dolgoročnega programa razvoja turizma, zato premikov ni. Le sodelovanje in pameten razvojni program bi dokončno odpravila tradicionalno nasprotje med Bledom in Bohinjem, saj Bohinj še vedno resnično živi v kotu« pravi Branko Čop. Sodelovanje in povezovanje na ravni turističnega kraja je posebej P^emb o pri naložbah in na Bledu bo lahko le celotno turistično gospodarstvo prevzelo in preuredilo vilo Bled v turistične namene.
»Tudi o porabi turistične takse bomo spregovorili na akcijski konferenci saj je naša občina po obsegu zbrane turistične takse na drugem mestu v Sloveniji in tega denarja torej ni malo Turistično takso bomo v bodoče še bolj namensko uporabili in v ta namen bomo pripravili poseben do
'»Posebej pomembni pa so poSegl prostor,« pravi Branko Cop »Načrte vane zajezitve Save pri Radovljici ie pod Bledom so popolnoma nesp^ .-ni nomeniio tako grob n.>
nod iiieooin r-r;
iemljive, saj pomenijo tako grob po-
segv naravo, da bi bilo to katastrofa!
no za turistično gospodarstvo. Ta pr0. stor ni za razprodaje, in fcjta. načrt nam povzročajo hude
PETEK. 14. JANUARJA 1983
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
.3. STRAN GLAS
Obilica predpisov hromi nagrajevanje po delu
Nagrajevanje po delu in rezultatih dela sodi med razvojne cilje, ki naj delavca motivirajo za boljše gospodarjenje. Čeprav imamo na to temo obilico dokumentov, ki pravno, tehnično, samoupravno in ekonomsko razmotavajo zapleteno problematiko dohodkovnih odnosov, pa manjka nekega vzvoda, ki bi teoretično izdelana merila prenesel v prakso.
Rečeno je, da težki gospodarski Časi in vse manj sredstev za porabo zanimajo uveljavljanje načel delitve po delu. Deloma to drži, saj kaže dohodek najprej ustvariti, šele nato deliti. Zaradi prednosti izvoza delov-
ne organizacije namenjajo vse sile proizvodnji za tuje tržišče, da bi bile s pridobljenimi devizami sposobne enostavne reprodukcije, pri tem pa izgubljajo precej dohodka. Tudi omejene naložbe niso v prid dolgoročno večjemu dohodku, to pa kajpak vpliva tudi na delitvena razmerja.
Sodeč po dokumentih, sprejetih o delitvi po delu, bi moralo biti to dobro urejeno, vendar tega področja še vedno ne obvladujemo. Nekaj premikov je sicer v neposredni proizvodnji, kjer so postavljena merila za količino, kakovost in gospodarnost dela dokaj enostavna.
Delegati niso pismonoše
Gorenjsko posvetovanje o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema
Jesenice - V Sloveniji so se ta teden začela posvetovanja o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Organizira jih republiška skupščina v sodelovanju z republiško konferenco socialistične zveze in republiškim svetom zveze sindikatov. Osrednja vprašanja na posvetih, ki bodo trajali do konca tega meseca, so položaj delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih delo družbenopolitičnih organizacij v njih in metode ter nacim dela skupscm. To so prvi posveti v tem mandatnem obdobju v republiki. Ocena le-teh bo služila za razpravo v republiški skupščini 30. marca ko naj bi se na podlagi poroTila dogovorili za naloge, oblike in metode dela v prihodnje. V sredo je bilo takšno posvetovanje za predstavnike vseh gorenjskih družbenopolitičnih skupnosti na Jesenicah	.
Na področju razvijanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov sta za nami že dve mandatni obdobji, zato nekaj piomrskih izkušenj na tem področju že imamo. Prav v sedanjem tretjem obdobju pa smo priča nekaterim administrativnim pritiskom in to pomeni veliko
knvit JniL delegatskega sistema odvisna od učinkovitosti druzbe-nop^ti^nfh^ganizacij lzhajati je treba iz ugotovitve, da se delegatsko odločanje ne začni pri	SriJSSla-Zato ie treba krepiti neforumsko delo in si prizadevati, da pripravlja
nfe skupščinskih programov ne bo prepuščeno strokovnim službam, ki p&nasto^
združenega^dela^nv zto"fn več Jat izpostavljeni taUnim pritisk^, pri čemer pa prav družbenopolitične organizacije niso odigrale
pravilne in odločilne vloge.	ti. konferenc socialistične zveze
Nedavne programske se je občinskihikonferene scgj^oier^e
so nnkazale da so delegatske skupscine po izvolitvi zaceie zelo zavzeto
z de?om Vendar ^a ta zavzetost zadnje čase popušča. Ker gre sele za
Ltetek manija obdobja, v tak*
slabo usposobljenost delegatov,
zlike med deklarirano vlogo delegatov m aej^ neučinkovite m'etode,
EMd!ifo\Tial7graVd!v1red sejo neusklajenost skupščinskih urami TOKI za odociovu g	organizacij, premalo naka-
programov s programi druzbenopoU«cn 8 pr0gram0v skupščin
na	klopeh včasih
se, ki iz občin prinašajo sprejeta, sUUsca i	P zagovarjanju svo-
nem postopku niso priprav^n,Spust,tivo ep S /„^
jSkS^S-rtSKOT^^-S^55^^^,^ -pokite-i. od-
unnormirani aeiegau,	nastop največkrat nima me skupnega
s stali^črdeleg^j Obo j e nf uski a j en o^ biŽtvom delegatskih skupščin,
za ^ar nostjo^n-ecej šnj o	^^ ^j®
Tokratni posvet ie bil namenjen bolj organizacijskim vprašanjem pri ra^iaSu delegatskega sistema in delegatskih odnosov in je pokazal, da^je na Gorenj skem na vseh
klaievanie v okviru socialistične zveze. Ugotovili so tudi, da kasnijo z izobraževani em delegatov. V prihodnje bi na tovrstnih posvetih morah p^sv^iti večt^s k rb tu d i vsebinskim vprašanjem kar bi nedvomno
prav tako
pripomoglo k boljšemu delovanju de ega s .ega^ema.
V-----------
J
Zatakne pa se pri merjenju strokovnih del in tudi administracije.
V proizvodnji se je kajpak mudilo uveljaviti pravičnejše nagrajevanje delavcev na težavnih delih, saj je k temu silil neprestan odliv. Mnogokje so to rešili enostavno — kar povprek so vsem proizvodnim delavcem prisodili za nekaj odstotkov višje dohodke. Krivica je storjena delavcem, ki morda drugje prispevajo enako ali še več, a so njihovi dohodki slališi.
Različen dohodkovni položaj delavcev iste stroke, ki približno enako prispevajo k pridobivanju dohodka, ni nič nenavadnega, saj so tudi delovne organizacije v različnem položaju. Pobožna želja sindikata je »za približno enako delo približno enako plačilo«. Toda, dokler bodo dohodek bolj krojile cene kot delo, je težko uveljaviti takšno prakso. Težko, ne pa nemogoče. Čeprav delavec ob neštetih sporazumih sčasoma izgublja up, da bodo teoretske formulacije o nagrajevanju po delu kdaj postale resničnost, sindikat pripravlja še en dokument. Do konca prihodnjega leta bo sprejet panožni sporazum o takoimenova-nih »tipičnih delih« v posameznih strokah. Ob primerjavi takih, podobnih delovnih organizacij in panog naj bi nastala merila, razumnejša od današnjih.
Rešitev seveda ni v predpisu, ki bo nadvladal vse dosedanje, temveč v izmenjavi izkušenj med organizacijami in panogami, kjer bodo najbolje vedeli, kako od zapisanega v prakso. Da z novimi predpisi o nagrajevanju po delu ne bi znova zašli zgolj v teorijo, ki je ne bo mogoče prenesti v prakso, se kaže opreti na družbeni katalog del in na merila, ki bodo usmerjala delitev dohodka v panogah. Ce bo ta korak uspel, bi se lahko v nekaj letih uveljavil celoten sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
D. Z. Zlebir
Kršitelji in prekoračitelji
Po večkratni razpravi je radovljiški izvršni svet vendarle povedal, katere organizacije so v devetih mesecih lanskega leta pri osebnih dohodkih kršile dogovor in so označene kot prekoračite-
Mi
skih sprememb, in Čevljarstvo Triglav Bohinjska Bistrica, kjer so povprečni osebni dohodki zelo nizki.
Za vse temeljne organizacije, ki imajo sedež delovne organizacije izven občine in presegajo dovoljeno maso sredstev za osebne dohodke, so ugotovili, da so usklajene na ravni delovne organizacije. To so Iskri-ni temeljni organizaciji Instrumenti Otoče in Mehanizmi 'Lipnica, Karto-nažna tovarna Ljubljana — temeljna organizacija Jelplast Kamna gorica, Živila Kranj — temeljna organizacija Trgovina Bled in Kompasov hotel Stane Žagar v Bohinju.
Med delovnimi skupnostmi je rast osebnih dohodkov močno presegla Verigina, vendar upravičeno, zaradi organizacijskih sprememb. Delovna skupnost Planum Radovljica, ki prav tako močno presega rast osebnih dohodkov, je podala obrazložitev, iz katere je razvidno, da so na osnovi meril usklajeni. Delovna skupnost GLG Bled pa je osebne dohodke izplačevala skladno z rastjo osebnih dohodkov članic sestavljene organizacije.
Organizacije združenega dela s področja negospodarstva, ki so v devetih mesecih presegle 16-odstotno dovoljeno rast osebnih dohodkov. Osnovna šola Lesce, Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Osnovna šola Gorje in zdravstveni domovi.
Šolski center Radovljica in Dom dr. Janka Benedika po izvedenem poračunu ne presegata dovoljene rasti, iz utemeljenih razlogov pa ni kršitelj delovna skupnost telesnokul-turne skupnosti.
M. Volčjak
Radovljica — Po večkratni razpravi je radovljiški izvršni svet na zadnji decembrski seji sprejel sklepe, ki se nanašajo na izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v devetih mesecih lanskega leta. Vse organizacije združenega dela, ki so v devetih mesecih presegle rast osebnih dohodkov, morajo do zaključnega računa poračunati osebne dohodke z dejanskim stanjem primerljivega dohodka, v načrtu za letošnje leto pa morajo kot osnovo upoštevati lani dovoljeno maso za osebne dohodke.
Kot kršitelje so označili Gozdar-sko-kmetijsko zadrugo Srednja vas, radovljiško temeljno organizacijo PTT Kranj, Špecerijo Bled, temeljno organizacijo Igralnica HTP Bled in Frizerski salon Nada iz Radovljice. Iz neupravičenih vzrokov so prekoračili izplačila osebnih dohodkov v primerjavi s polletjem. Kot objektivno so upoštevali le novo investicijo Golf, ki se nanaša na več izplačanih sredstev za osebne dohodke pri Igralnici.
Kot prekoračitelje so označili tiste organizacije združenega dela, ki sicer prekoračujejo dovoljeno rast sredstev za osebne dohodke, vendar je iz podatkov razvidno, da upoštevajo priporočila izvršnega sveta in se jim odstotek preseganja manjša. To so Filbo Bohinjska Bistrica, LIP Bled, Kmetijska zadruga Bled, El-mont Bled, Murka Lesce, Mizarstvo Mira Radovljica, Komunalno gospodarstvo Radovljica in Zavod za gojitev divjadi Bled.
Zaradi objektivnih okoliščin ni kršitelj Ključavničarstvo Radovljica, kjer rast presegajo zaradi kadrov-
Najpomembnejši ostaja izvoz
Pred delegate kranjske občinske skupščine prihaja predlog resolucije za leto 1983, ki ohranja že z osnutkom začrtane materialne okvire razvoja
Kranj — Delegati kranjske občinske skupščine bodo na prvi letošnji seji razpravljali o predlogu letošnje resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja v občini Kranj. Osnutek resolucije je skupščina sprejela že konec novembra, razprava o osnutku, še bolj pa dosti kasneje znani materialni okviri razvoja v tem letu, ki jih je prinesla republiška resolucija, pa so vplivali na precejšnje spremembe predloga resolucije.
Izvozne naloge kranjskega go-spdarstva so vsekakor tudi'v predlogu resolucije med najpomembnejšimi, čeprav še vedno po posameznih delovnih organizacijah ostajajo pri prvotnih napovedih o izvozu in uvozu za to leto. Kranjsko gospodarstvo je napovedalo 17-odstotno rast konvertibilnega izvoza in enako rast skupnega izvoza, ob tem naj bi se uvoz s konvertibile zvečal za 14 odstotkov, skupni uvoz pa za 19 odstotkov. Vse te planske naloge pa še niso usklajene v skupnosti za ekonomske odnose s tujino, zato tudi posamezne zadolžitve glede izvoza v resoluciji še niso navedene.
Materialni okviri razvoja so v predlogu kranjske resolucije ostali
nespremenjeni. Obseg industrijske proizvodnje naj bi se povečal letos za 3 odstotke. Ko je o predlogu resolucije razpravljal na zadnji seji kranjski izvršni svet, je menil, da takšno povečanje ni prezahtevno, saj temelji predvsem — tako kot tudi v republiki — na povečevanju proizvodnje električnih strojev in aparatov, prav ta dejavnost pa je v kranjski občini zelo razvita. Pomembnejše povečanje proizvodnje je predvideno tudi v kmetijstvu, zato so v predlogu za razliko od osnutka resolucije vneseni podrobnejši podatki o predvidenem količinskem porastu pridelave hrane v letu 1983.
Predlog resolucije ne prinaša nič novega glede investiranja v tem letu, možnosti ostajajo še naprej skromne, spisek prijavljenih investicij ni spremenjen, niti še ni določena prioriteta. Prav tako ni bistvenih sprememb glede gospodarske infrastrukture; gre le za manjše dopolnitve, kot so gradnja severnega priključka komunalne cone na magistralno cesto, možnosti sovlaganja v premogovnike in drugo.
Povsem drugačno pa je zdaj v predlogu razporejanje družbenega proizvoda dohodka in oblikovanje
srestev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. Usmeritve v predlogu resolucije zdaj predvidevajo za 35 odstotkov počasnejšo rast bruto osebnih dohodkov za rastjo dohodka, kar pomeni, da bodo lahko bruto osebni dohodki letos porasli za 15 odstotkov, sredstva za skupno porabo, ki bodo rasla za polovico počasneje od dohodka, pa naj bi bila letos večja za 11,5 odstotka. V celoti pa bodo sredstva za skupno porabo v občini še nekoliko višja, ker se bodo morala povečati sredstva za socialno varnost brezposelnih, usposabljanje invalidov in višja bodo tudi nadomestila osebnega dohodka za bolezen. Višja od predvidenih v osnutku resolucije bodo tudi sredstva za republiške interesne skupnosti.
Predlog resolucije prinaša tudi spremembe v poglavju o zaposlovanju v letu 1983. Čeprav postopek usklajevanja v skupnostih za zaposlovanje glede napovedi o potrebah po delavcih v tem letu z organizacijami združenega dela še teče, se bodo rezultati usklajevanja verjetno povsem približali resolucijskemu enemu odstotku povečanja zaposlitve v tem letu, kar z novimi in nadomestnimi zaposlitvami pomeni 830 delavcev. Predlog resolucije še posebej poudarja zaposlovanje pripravnikov in zmanjševanje vseh oblik izrednega dela.	l. M.
Ml PA NISMO SE UKLONILI
^dravljica z zlatim tiskom
Partizanski tehniki in tiskarji so bili Posebna udarna sila narodnoosvobodilnega boja. Bili so edinstven primer * legalne dejavnosti v središču okupirale Evrope, na ozemlju, ki ga je okupator štel za sestavni del Reicha. Na Gorenjskem je njihovo delo teklo nepretrgoma vsa leta vojne v najtežjih pogojih ilegale. Raslo in doživljalo udarce, not je rasel narodni upor vse do kontne zmage nad fašističnimi silami.
L Ni naključje, da so na svečanosti ob prazniku občine Š kol j a Loka podelili domicilno listino Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske, saj so med vojno le ti najmo-K**eie delovali prav na področju sedanje obci-Skofja Loka. Lahko bi se reklo, da je bila tem območju zibelka partizanskega gibala na Gorenjskem. Tod so se prvi letaki z Vojnimi parolami pojavih ze avgusta leta v &41. Pozno jeseni 1942. leta je začela delovati J^hnika Poljanskega bataljona. Ze pred poletom 1943 so delovale dobro organizirane teh ?ike pri Pokrajinskem komiteju KPS ža Go-S^njsko, rajonska tehnika v Pri moževi zagi v pkofji Loki in rajonska tehnika za Selsko do-Jno v Davči 1944. leta so nastale tri nove ti karne: julija v Poljanski dolini ter Inloi in
Donas v Ločniški grapi oziroma kasneje v Davči in na Jelovici. Iz tega leta je treba omeniti še rajonsko tehniko v Veštrskem mlinu, ki je nesrečno končala 8. februarja, 1944. leta. Njeno delo je nadaljevala Tehnika T 1A, ki je delala v Martinj vrhu, kasneje imenovana Benko. V Davči je tehnika pod Ocvirkom dobila ime Darja, blizu Rudnega pa je delovala tehnika T3 A, kasneje imenovana Drava. Razen navedenih so delovale še tehnike posameznih vojaških enot, ki so se zadrževale na škofjeloškem območju.
I/, teh in drugih skupin je v skupnost povezanih še prek 180 borcev, ki se običajno zbirajo nekje v škofjeloški občini na delovnih in to-variških srečanjih in pripravljajo tudi zgodovino delovanja partizanske tehnike na Gorenjskem.
Vse to je vodilo predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, medobčinski svet ZZB NOV in občinske družbenopolitične organizacije, da so se odločili podeliti tej partizanski enoti oziroma skupnosti domicil, v Skofji Loki. Odločitev je bila še toliko lažja, ker partizanski tehniki in tiskarji skušajo po svojih močeh prispevati k raziskavi razvoja delavskega gibanja na okrožju Skofja Loka.
Tehniki in tiskarji so delali med vojno v najtežjih razmerah vendar vedno tesno povezani z ljudmi na terenu. Njihovo delo je bilo primer skrajnega požrtvovanja in neverjetne
iznajdljivosti. To je bila svojevrstna borba z okupatorjem, ki se je dobro zavedal moči partizanskega tiska in njegovega vpliva na potek vseljudskega odpora. Partizanski tisk je predstavljal stalen stik partizanskega jedra z najširšimi množicami in prodiral v sleherno vas in hišo. Vzpodbujal je ljudi v najtežjih trenutkih boja, posredoval novice z vsega sveta in novice o uspehih partizanske vojske v Jugoslaviji. Neusmiljeno je razkrinkaval prave namene in zločine okupatorja ter hlapčevstvo in izdajalstvo domače reakcije in posegal tudi med same pripadnike protirevolucionarnih sil. Tako kot je rasla med vojno naša nova oblast, je tudi partizanski tisk postajal vse bolj orodje te oblasti, ki je skozi tisk izražala visoko stopnjo organiziranosti in nove državnosti. Številni proglasi, uredbe, pozivi ob mobilizacijah, urejen sistem žigov in drugo so bili možni le ob obstoju mreže tehnik in tiskarn.
Od leta 1941 do 1945 je na Gorenjskem delovalo blizu 50 ilegalnih tehnik in tiskarn. Pri svojem delu so uporabljale najpreprostejše naprave za razmnoževanje pa tudi tiskarske stroje na električni pogon, ki so bili zadnja moda tistega časa ter originalno skonstruirani ter izdelani v legalnih in ilegalnih delavnicah. Pokrajinska tehnika v Davči je imela celo svojo lastno električno centralo, kar je svojevrsten primer iznajdljivosti in organiziranosti tehnikov in tiskarjev. Nepregledna je količina tiska in literature, ki so jo izdelali v štirih letih, vse od dnevnih radijskih p ročil in raznih obvestil do številnih brošur v neverjetnih nakladah in opremi ter rednem periodi-
čnem tisku glasil posameznih organizacij OF. pa tudi nekaj tako reprezentativnih izdaj, ki ne bi bile v čast celp današnjim najmodernejšim tiskarnam.
Kot vrhunec tehnične stvaritve velja omeniti izdajo Borovih pesmi in reprezentativno izdajo Prešernove Zdravljice, ki je ponesla slavo gorenjskih partizanskih tiskarn širom po domovini. Posebno izdelana Zdravljica z zlatim tiskom je bila poslana Titu in Kardelju kot izraz neomajne zvestobe Gorenjske naše mu vodstvu.
V vseh teh tiskarnah je delovalo več kot 220 ilegalnih tehnikov in tiskarjev, še veliko večje pa je število sodelavcev, znanih in neznanih terencev, ki so z veliko tveganja in iznajdljivosti preskrbovali tehnike in tiskarje z materialom. Njihova imena bo treba šele zapisati in ohraniti podatke tudi kasnejšim piscem zgodovine.
Prav zaradi pomena partizanskega tiska je bil tudi krvni davek visok. Prek 40 mladih življenj je ugasnilo v tej svojevrstni borbi z okupatorjem in domačimi hlapci. Padli so v borbah, ko so branili svoje tehnike, pri prenosu materiala, pogosto zaredi izdajstev. Še prav posebno kruto se je okupator maščeval nad ujetimi partizani in ilegalci, za katere je vedel, kakšni dejavnosti so pripadali. Okupator se je namreč zavedal, da so tehniki in tiskarji najnevarnejša brigada, ki je ni mogoče uničiti z nobenim orožjem, in da partizanski tisk ustvarja vedno nove borce, s katerimi se bodo prej ali slej spopadli na bojnem polju.
L. B.
G LAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 14. JANUARJA 1983
Ne sejem zaradi sejma
Ko je bil pred sedmimi leti v Kranju prvič na ogled sejem drobnega gospodarstva, je bila to novost, ki je obetala. Še več. Kot bi oživelo in vzcvetelo obrtništvo, od najbolj znanega težkega kovinarja, plasti-čarja, stavbnega mizarja, pa do tistih drobnih obrti, pletilj, šivilj, drobnih galanterij. S cele Gorenjske so prišli, s Primorske, Štajerske, Dolenjske. In potem še iz zamejstva. Bili so to sejmi, resnično vredni ogleda. Sklepale so se kupčije, prodajalo se je dobro in zadovoljni so bili tako obiskovalci kot razstavljalci.
Potem se je pričelo osipati. Vse manj je bilo med obrtniki interesentov, da bi pokazali tu svoje stvaritve, vse manj je bilo tudi obiskovalcev na sejmu malega gospodarstva. Zadnji sejem, pripravljen v novi hali gorenjskega sejma, je bil sicer za oko zelo lep, toda miniaturen. Če bi ne bilo delovnih organizacij s svojo kooperantsko ponudbo, bi skoraj ne bilo kaj videti.
Naj torej še vztrajamo s takim sejmom? Naj bo sejem zaradi sejma? Naj se obrt združi s kmetijstvom in lovstvom v en sejem?
Kje so vzroki za tako razmišljanje?
Komisija za razvoj drobnega gospodarstva pri Občinski konferenci SZDL v Kranju se je konec decembra z vso resnostjo lotila tega problema. Predstavniki obrtnega združenja Kranj so odločeni, da pod takimi pogoji, kot doslej, ne bodo več pripravljali sejma in vabili obrtnikov, kajti dogajalo se je, da ti, tudi če si jim dal brezplačen prostor, ni hotel več priti. Zveza obrtnih združenj Slovenije pa kot bi se norčevala: vsakemu obrtnemu združenju je odrinila po 5 starih milijonov, pa če je to imelo 20 ali 200 razstavljavcev ...
Za nezainteresiranost obrtnikov je kriva tudi visoka cena razstavnega prostora, ki bi vsaj morala biti različna: višja za prodajo, nižja za razstavo. Gostinci, ki prihajajo sem, delajo v nemogočih pogojih: brez vode, brez strehe, vsakič v drugem kotu, vse improvizirano.
Včasih je množičnost dajala tisti pravi impulz sejmu drobnega gospodarstva in tudi gnala njegovo rast in kvaliteto. Preko 700 obrtnikov ima samo kranjska občina, preko 2500 cela Gorenjska. Močan sejem bi lahko imeli. Poleg celjskega. Še Primorska bi se lahko spomnila in osnovala svojega. Pa Dolenjska. Ne, obrti nam ne manjka. Le drugačno politiko je treba tu zavzeti. V republiškem merilu bi se morali izkristalizirati kriteriji, kakšen program mora imeti sejem drobnega gospodarstva. Celjski sejem je prevzel obliko prvotnega kranjskega sejma in dobil vso podporo Zveze obrtnih združenj Slovenije. Vsa finančna in moralna podpora gre tja, kljub temu, da Kranj intenzivno išče novih oblik, višji nivo. Lep primer je spodbujanje kooperantskih poslov zadnja leta.
Letos naj bi na sejmu drobnega gospodarstva v Kranju prikazali cel sklop industrijskega in zasebnega dela, vse možnosti kooperantskega povezovanja, proizvodnjo za izvoz in za nadomeščanje uvoza, inovacije v obrti, sejemski servis in pester spremljajoči del, kjer bodo obrtniki s prve roke informirani o carinah, davkih, ugodnostih izvoza in podobnem. Zanimiv program vsekakor, kateremu bi morali prisluhniti vsi, predvsem pa Zveza obrtnih združenj Slovenije.
D. Dolenc
Urejanje kmetijskih zemljišč
V treh občinah bolje, v dveh slabše kot lani
pomanjkanje surovin - Materiali za proizvodnjo se ^ Hlff
in jedo dohodek izvoznemu gospodarstvu - Zamrznitev je le fasada, za katero se
skrivajo najrazličnejša izsiljevanja
Jesenice — Na začetku tretjega leta sredjeročnega obdobja v jeseniški občini že ugotavljajo, da bodo izboljšali plodnost tal na načrtovanih površinah, medtem ko vsega predvidenega zemljišča ne bodo izsušili. V zadnjih dveh letih so očistili groblje in grmičevje na 80 hektarjih ter uredili 150 hektarjev hribovskih pašnikov. V naslednjih treh letih bodo v občini za pašništvo usposobili nadaljnjih 150 hektarjev ter 200 hektarjev družbenih površin, s katerimi gospodarijo pašne skupnosti, njihov lastnik pa je temeljna organizacija Kooperacija Radovljica. Z izsuševa-njem bi v občini pridobili 86 hektar-
jev plodnega kmetijskega zemljišča. To zaradi zahtevnosti del in pomanjkanja denarja do leta 1985 ne bo uresničeno. V kmetijsko zemljiški skupnosti se bodo za ta korak odločili, če se bo v občini ustavilo krčenje obdelovalnih površin v nižini.
V tem srednjeročnem obdobju so načrtovali tudi prvo zložbo zemlje. Ponovno so nameravali razkosati 50 hektarjev kmetijskega zemljišča pri Žirovnici. Načrte za zložbo pripravlja jeseniška kmetijska zemljiška skupnost. Delo otežuje problem, kje bo potekala bodoča gorenjska avtocesta.
C. Z.
Gorenjsko gospodarstvo je bolj izvozno usmerjeno kot slovensko: lani je znašal v Sloveniji izvoz na zaposlenega približno 3,400 dolarjev, na Gorenjskem pa skoraj 5.300 dolarjev. Skoraj dve tretjini so gorenjski kolektivi izvozili na tržišča s trdo valuto in so v zadnjih treh letih izvoz podvojili. Od 140 milijonov dolarjev leta 1979 so prišli na 280 milijonov lani. Uvoz pa je bil vsa leta enak in sicer so s konvertibilnega področja uvozili za 190 milijonov dolarjev. Tako je pokrivanje uvoza z izvozom že več kot 120 odstotno.
V izvozu so se lani najbolje odrezali tekstilci in čevljarji, elektropre-delovalna industrija je ostala na enaki ravni, kovinsko predelovalna je izvozila nekaj manj, železarji pa so izvoz povečali za 43 odstotkov. Precej težav so lani imeli tudi lesarji, predvsem zato, ker so izgubili nekatera tržišča v Združenih državah Amerike.
Proizvodnja je bila lani približno enaka kot predlani, ker je v nekaterih industrijskih panogah vse leto primanjkovalo materiala za proizvodnjo. Kar 67 odstotkov delovnih organizacij je bilo slabo preskrbljenih z domačimi materiali, 21 odstotkov delovnih organizacij je bilo zaradi tega v kritičnem položaju, kar pomeni, da je bilo le približno 12 odstotkih delovnih organizacij približno primerno oskrbljenih. Podobno je z uvoženimi surovinami. Šestnajst odstotkov je govorilo o kritični preskrbljenosti, 65 odstotkov o slabi, drugi pa o bolj ali manj zadovoljivi. Več kot tretjina delovnih organizacij je imelo tudi velike težave s tekočimi gorivi in slaba polovica s pomanjkanjem obratnih sredstev.
Kljub temu pa so v kranjski, radovljiški in tržiški občini lani dosegli boljše poslovne rezultate, slabši pa so bili na Jesenicah in v Škofji Loki. Skupno se je družbeni proizvod dvignil za približno 27 odstotkov, kar spričo inflacije pomeni, da je manjši kot leta 1981.
Izgube gorenjskega gospodarstva še niso kritične, čeprav so veliko večje kot pred letom. Po prvih ocenah je jeseniška železarna v zadnjih treh mesecih zmanjšala izgubo, ki je konec septembra znašala 360 milijonov dinarjev. Kranjska Sava je leto sklenila z okoli 70 milijoni dinarjev
NA DELOVNEM MESTU
-- . . -
Metod Novak, delavec davčne inšpekcije v Kranju
Izterjave niso nič novega
Hud vik in krik so pred novim letom zagnali kranjski obrtniki — pa verjetno tudi v drugih občinah — češ, kakšen teror zganja nad njimi naenkrat davkarija, da jim hoče zapleniti zdaj avto, zdaj televizor, zdaj zlatnino, oni pa nimajo denarja, ker imajo denar pri delovnih organizacijah, ki jim ne plačujejo redno, davkarija pa noče nič slišati o kakšnem odlo-
gu . . . Da je nekaj tega le res, nas je prepričal kratek seznam, ki je bil nekaj dni pred novim letom obešen v občinski veži in je razglašal dražbo štirih osebnih avtomobilov, dveh barvnih televizorjev, brusilnega stroja in hi-fi naprave. Takih razglasov res ni veliko ali pa doslej nismo bili pozorni nanje.
Kako je s stvarjo, smo izvedeli iz prve roke pri Metodu Novaku, vodji kranjskih davčnih inšpektorjev.
»Izterjave že vsa leta po vojni niso nič novega. Zdaj bolj, zdaj manj. Res pa je, da je v začetku leta 1982 republiški izvršni svet odločil, da moramo vse izterjave družbenih obveznosti pospešiti in doseči najmanj 95-odstotne izterjave dolžnih zneskov. Republiška uprava za družbene prihodke pa je zahtevala, da se strogo držimo predpisov. Pospešene izterjave so torej zadele vse občinske uprave za družbene prihodke.
Posameznim davčnim zavezancem se je dohodek iz leta v leto bistveno večal in so pri odmerah nastajale večje razlike, ki jih je bilo treba plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe. V zvezi s tem so sledile tudi večje akontacije za tekoče leto.
Pri nekaterih je to zneslo res veliko. Vemo tudi, da nekaterim obrtnikom delovne organizacije ne plačujejo redno in verjetno tudi res nimajo denarja. Vendar pa so pomanjkanja denarja največkrat krive zaloge, ki so si jih posamezni obrtniki naredili zaradi položaja, v kakršnem smo: težko je dobiti surovine, repromaterial, zanje obetajo višje cene, pa jih nakupijo toliko več, če jih le dobe. Tako je zmanjkalo denarja za tekoče plačevanje družbenih obveznosti.
Davčna uprava je celo leto spremljala stanje dolgov pri posameznih obrtnikih na osnovi podatkov davčnega knjigovodstva in tudi izvajala izterjavo ali s prepovedjo na žiro računu ali s plačilom dolga v gotovini. Če to ni bilo uresničljivo, je poslala opomin, če pa še to ni pomagalo, je izdala sklep o rubežu.
Res je, da smo med letom odlašali z rubeži v upanju, da bodo posamezniki svoje dolgove poravnali. Ob koncu leta pa smo morali napisati odloke za rubež. V davčno izterjavo smo poleg davčnih inšpektorjev pritegnili tudi ostale delavce davčne uprave. Izterjave smo hoteli doseči po naihumanej-ši poti. Vsakega posameznika smo poklicali na pogovor. Pogosto smo bili uspešni. Le nekaj primerov je ostalo za rubež in dražbo smo razpisali za 29. december 1982. Na koncu je od vseh tistih predmetov šel v prisilno prodajo le en avtomobil. Vsi ostali so še pred prodajo poravnali svoje obveznosti.
Če je prišlo do kakšnih nesoglasij med obrtniki in delavci davčne uprave, sem prepričan, da se je to zgodilo le zaradi obrtnikovega izmikanja plačilu. Če je bil s strani davčne uprave resnično storjen napačen korak, je to pripisati le posameznikom, ne pa službi kot celoti.
Rubež ni nič novega. To, kar se dogaja danes, je le aktivnejše izvajanje predpisov, ki veljajo že desetletja. Morda je prav, da smo aktivnejši. Naj bo to opozorilo davčnim zavezancem, da bodo odslej svoje obveznosti poravnavali v zakonitem roku. Vsako odlašanje bo odslej silno drago, kajti doslej so veljale 12-odstotne zamudne obresti, po novem pa bodo kar 25-odstotne!«	D_ Dol(mc
izgube. Če je jeseniška izguba posledica velikega izvoza in nizkih cen na svetovnem trgu, je pri Savi drugače. Material za gume je dražji, kot so cene gum na domačem trgu. Izgubo ima tudi kranjski KŽK in sicer Mlekarna zaradi nove sirarne, za katero je že treba odplačevati anuitete, vendar so njene zmogljivosti zaradi pomanjkanja mleka le slabo izkoriščene. Približno dvajset niili-jonov dinarjev izgube bodo pokrili v okviru KŽK. Med zgubaši je tudi Elektro Gorenjske in sicer znaša okoli 60 milijonov dinarjev. Kdo jo bo pokril, se bo treba dogovoriti v okviru Slovenije.
Še en pozitiven premik je bil narejen lani v Gorenjskem gospodarstvu: več so investirali. V zadnjih nekaj letih so sredstva za investicije namreč že tako upadla, da gospodarstvo niti ni več obnavljalo svojih zmogljivosti, kar pomeni, da je začelo nazadovati, kar bi v prihodnjih letih prav gotovo imelo negativne posledice tako za proizvodnjo kot za izvoz. Tako je bilo za investicije v gospodarstvu predlani vloženih komaj 10 odstotkov družbenega proizvoda. Lani pa je bilo za investicije v gospodarstvo v desetih mesecih namenjenih skoraj 5 milijard dinarjev od tega 2,2 milijarde za izvozno proizvodnjo, dobrih 420 milijonov dinarjev pa tudi v kmetijstvo. Največje investicije so bile v Savi, Planiki, Elanu, Iskri Ki-bernetiki, Alplesu in še nekaterih drugih tovarnah.
Še nekaj je značilno za lani: kljub zamrznjenim cenam so se cene materialom za proizvodnjo izredno dvignile. Tako v gospodarstvu menijo, da je zamrznitev le fasada, za katero se skrivajo najrazličnejša izsiljevanja.
Tako so v PEKU povedali, da so se nekateri materiali za čevlje lani podražili tudi do 90 odstotkov, material pa v ceni čevlja predstavlja kar 60 odstotkov. Zato stroški rastejo veliko hitreje kot dohodek. Peko naredi pet odstotkov obutve v Jugoslaviji in izvozi 14 odstotkov jugoslovanskih čevljev, za kar je lani iztržil 13 mili-
jonov dolarjev. Ker mora tudi uvažati in sovlagati, sovlagatelji pa zahtevajo tudi vedno višjo participacijo, je moral v tujini najemati premostitvene kredite, kar je zelo drago. Enake probleme imajo tudi v ALPINI.
V ALPLESU prav tako poudarjajo, da je končni proizvajalec na udaru in se mu slabša dohodek. Kljub zamrznitvi se namreč s pomočjo samoupravnih sporazumov cene surovinam dvigujejo. Lep primer so iverice, ki bi jih uvozili ceneje, kot jih plačujejo doma. Tuji partnerji seveda priznajo svetovne cene surovin.
Na enak problem opozarjajo v kranjskem IBIJU. Incel iz Banja Luke bi moral po pogodbi lani dobaviti 2000 ton surovin, dobili pa so jih 500 ton manj. Hkrati pa se je cena med letom podvojila. Podražitev seveda ni bila nikjer priznana in javno prikazana, temveč je zgledala takole-Ibi je moral, če je hotel dobiti surovine, podpisati reklamacijske zahtevke, kar je surovino podražilo za tretjino, potem je moral prispevati za pokritje izgub iz leta 1981 v Inclu in sicer kredit za pet let z dveletnim moratorijem in ker je še lani §10 tovarni težko, je še za pokritje izgub prispeval še 32 milijonov dinarjev. Tako je IBI plačal surovino enkrat dražje kot bi jo plačal na svetovnem trgu, kamor je izvozil več kot polovi-co svoje proizvodnje, seveda po ceni, ki priznava svetovne cene surovin.
Takšnih in podobnih primerov bi lahko poiskali prav v vsaki tovarni. Prav ti pa opozarjajo, da se še vedno v velikem delu gospodarstva še ne-stabilizacijsko obnašajo oziroma poznajo le svoj, ne pa tudi družbeni interes. To pa so tudi vzroki, 2akaj nujni cilji tako pogosto ostajajo le cilji-
Kljub vsem tem težkim pogojen: in anomalijam, ki se postavljajo na pot pa je gorenjsko gospodarstvo za letos postavilo izredno zahtevne cilje. Družbeni proizvod naj bi pora. stel med 2 in 3 odstotki, konvertibilni izvoz za 15 in proizvodnja tudi za 2 do tri odstotke.
L. B.
KŽK — največji pridelovalec semenskega krompirja
Odvisnost od vremena
in bolezni
Semenski krompir s polj Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske je znan domala po vsej Jugoslaviji - Ftii f^anjei* načinu pridelovanja so odvisni od vremena m bolezni ko bodo odstranili zunanje vplive, bo kranjsko seme lahko prodrlo tudi na tuje tržišče - Kdaj objekt za hitro množenje kromplr3a v Šenčurju

Kranj — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske je lani na 169 hektarjih površine pridelal 2850 ton krompirja, od tega 2100 ton semenskega. Povprečni hektarski donos je bil za 30 sto tov nižji kot leto poprej, ker je toča zadnje dni junija prizadejala krompirjevim nasadom za 13 milijonov dinarjev škode. Pri poznih sortah je bil zavoljo tega pridelek manjši tudi za polovico. Toča se je usula na polja v času, ko je krompir bujno rastel. Strokovnjakom v temeljni organizaciji Kmetijstvo ni preostalo drugega, da predčasno, deset do štirinajst dni prej, uničijo krompirjevo nadrast.
Gorenjski kmetijski kombinat je največji pridelovalec semenskega krompirja v Sloveniji in med večjimi v državi. V naši republiki pridelujeta na družbenih površinah seme le še Kmetijski inštitut Slovenije in kmetijska zadruga Dravograd. Ves ostali semenski krompir pridelajo kmetje kooperantje; na Gorenjskem ga ti letno posadijo 90 hektarjev. Po dogovoru skrbi inštitut skupaj z zadrugami predvsem za seme domačih sort (igor, vesna ...), Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske pa za tuje (sa skia, desiree, jaerla in druge). Od lanskoletnega pridelka ga je 400 ton zadržal za lastne potrebe, preostali je namenjen prodaji. 700 ton so ga do novega leta odkupile kmetijske organizacije z obmorskega območja, kjer so krompir že posadili ali ga bodo v tem mesecu. Januarja nabavljajo seme pridelovalci s priobalnega pasu in v februarju bodo ponj prišli tudi »celinci«. Kombinat namreč upošteva dogovor z ljubljansko Se-
menarno, prek katere poteku tud; vsa prodaja, da porabniki lahko d: bijo krompir v šenčurskem skladb ču le šest tednov pred sajenjem. Pov praševanje po semenskem krompir ju s polj gorenjskega kombinata je vsako leto večje od pridelane količine. Prodali bi ga še znatno več, če bi se preusmerili v pridelovanje sort. fc so pri nas iskane (jaerla).
Čeprav kranjsko seme na jugosk> vanskem trgu velja za kakovostno zaradi premajhnega vlaganja v ra: skovalno delo in posodabljanje nač na pridelovanja ni doseglo takšno
ravni da bi lahko enakovredno koti
kuriralo na svetovnem tržišču. O reniske razmere le niso tako idealne za pridelovanje semenskega krom pirja, saj je zelo odvisno od vremena in od različnih bolezni. Zdravi nas* di jedilnega krompirja na Gorenj skem so le še otočki med močno okuženimi, zato je iz leta v leto večja možnost, da se okužijo tudi redki na Tadi semenskega krompirja.
Se boljšo kakovost semena — takrat bo moč razmišljati tudi o izvos« _ bodo v kombinatu dosegli s ter: da bodo odstranili zunanje vphve • «;kraišali čas pridelovanja osnov* ga semena s šestih na tri leta. T meljna organizacija Kmetijstvo načrtuje. Vprašanje je le, kdaj N uresničeno in za kakšno ceno.
ma gospodarska gibanja namreč *
so najbolj naklonjena naložbam, : katere je potrebno uvoz* več,, ooreme. To pa za načrtovano grdnjo objekta za hitro množenje kro:t
pl?ja%J Šenčurju vsekacko^^
V soboto, dne 15. januarja	^
1983	.
klKVCUP°V veleblagovnici Mf
GLOBI10
odprto: od 8. do 19. ure
VELEBLAGOVNICI KRANJ
PETEK, 14. JANUARJA 1983 ________________________KULTURA	5 STRAN O
Studio za svobodni ples v Prešernovem gledališču
Plesna upodobitev Leonora po motivu slovenske ljudske pravljice »Mrtvec. pride po ljubico« — V vznemirljivem gledališkem večeru nastopata Jasna Knez in Jani Ko-vačič v koreografiji Damirja Zlatarja
Kranj — Drevi ob 19,30 bo v kranjskem Prešernovem gledalištu na'stopil ljubljanski studio ža svobodni ples z atraktivno in v precejšnji meri tudi polemično uprizoritvijo LEONORE, ki jo je koreograf Damir Zlatar FREY uprizoril že pred dvemi leti. Ustvarjalci LEONORE so svojo gledališko izpoved vpeli v motiv slovenske ljudske balade »Mrtvec pride po ljubico« ter s svojim atraktivnim nastopom vznemirili kritiko ni seveda predvsem publiko. Motiv slovenske ljudske balade je bil ustvarjalcem le osnova za lastno nadgradnjo, za lastno vizijo, ki se sproža v nekonvencionalni postavitvi in ne nazadnje v razumevanju ter sodobnem do-
jemanju same balade skozi gledališka izrazna sredstva.
V naslovni vlogi Leonore se nam bo predstavila Jasna Knez (kot plesalko je. kranjsko občinstvo na žalost še ne pozna, v kranjskem gledališču pa je v letošnji sezoni angažirana kot koreograf) v vlogi "Mrtvega ženina pa Jani Kovačič, ki seveda sodeluje predvsem kot glasbenik.
Predstava bo v kranjskem gledališču za neabonmajsko publiko. Z gostovanjem želi kranjsko gledališče popestriti svojo gledališko ponudbo ter privabiti tudi tisto občinstvo, ki želi spoznavati resnične in ustvarjalne poti gledališke in glasbene govorice sodobnosti.	jy[ l
Zato pa so se toliko učinkoviteje Ustavili pri vprašanjih, ki zadevajo fciunk kot glasbo, a tudi kot mladinsko oziroma kot gibanje sploh ter brez dvoma razjasnili nekaj, za razumevanje tega brez dvoma najnujnejših in osnovnih podatkov in dejstev — marsikdo med mladimi (predvsem pa tudi med starejšimi) Namreč o tem nima ravno do potankosti razčiščenih pojmov — če bi jih Namreč imel, bi punka ne obravnavali in o njem ne sodili tako, kot je to V »modi« pri nas, z redkimi izjemami Seveda, ki pa družbeno še zdaleč ni-So relevantne oziroma obče priznale.
Nedorečen je ostal tudi pojem angažiranosti glasbe kot take, kar je morda poglavitna pomanjkljivost same okrogle mize. Pojem bi bi-^ pač treba razjasniti, ga opredeliti; f*a tej teoretski podlagi bi razgovor Nedvomno lažje krenil v pravo smer.
dogodek pa je kljub temu začrtal fjekaj konkretno oprijemljivih izhodišč za nadaljnje uveljavljanje teo-^tične besede o glasbi ko, interesni ^javnosti mladine, če bo seveda do ^lednjega prišlo — v kar bi pravza--av sploh ne bi smeli dvomiti.
Boris Bogataj
Kulturni koledar
JESENICE - Amatersko gledališče Tone Čufar bo drevi ob 19,30 s komedijo Iva Brešana "Hamlet v Mrduši Donji« gostovalo v Ribnem V nedeljo, 16. januarja ob 19. uri pa prav tako z Brešanevo komedijo v Gorjah.
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše se predstavlja likovna skupina Studio Signum: Živko Kladnik, Gordana Kunaver, Nejč Slapar, Andrej Pibernik, Breda Orest in Franci Zagori -čnik. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava portretnih plastik in medalj Vladimirja Stovička. V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani si lahko ogledate razstavo Partizanske delavnice na Slovenskem. V galerijskih prostorih v baročni stavbi na Tavčarji 43 je odprta razstava Slovenska fotografija med "Obema vojnama, ki jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte Vsak dan od 10. do 12. in od 16.
18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji a loškem gradu je odprta razstava del članov Združenja , J^metnikov Škofja Loka. Ogledate si jo lahko ob sobotah in ^edeljah od 10. do 12. in od 14. ^o 17. ure.
^ POLJANE — V Osnovni šoli k oljane nad Škofjo Loko je v f^častitev krajevnega praznika ^obletnice poljanske vstaje ter ^ bčinskega praznika odprta raz-^Kf-ava akvarelov Ivana Seljaka-*)piča.
Franc Forstnerič: Ljudstva, daleč in v blatu
Dimitrij Rupelj: Pošljite za naslovnikom
Pridobivanje novih članov knjižnic
Mladi
O angažirani glasbi
Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj
Mali oder mariborske Drame z uprizoritvijo pesniške zbirke — Usoda intelektualca v novogoriški uprizoritvi
Mariborski gledališčniki menda niso na Tednu slovenske drame nikoli manjkali. V letošnjem letu so uprizorili dve slovenski deli. Najprej Forstneričevo Ljubstavo, proti koncu leta pa tudi mladinsko igro Žarka Petana: Obtoženi volk. Za letošnji Teden drame sta si selektorica in organizator festivala izbrala ugledališčenje Forstneričeve pesniške zbirke. V zadnjih letih imamo v slovenskem gledališču, gledano dovolj splošno, precej primerov uspešnih gledaliških predstav, ki ne temelje na čvrstem dramskem tekstu, marveč na poeziji, ki je namenjena prvenstveno branju. Zato je toliko bolj dražljiva varianta odrske upodobitve čiste poezije. Pri vseh takih uprizoritvah naletijo ustvarjalci predstave na niz problemov, ki jih ne bi smeli reševati na rovaš poezije. Pri vizualizaciji poezije seveda ne gre za kakšno skupinsko ali posamično recitacijo, ampak predvsem za iskanje (znotraj vsebine posamezne poetske izpovedi) nevidne meje med govorjeno besedo, tišino, pomensko gesto, ritmom . . . Kje so torej možnosti in meje poezije v odrski govorici? O tem so gledališko*razmišljali ter preverjali mariborski gledališčniki skupaj z Forstneričevo poezijo, ki jo je posebej za predstavo pripravil dramaturg Tone Partljič. Zanimivo in seveda sveže branje Forstneričeve poezije nam bodo na Tednu slovenske drame predstavili igralci: Vlado Novak, Sandi Krošl, Majda Herman, Breda Pugelj, Irena Mihelič, Anica Sivec in Nataša Sirk. Ob dramaturgu so predstavo soustvarjali režiser Voja Soldatovič, scenograf Zmago Jeraj, kosfcumografka Vida Zupan, lektorica Lidija Simonič ob pomoči Franceta Forstneriča ter glasbenika Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep.
Z drugega konca gledališke Slovenije prihajajo gostje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Tako kot Mariborčani LJUBSTAVO so tudi oni v preteklem letu krstno uprizorili dramo Dimitrija Rupla: POŠLJITE ZA NASLOVNIKOM, za katero je dramatik dobil idejo v usodi in presenetljivi življenjski poti intelektualca, »neprilagodljivega« revolucionarja Vladimirja Martelanca, ki je šestkrat prepotoval morsko razdaljo med Sovjetsko zvezo in Francijo, ne da bi ga ta ali ona stran hotela sprejeti na kopno. Avtor je ob krstni uprizoritvi svoje drame zapisal: »Jasno je potemtakem, da Vladimirja (Martelanca) postavljam ob Svoje videnje današnje usode intelektualca, nemara tudi umetnika; da ob zgodovinsko gradivo (na njeno ozadje, tako rekoč) postavljam tudi naše dileme, naše začudenje, svojo grozo, svoje probleme.«
V Ruplovi uprizoritvi sodeluje ves ansambel Primorskega dramskega gledališča, ki so ga okrepili nekateri gostujoči igralci. Predstavo so pripravili režiser Zvone Šedlbauer, scenograf Boro Rotovnik, kon-stumografka Alenka Bartl/glasbenik Ivo Meša in lektor Srečko Fišer.
Tako kot mariborska in novogoriška uprizoritev so v glavnem tudi vse ostale predstave krstne uprizoritve, kar pomeni, da bo letošnji Teden slovenske drame sestavljen iz uprizoritev najnovejših, sodobnih rokopisov naših dramatikov.
M. L.
-_---' ___
ljici, na Bledu, v Lescah in v Bohinjski Bistrici 200 din, v drugih krajih občine, kjer imajo knjižnice pa 150 din. Za učence osemletk v vseh krajevnih knjižnicah znaša enotna članarina letos 50 din.
Nečlani si bodo lahko sposojali knjige po enkratni izpospjnini 10 din za izvod, za revijo pa 5 dinarjev. Izposojevalni rok za leposlovne knjige je 14, za strokovne knjige pa 30 dni. Zamudnina se računa tedensko: za vsak zamujeni teden 3 din za vsako knjigo.
Poslovnik določa tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani in drugi izposojevalci knjig. Upati smemo, da se bo tudi letos prijavilo v članstvo veliko novih predvsem mladih bralcev, ki tudi sicer predstavljajo velik del rednih bralcev.
Škofja Loka — Med zadnjimi akcijami škofjeloške OK ZSMS v minulem letG je bila prav gotovo tudi okrogla miza o angažiranih zvrsteh glasbe, ki jo je konec decembra pripravila tamkajšnja komisija za idej-no-politično delo in MK.
Že v uvodu, ki ga je podal predsednik komisije Franci Kovač je bilo rečeno, da so se lani odločili za obširnejši program nekakšnih debatnih večerov, tematskih okroglih miz, ki pa so večinoma izzvenele bolj kot ne kot »Sizifovo delo«, čeprav je bila tematika izbrana načrtno, s področij, kjer so mladi najbolj prisotni in bi torej utegnile pobuditi tudi največji interes.
Nekaj ključnih vprašanj, ki so se nanizala že v samem začetku srečanja za okroglo mizo, med njimi tudi — ali glasba predstavlja obliko izražanja interesov mladih in če jo, zakaj se s tem bori ali, kaj v določeni glasbeni zvrsti oziroma glasbi vidi-rao ali, zakaj je določena glasba angažirana oziroma zakaj ni, vse to in še marsikaj je prizadevanju redkih razpravljalcev navkljub ostalo brez argumentiranih in jasnejših odgovorov.
Prizor iz uprizoritve drame D. Rupla »Pošljite za naslovnikom« v izvedbi PDG iz Nove Gorice
Koncert učencev glasbene šole — V praznovanje škofjeloškega občinskega praznika se je vključila tudi škofjeloška Glasbena šola, ki je v petek, 7. januarja pripravila koncert v galeriji na loškerh gradu. Igrali in peli so učenci glasbene šole. Koncert je bil hkrati prijeten uvod v otvontev razstave del članov Združenja umetnikov Škofja Loka in slo-vesJio podelitev Groharjeve nagrade. Foto: F Perdan
V--------J
Radovljica - Matična knjižnica A. T. Linhart Radovljica je v začetku januarja objavila nov poslovnik knjižnice za leto 1983, ki določa pogoje za vpis v članstvo knjižnice in letošnjo članarino ter izposoje-valnino.
Matična knjižnica ima v občini mrežo 13 krajevnih knjižnic s skupnim fondom nad 64.000 izvodov knjig, izposoja pa doseže letno okoli 90.000 knjig. Po zadnjih podatkih, ki so jih razčlenjevali tudi delegati na 4. seji skupščine Kulturne skupnosti Radovljica, ko so pretresali problematiko knjižničarstva v radovljiški občini, se šievilo bralcev giblje različno po krajih in doseže nekaj nad 2700 rednih bralcev, ki so večinoma tudi že člani knjižnice. Po novem poslovniku bo članarina znašala v, letu 1983 za odrasle v Radov-
Kazstava de! članov Združenja umetnikov — V galeriji na loškem gradu je Združenje umetnikov Škofja Loka pripravilo vsakoletno likovno razstavo, že četrto po vrsti. Predstavljajo se člani združenja, med njimi seveda tudi dosedanji Groharje vi nagrajenci: France Mihelič, Gabrijel Stupica in Ive Šubic. Razstavo si lahko ogledate ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Foto: F. Perdan
GLAS 6. stran
KOMENTIRAMO
PETEK, 14. JANUARJA 198!
Kje so najdražja stanovanja
r
Šele dosledno upoštevanje vseh dogovorjenih elementov, ki vplivajo na ceno stanovanj, bi pokazalo, če so stanovanja v Kranju najdražja v Sloveniji
Kranj — So novozgrajena stanovanja v Kranju v minulem letu res najdražja v Sloveniji in Jugoslaviji? Na to vprašanje so skušali odgovoriti v Kranju na tiskovni konferenci, ki jo je v torek pripravil Indok center, udeležili pa so se je predstavniki gradbenih podjetij in organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in pripravami na gradnjo in prodajo stanovanj.
Povod za razpravo so bili pravzaprav podatki republiškega zavoda za
statistiko, ki jih je objavil prejšnji mesec. Po teh podatkih je bila namreč kranjska občina v prvem polletju lani s ceno kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja na prvem mestu v Sloveniji, Slovenija pa na prvem mestu v Jugoslaviji. Cena kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja naj bi znašala v Kranju 25.813 dinarjev, v Sloveniji pa 23.957 dinarjev.
Razgovor je pokazal, da je takšna ugotovitev na podlagi statističnih po-
Ovsiše pri Podnartu - Stirirazredno osnovno šola na. Ovsisah adaptirajo od meseca oktobra. Do začetka drugega polletja solskega leta bodo otroci imeli začasno pouk v prostorih doma kulture v Podnartu. Do takrat naj bi bila končana obnovitvena deta na poslopju, zamenjana okna, dograjen dimnik, urejeni novi tlaki r učilnicah in obnovljeno pročelje šole. (dp) Foto: D. Papler
Za mleko in meso poslej iz osebnih. dohodkov
V radovljiški občini pripravljajo uvedbo 1-odstotnega prispevka iz kosmatih osebnih dohodkov za financiranje samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane — Doslej so sklad financirali predvsem iz občinskega proračuna, ker poslej to ne bo več mogoče, se odločajo za obliko, ki so jo mnoge slovenske občine uvedle že pred leti
Radovljica — Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane so v radovljiški občini osnovali aprila lani. S sredstvi so ga napolnili predvsem iz občinskega proračuna, ki je lani skladu namenil dobrih 106 milijonov dinarjev. Letos bo financiranje sklada iz proračuna usahnilo. Ker se bo dosedanji 3-od-stotni občinski prometni davek stekal v republiški proračun, bodo proračunski prihodki manjši in viškov ne bo več. Prav iz viškov proračuna pa je bilo lani moč namenjati denar za sklad in blagovne rezerve
V radovljiški občini jim torej ne preostaja drugega, kakor da podobno, kot so to storili že v mnogih slovenskih občinah, uvedejo prispevno stopnjo iz kosmatih osebnih dohodkov za financiranje sklada, in predlagajo, da bi znašala 1 odstotek. Delegati občinske skupščine naj bi na februarski seji sprejeli ustrezen odlok.
Razumljivo, da je v zdajšnjih razmerah združenemu delu težko sprejemati nove obremenitve, vendar je to edini izhod, da bodo prebivalci radovljiške občine letos oskrbljeni z mlekom in mesom. Vsepovsod v Sloveniji tako rešujejo prepad med cenami mesa in mleka ter stroški prireje, ki cene že krepko presegajo. Razliko pokrivajo z denarjem, ki se zbere v skladu, zakon p>a predpisuje, da ga je moč napolniti s prispevno stopnjo ali iz občinskega proračuna. Če se v radovljiški občini ne bodo odločili za novo prispevno stopnjo, iz občinskega proračuna pa sredstev ne bo moč nameniti, obstaja bojazen, da bo zelo slaba predvsem oskrbljenost z mesom, ki ga dobivajo pretežno od drugod. Če rejcem ne bodo pokrili razlike v ceni, bo šlo meso v druge občine, kjer skladi za intervencije v kmetijstvo in porabo hrane niso prazni.
Program radovljiškega kmetijskega sklada, če mu lahko kar tako rečemo, obeta celo nekoliko boljšo oskrbo, kot je bila letos, saj v občini načrtujejo 8,5 odstotka večjo prirejo mleka in 4,3 odstotka večjo prirejo mesa.
Občinski program mora biti seveda usklajen z republiškim, ki sredstva usmerja predvsem v premiranje staleža krav, prireja mleka in pitanja goveda. Premije so pogojene z občinskimi sredstvi in občina mora prispevati svoj delež, da je upravičena do republiških premij. Radovljiška občina mora tako letos prispevati okoli 8 milijonov dinarjev.
Sami pa bodo morali v radovljiški občini zbrati denar za nadomestila razlik med proizvodno in prodajno ceno mesa. Glede na. običajno oskrbo s svinjskim in govejim mesom bodo potrebovali 12 milijonov dinarjev.
Za nadomestila pri prireji mleka morajo občine združiti sredstva v republiški sklad in radovljiški prispevek bo letos znašal 3,3 milijona dinarjev.
Radovljiški kmetijski sklad bo letos moral zbrati denar še za pospeševanje kmetijske proizvodnje v višinskem območju, za zavarovanje živine in 7.a strokovno pospeševalno službo. Zavarovanje živine so uvedli lani in akcija je dala zelo dobre uspehe. Zato z njo nameravajo nadaljevati. Že pred časom so se odločili, da bodo posebej podprli hribovske kmetije, ki bodo deležne dodatnih stimulacij. Pomena pospeševalne službe seveda ni treba posebej poudarjati, kakor tudi drugih akcij za povečanje kmetijske proizvodnje.
Vsega skupaj bo radovljiški kmetijski sklad letos potreboval 35 milijonov dinarjev, pretežno bo seveda namenjen za pokrivanje razlik med stroški prireje in prodajnimi cenami mesa in mleka.
M. Volčja k
datkov dvomljiva. Odgovora, če so kranjska stanovanja res najdražja, ni bilo (slišati je bilo neutemeljene oziroma premalo podprte domneve, da ni tako), prav tako ne, zakaj. Kako to? Osnovna'ugotovitev je bila, da prikazane statistične cene niso primerljive, ker ne upoštevajo vseh elementov, ki vplivajo na ceno stanovanj. V Slo.veniji namreč obstaja družbeni dogovor, v katerem je kar petnajst elementov, ki jih je treba upoštevati pri izoblikovanju končne cene kvadratnega metra stanovanja. Tako se na primer začne z odškodnino za zemljišča in nasade, nadaljuje s stroški za izdelavo vse potrebne dokumentacije,,komunalno ureditvijo, gradnjo in obrtniškimi -deli, opremo, stroški za zunanjo ureditev in konča s stroški kotlarn ter odlaganjem odpadkov in vršenjem hišne samouprave. Če bi vsi upoštevali vse te elemente (našteli pa nismo vseh petnajst), potem bi bila primerjava realnejša. V Kranju pravijo, da dosledno upoštevajo vse kar določa ceno in da teh podatkov tudi pred nikomer ne skrivajo. Povsod pa ne delajo tako. Ob primerjavi končnih številk se zate statistično skrijejo.
V Kranju si prizadevajo, da bi bila gradnja čimbolj kvalitetna in tudi cenena. Odločno tudi zanikajo, da bi bilg določitev končne cene novozgrajenega stanovanja premalo nadzorovana. Občinska skupnost za cene skrbno bedi nad spoštovanjem in preverjanjem vseh elementov, ki vplivajo na ceno stanovanj. Ob tem še vedno velja, da so stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v končni ceni kvadratnega metra med najnižjimi. Možnosti, da bi bila stanovanja čim cenejša, je seveda več; tako v še slabšem opremljanju, slabši ureditvi okolice in drugem siromašenju stanovanj. Vendar so tu določene meje in standardi, ki jih je treba obdržati in spoštovati. Ena od oblik, ki pa se je v zadnjem času zavestno poslužujejo tudi projektanti, je ta, da v stanovanjih skušajo doseči manjšo kvadraturo, kar sicer nekaj podraži kvadratni meter stanovanj, v bistvu pa poceni stanovanje kot celoto. Zanimivo je tudi mnenje, da bi bila stanovanja lahko cenejša, če bi na večjih zazidalnih površinah v občini imeli le enega ali dva tipa gradenj, ne pa tako kot sedaj, ko so na manjšem kompleksu trije, štirje ali več.
Najpomembnejše na področju stanovanjske gradnje pa je nedvomno vprašanje, na katerega bi si morali v prihodnosti odgovoriti' vsi skupaj. Gre za to, kako smo pravzaprav danes produktivni pri projektiranju, v gradbeništvu, opremi in podobnem. Najbrž bi si morali prizadevati tudi, da se dokopljemo do ustreznih normativov za projektiranje in graditev, za komunalno opremljanje, za enotno terminologijo za investicijske programe ... Potem bomo laže govorili o poceni in dragih stanovanjih in laže tudi s prstom pokazali na tiste, ki so najdražji.
A. Žalar
Varnejša peš hoja — Ob testi II. reda-Vaše —Goričane bodo še letos uredili 1,75 metra širok pločnik, ki bo prispeval k večji varnosti peščev, predvsem otrok, ki tod hodijo v osnovno šolo. Približno 900 metrov dolg pločnik urejajo delavci komunalne delovne organizacije Ljubljana, -fr
Naziv
v plačilni kuverti
Vsako delo je častno, so nas učili že v osnovnošolskih klopeh, toda očitno morajo do tega spoznanja nekateri prehoditi precej dolgo pot	»
V eni od kranjskih delovnih organizacij konfekcijske stroke so pred časom ugotavljali, da nekatere delavke ze dlje časa ne dosegajo
norme. Ko so ugotovili, da ne gre za kakšne prehodne težave, ki voh-vajo na delovno storilnost, so sklenili predlagati zanje premestitev na druga dela in opravila. Na ta način bi seveda odpravili vrzel v delovnem procesu, razen tega pa se je nedoseganje norme tudi izredno poznalo na osebnem dohodku delavk, saj so prejemale tudi do 30 odstotkov manj. Šlo je za mlajše in zdrave delavke, ki pa jim očitno norm: rano delo nikakor ni ustrezalo. Zato so nekaterim od njih ponudili, da bi opravljale dela snažilk. Na ta dela in opravila so sicer običajno zape slovali delavce po razpisih, torej zunanje, vendar nekako niso imel: srečne roke saj so te delavke pogosto po nekaj mesecih odšle drugam ali ostale doma zaradi varstva otrok. Skratka, ta dela m opravila so b:-la že dlje časa nepopolno zasedena, zato so se v delovni organizaciji Odločili, da jih izpolnijo s preporazdelitvijo svojih delavcev. Nai se te mu reče iskanje notranjih rezerv ali kako drugače, namen je bil vseka kor dober. Razen tega je za ta dela in opravila predviden tudi razmere-ma ugoden osebni dohodek, domala takše^ kot ga lahko dosc-ze delavka ob stoodstotnem doseganju norme.
Ko so takšno rešitev predlagali dvema ah trem mladim delavkam iz proizvodnje, ki so mesečno zaradi nedoseganja norme komaj dosegale lanski zajamčeni osebni dohodek v republiki, so naleteli na odkr čen odpor Ne, snažilka pa ne bom. Niso pomagala nobena prtpričeva-nja, kako nujno potrebujejo delavke za takšna opravila, m pomagal niti podatek o dosti višjem osebnem dohodku. Očitno jim je vec pomenil naziv delavke v proizvodnji. Verjetno so v delovni organizaciji delavke premestili na druga opravila v proizvodnji. Obenem pa zdaj razmišljajo, da ne bi več razpisovali prostih del in opravil za snažilke, pač pazi vzdrževalke prostorov ali vzdrževalce delovnega okolja in podobne. Upajo, da bo naziv dovolj imeniten in da ne bodo ostali brez »snažilk«.
O tem, kakšen naziv ima, prav gotovo ne razmišlja neki možakar, ki vestno opravlja naloge snažilke. Dela je sicer pogodbeno prevzela njegova žena, študentka, toda kadar jo zadržijo bolezen ali izpiti, nje no dolžnost prevzame mož. Morebiti sta res pomišljala, toda družbeno koristno delo pomeni za družino dohodek, pa naj ima tak ali drugačen
naziv.	T m
L. M.

Kako organizirati
turizem
V radovljiški občini vidijo dve možnosti reorganizacije tjirJ čnega gospodarstva, o čemer se pogovarjajo ze nekaj let - ffc čna združitev turističnega gospodarstva na ravni turistični kraja je težko uresničljiva, vendar bi dala najbol^e rezultate Druga možnost je torej okrepitev sedanje povezanosti v oktf turistične poslovne skupnosti
Radovljica — O reorganizaciji turističnega gospodarstva se v radovljiški občini pogovarjajo že dobri dve leti, vendar bistvenih premikov doslej ni bilo. Občina ima za razvoj turizma obilo možnosti, zato so zdaj razprave ponovno podprli z rezultati turističnega gospodarstva, ki zaostajajo za slovenskih povprečjem. Vse bolj je torej jasno, da je obilo slabosti tudi znotraj turističnega gospodarstva radovljiške občine.
O turističnem gospodarstvu in njegovih razvojnih usmeritvah bodo na akcijski konferenci 28. januarja podrobno spregovorili radovljški komunisti. Pripravili so gradivo, ki je zdaj v javni razpravi. Nedavno ga je obravnaval tudi občinski izvršni svet, ki ima seveda pri razvoju turizma v občini osrednje naloge in se mora nenehno zavedati, da ima turizem v radovljiški občini prednost. Turizem in nekatere gospodarske veje ne morejo živeti na istem prostoru, saj slednje ogrožajo razvoj turizma. Pri uporabi prostora mora biti zato nenehno prisotna skrb za varstvo okolja, za razvijanje s turizmom skladnih gospodarskih vej.
Največja slabost turističnega gospodarstva radovljiške občine je slaba organiziranost, tako na ravni občine kot turističnih krajev Bled in Bohinj nista povezana, govorimo lahko celo o nasprotjih. Turistično gospodarstvo .je razdrobljeno ta1*' v -posameznih krajih, kar je najbolj opazno na Bledu. V radovljiški občini vidijo dve možnosti reorganizacije turističnega gospodarstva 1 'rva je fizična združitev turističnega gospodarstva na ravni turističnega kraja, kar bi omogočilo učinkovito delo in vodenje turističnega gospodarstva. Vendar je takšna možnost to/ko uresničljiva, čeprav bi dala najboljše rezultate. Tako preostane okrepitev sodelovanja v okviru turistične po slovne skupnosti, ki je nekaj rezultatov vendarle že dala.
Gradivo za akcijsko konferenco vsebuje vrsto konkretnih predlogov in nalog. Tako pripravljajo drugačno delitev turistične takse med turističnim društvom in turističnim gospodarstvom, saj slednje doslej pri njenem trošenju ni bilo udeleženo. Raz-pravljalci na seji izvršnega sveta so
med drugim poudarili, da mora?
krita drsalna dvorana na Bledu fc čno dobiti svojo pravo vlogo, s« zdaj sramota in ne ponos Bleda,■ da je treba odločno zavzeti stališ da srednja šola za gostinstvo in zem ostane na Bledu, še več. d-: vključi v gostinsko turistično nor bo Bleda. Ostala pa bo seveda, čv
pritegnila učence z vse Gorenj ne le iz radovljiške občine.
Vrsto konkretnih nalog bo & ska konferenca zadala tUdi oN skemu izvršnemu svetu. Ob or navi gradiva se jc izvršni svet v c« ti strinjal z njimi. Tako bo leto pravil spremembo odloka, ki .
zbiranje in uporabo, turistične
ter predlog dogovora o njeni n.u ski porabi. S sodelovanjem m«? cijskih služb bo preveril zapes njo upokojencev in bodo njihov. poslovanje opustili. Na podlag: -je o prostorskih posegih v občin pripravil argumente proti za-t Save. S sodelovanjem uprave n hodke bo kontroliral finančno p" vanje pri oddajanju privatnih stičnih sob. S sodelovanjem kc nalne skupnosti bo pripravil idrijski elaborat za gradnjo cije, ki je povezana z ozdravit Blejskega jezera, ter pripravil ir macijo o nadaljevanju gradnje • Bled-Bohinj, in pripravil vs< odločitev o blejski obvoznici. Kc stareli urbanistični načrti Bled
Bohinja ovirajo sprejemanje <*> ročnih konceptov razvoja turiiff teli krajih, bo pripravil novci dokumentov. Sodeloval bo pr: ^ su vile Bled v upravljanje HTF in predlagal vrstni red naložb l* pestritev blejske turistične po;-bo izvedel postopke za uvedbe menade na Cesti svobode ^ Park do Jelovice. />a aeiega:e -bliske skupščine bo pripravil p vo da bi končno sprejeli do$o
načinu financiranja Trigiav4 narodnega parka. Izvršni svet? tudi nosilec dogovorjene reorga: ciie turističnega gospodarstva dovljiški občini, pri čemer bo n* poskrbeti, da bodo delavci v p možnih temeljnih organizacij tem podrobno seznanjeni.
M VoK:
Iz starega stanovanja zadovoljna kot prej.
KAMEN SPOTIKE
TRŽIČ — Trg svobode v Tržiču si je veliko voznikov prisvojilo dobesedno za »trg svobode«. Kljub znakoma o prepovedi parkiranja, ki stojita na obeh straneh trga, puščajo avtomobile ob pločnikih m s tem zlasti v dopoldanskih urah močno ovirajo promet. Ne spametujejo jih niti kazni. Foto: J. Kikel	_
~ntn cestarii in komunalci nimajo skrbi Zima še nt natre sla snegazato cesiarj	in 2G gorenjske
s tem, da bi morah POStp**ah	popravllo Jste ali za
'S^^^StiZŠ* naVesti Ki	proti Blejski Do-
bravi. — Foto: D. Sedej
V prenovljeni stavbi na Ravnah 9 so dobili lepši in toplejši prostor tudi stanovalci iz nekaterih starih hiš na Proletarski cesti, kjer bosta po rušenju že letos začela rasti dva od skupaj štirih stolpičev
novo; zakonca Ana in Filip Novak sta zdaj bolj
Tržič — Predzadnji dan minulega leta je dobilo ključe nadomestnih stanovanj še zadnjih sedem stanovalcev. V temeljito prenovljeni in posodobljeni stavbi na Ravnah 9 je tako zdaj skupaj 23 lepih, svetlih stanovanj, od teh šestnajst povsem novih.
Mogočna hiša ob cesti, nasproti balinišča, je z obnovo dala nekaj več prostora tudi Mercatorjevi trgovini, ki se je iz klasične prelevila v samopostrežno, klubske prostore so našli člani balinarske sekcije 5. avgust, nova kotlovnica pa daje toploto vsem, ki živijo pod njeno streho. Narejena je tako, da bo lahko ogrevala tudi vse štiri stolpiče, ki bodo zrasli na mestu iztrošenih, nefunkcionalnih stanovanj na Proletarski 7, 9, 11, 13, 15 in 17. Prva dva, v katerih bo 46 stanovanj, bodo po rušenju starih hiš začeli graditi že letos, druga dva pa kasneje.
Obiskali smo dva od pravkar vseljenih stanovalcev, Ano in Filipa Novaka, ki sta se preselila s Proletar-ske 13. Novo enosobno stanovanje sta že opremila in napravila iz njega prijeten, topel dom, v katerem se dobro počutita.
»Sprva o selitvi nisva rada slišala,« je povedal Filip Novak. »V starem stanovanju sem živel 51 let. Navezal
Jamarske novice
•	Člani Društva za raziskovanje jam Kranj so minulo leto, v katerem so praznovali četrtstoletnico delovanja, sklenili z jamarsko razstavo z naslovom »25 let raziskovanj globin«. Na njej so občanom pobliže predstavili svojo ljubiteljsko dejavnost. Poleg fotografij, jamskih načrtov in zapisnikov, opreme in mineralov so jamarji razstavili tudi nekaj primerkov jamskih hroščev. Ti živijo samo na Gorenjskem in nekateri le na Rovniku pri Besnici. Razstava je bila v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju in si jo je v dneh med 26. novembrom in 15. decembrom ogledalo blizu 600 občanov.
•	Jamarski klub Kamnik je lansko jesen organiziral jamarsko šolo, v kateri so se tečajniki seznanili s tehniko in opremo ter varnostjo v jamah, v p'ezal-nem vrtcu pa z veščinami plezanja. Izkušeni jamarji so začetnike popeljali tudi na ekskurzije po klasičnem krasu in domačem alpskem krasu v Kamniških Alpah. Od vseh tečajnikov, ki so končali šolo, jih je v klubu ostalo le šest.
•	Med petimi najglobljimi jamami v Jugoslaviji so kar tri na Gorenjskem. Rekorder je brezno pri Gamsovi glavici pri planini Viševnik nad Bohinjskim jezerom, ki je globoko 776 metrov. Druga najgloblja je Pološka jama pri Tolminu, globoka 707 metrov. Tretje in četrto mesto na lestvici delita brezno pri Leški planini na Jelovici in ponor Bunovac na Velebitu; obe sta globoki 534 metrov. Na petem mestu je Majska jama pod vrhom Pršivca nad Bohinjskim jezerom z globino 480 metrov. Člani kranjskega društva za raziskovanje jam raziskujejo brezno pri Leški planini. V minulem letu so poleg ljubljanskega društva sodelovali tudi pri raziskovanju Majske jame in brezna pri Gamsovi glavici.
M. C.
sem se nanj. Zdaj, ko sva tu, nama ni žal. Čeprav je bilo prejšnje stanovanje prostornejše, je tu lepše.«
Za kurjavo ni več treba skrbeti. Precej drv jima je sicer ostalo in jih bosta za vsak primer preselila v novo klet. Kadarkoli bosta tako lahko zakurila v kiperbušu v kuhinji, prihranila pri olju in plinu.
Ana Novak je nekoliko potarnala le zaradi draginje. »Samo mož ima pokojnino,« je povedala, ko smo ju zmotili pred kosilom. »Življenje v novem stanovanju ne bo tako poceni kot v starem. Zgolj kurjava naju bo veljala prek dvesto starih tisočakov.«
Pri stanovanjski skupnosti ki je financirala obnovo hiše Ravne 9, smo povprašali, zakaj so v tem energetsko kriznem obdobju gradili kotlovnico na tekoče gorivo. Povedali so, da pred dvema letoma, ko so začeli pripravljati načrte, še ni bilo jasnih usmeritev in zakonskih omejitev za kurilno olje, na drugi strani pa bi s trdimi gorivi odprli drug problem. Zgraditi bi morali zelo visok dimnik, da bi presegel dolino, pa še prostora za skladišče premoga niso nikjer našli pravega.
Cena ogrevanja še ni dokončna. Trenutno velja 40 dinarjev za "kvadratni meter stnovanjske površine, kakšna bo dejanska poraba, pa se bo pokazalo v nekaj mesecih. Vsekakor se bodo stroški nekoliko skrčili, ko bodo na kotlovnico priključeni še radiatorji v novih štirih stolpičih.
H. Jelovčan
V prenovljeni hiši na Ravnah 9 je stanovanjska skupnost pridobila 23 sodobnih nadomestnih stanovanj, Mercator namesto klasične večjo samopostrežno trgovino, člani balinarske sekcije 5. avgust pa klubske prostore.
Stare hiše na Proletarski cesti, nevredne popravila, bodo postopno porušili; na njihovem mestu bodo zrasli štirje stanovanjski stolpiči, prva dva že letos.
Vinko Rajgelj
Reklamacij pri nas ne poznamo
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE_7 STRAN O
Namesto starih nova stanovanja
»Kje delajo tod nekje strešnike?« je včasih na ovinku, na začetku vasi vprašal kakšen furman, zavit v ^dejo. Pa smo se vsi hkrati zadrli: Lukman!« In vsa gruča otrok je Wla čez vso vas kazat, kje je pri tukmanu, kjer delajo »streš'n cegu«.
po več voz in furmanov z dolgimi gajžljami je včasih stalo pri Luk-***anu na dvorišču. Na loj trne vozove ga nakladali, pa seno ali slamo ^Ttnes polagali, da se ni stri med vozijo. Velika rdeča stavba na sredi ^>rehka, tam pri trgovini, je Lukma-**ova. Največja stavba menda še da-**es na Orehku. Od tod izhajajo ce-**ientninarji Rajgeljni: zdaj že pokojni Joško, Francelj, Lojze, Vinko.
Oče Joža Rajgelj je začel. Se v staji Avstriji. Frtunov z Orehka je bil. ^vet je kupil tam nad progo, postavil ^prva barako in začel delati »spica-he«. »Karo« opeka ji pravijo danes, ^a najlepšo velja še danes, a kaj, ko ^ je noče nihče več lotiti. Preveč robnega dela zahteva. Le model in *štosman« poje pri tem.
1930. leta pa so začeli delati eno-t»bne strešnike. »Folc cegu« so mu ^kli. Le na eni strani ima zarezo. "J-932. leta so z njim pokrili Lukma-^ov pod. Še danes je ista opeka na ^trehi!
. V najhujši gospodarski krizi je za-P^l oče Lukman z gradnjo. Globoke tjleti je hotel, da bo pesek pod streho. Celo leto so samo temelje kopali. \ma ilovica, labora in skala so tam fc>odaj. Korajžen je bil in podjeten,
bolj kot pa pri denarju, se spominja danes Vinko. Vendar, uspel je. S kvalitetno strešno opeko se je uveljavil in zaslovel. Vsa Slovenija pozna Rajgeljnove strešnike, pa še celo na Hrvaškem.
Sedem sinov je imel stari Lukman in vse je vpregel v delo. Če drugega ne, so morali zvečer očistiti vse stroje, vse kalupe ali pa vsaj opeke držati in podajati, kadar so prišli kupci s furmani ponjo. Garali so. Vsi domači so bili vpreženi, pa še vedno so imeli po tri, štiri tuje delavce. Naročila so deževala. Tudi danes jim dela ne manjka. Nobenemu od njih.
Vinko je najmlajši Lukmanov sin. Pred osemnajstimi leti je začel na svoje. Na Orehku si je v bližini Ljubljanske ceste naredil hišo, majhno delavnico in malo skladišča. En sam stroj ima za izdelovanje opeke, pa še ta je ves ročen. Na elektriko se mu vrti le mešalec, v katerega stresa pesek in cement ter doliva vodo, pa vibrator na samem stroju. Vse ostalo je ročno delo. Z lopato naloži cementno malto na kalup v modelu, potegne za ročko, da po valjčkih steče čez malto »plata« oziroma šablona, ki ureže zgornje grabne opeke, spodnje pa naredi kovinski kalup. Potegne za ročico, jo odmakne, posipa s cementom, spet potegne, spet posuje s cementom in še enkrat potegne. Vsako opeko posebej sproti pregleda, če je dobra, če ima pravo glazuro. Zdaj šele pritisne z nogo na ročko, da se opeka dvigne iz modela
PETEK, 14. JANUARJA 1983
in jo prenese v paleto, kjer se bo čez noč sušila. Dobro je treba pozimi kuriti, da lahko dela, da se dobro suši. Poleti je drugače. Takrat se rad loti stebrov za kozolce, da je vsaj malo zunaj na soncu. Ni kar tako ves dan viseti v delavnici polni cementnega prahu in naftnih hlapov. Cement preklada, meša v mešalniku in mimogrede so ga polna pljuča Z nafto in oljem pa pere »plehe« — kalupe, na katerih dela opeko. Vsak večer je treba do čistega očistiti mešalnik in
stroj in vse kalupe. Vsaj dve uri mu vsak večer vzame čiščenje. In kar ostane malte, naredi po eno ploščico, kakšnem robnik ali še kaj manjšega. Prav nič ne sme v izgubo. Vse moraš porabiti. Tako jih je učil še oče in to je danes v njih.
Resnično moraš imeti veselje za takšno težaško delo. Vinko ga ima in bratje tudi, sicer se ga ne bi lotili. Iskana je njihova opeka. »Krditna«, so včasih rekli. Reklamacij ne poznajo. To ni opeka, kot nekatere dru-
ge vrste, ko moraš že po desetih, petnajstih letih streho prekrivati. Ta drži! Ko bi le bil cement tak, kot je bil včasih! Včasih je bil cement Trbovlje gost in težak. Veliko manjša vreča je bila za 50 kilogramov kot danes. In pesek mora biti pravi. Iz separacije. Iz Radovljice ga zdaj dobiva, še lani pa je imel Gradbinčevega. Največ kvaliteta opeke zavisi od peska. Ne sme biti blaten. Le pika blata, pa jo pozimi mraz razžene, pa naslednjo zimo spet in streha pušča ...
Noč in dan bi lahko delal. Nikoli plačano delo, se mu zdi. Tistega denarja mu takoj zmanjka, oni ima pa streho desetletja in desetletja ...
Pljuča trpijo pri cementu. Pa koža. Ekcemi se radi pojavljajo na njej. Roke pokajo. Od mokre opeke, od ostrega kalupa. Vinkove so že utrjene. Je pa imel razpokane do krvi. Na morje bi moral večkrat, še raje pa v hribe, v gozd. Ven od kemikalij, ven od cementnega prahu. A kaj ko bi vsak rad imel že jutri streho pokrito ...
Le on še dela »folc« opeko. Vsi ostali bratje delajo valovito. Tudi barva je ne. Njegova je preprosto siva. Še te ne naredi dovolj. Noč in dan bi lahko delal, tako povpraševanje je po njej. zdržal bo še kakšnih pet let, pravi, potem bodo pa verjetno zaprli. Tako težaškega dela se ne bo nihče več lotil. Tudi njegov sin ne, pa čeprav ga včasih le še preprosi, da mu pomaga. Drugačni časi so prišli.
D. Dolpnr
GLAS 8 stran
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 14. JANUARJA IS
Odpadki lahko
ustavijo
proizvodnjo
Direktor KOGP Kranj Miha Rautar: »Kakršnokoli nadaljnje svetovanje glede sežigalne naprave je ta hip preuranjeno. Zagotovo pa lahko rečem, da je bila naložba utemeljena«.
Kranj — Malo pred iztekom minulega leta je v Stražišču pri Kranju začela poskusno obratovati sežigal-na naprava za tako imenovano neškodljivo nevtralizacijo nekaterih posebnih odpadkov. Gre za odpadke, ki jih ni moč odlagati kjer koli zaradi varovanja okolja in podtalnice. To so predvsem odpadna olja, ki jih ni moč predelati, razne oljne emulzije, topila in nekatere gošče. Vse to so več ali manj gorljive snovi in kranjska industrija ima tega tehnološkega odpadka precej. Do nedavnega so vse tovrstne odpadke enostavno se-žigali, kar pa je precej pripomoglo k onesnaževanju zraka.
»Ideja se je porodila 1978. leta,« pravi direktor Komunalnega obrtnega, gradbenega podjetja Kranj Miha Rautar. »Bili smo na Ekološkem sejmu v Ljubljani, kjer sem opazil posebno napravo za sežiganje nekaterih posebnih odpadkov. Takoj sem pomislil, da bi bila to lahko rešitev za Kranj. Da bi idejo uresničili, se je bilo treba spopasti z vrsto težav. Izkušenj ni bilo, ker takšne naprave še ni imel nihče v državi. Bila je izredno draga, glede na to, da ne gre za ekonomsko naložbo. Zadeve smo se lotili s kranjskimi delovnimi organizacijami. Lotili smo se študije, upoštevati je bilo treba vse varstvene predpise in nazadnje smo podpisali družbeni dogovor s krajani Stražišča, da ozračje ne bo onesnaženo. To je bila sorazmerno dolga in težka pot. Zdaj naprava poskusno obratuje. Veljala je 2,5 milijarde starih dinarjev. Sovlagatelji so bili Sava, Planika, Tekstilindus, KZK, Iskra, Gradbinec in nekatere druge ter komunalna skupnost Škofja Loka.«
Zakaj pa ste se odločili za lokacijo v Stražišču?
»Pri sežiganju odpadkov je šlo tudi za tako imenovano povratno energije. Naprava, ki je mimogrede povedano iz Liechtensteina, na uro sežge 580 kilogramov odpadkov, pri tem pa pridobimo milijon kilokalorij uporabljive energije. To bomo sedaj lahko porabili za sušenje opeke v Stražiš-. ču. Pri tem bomo prihranili 560 ton mazuta, ki smo ga zdaj porabili na leto za sušenje opeke. Da pa bo naprava lahko obratovala, bomo na leto porabili 30 ton kurilnega plja.«
In kakšni so prvi rezultati?
»Dobri. Takšni, kot jih zagotavlja dobavitelj. Seveda pa se vsi skupaj še učimo. Naprava deluje avtomatsko in je še vedno prva v državi. Sami si bomo morali vzgojiti kadre. Poskusno obratovanje bo trajalo leto dni. To pa je čas, da se usposobimo, i da ne bo kakšnih neprijetnosti. Naprava je že na začetku vzbudila veliko zanimanje. Interesenti se javljajo od Maribora do Ribnice. Res je, da so zmogljivosti večje, kot je zaenkrat potrebno za tovrstne odpadke iz kranjske industrije. Vendar z napravo upravlja svet sovlagateljev, ki najbrž čez čas ne bo imel nič proti, da se zmogljivosti zapolnijo. Naša odločitev je vzbudila interes tudi pri
Edo Torkar#popotna povest
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
drugih, da bi takšne naprave sami nabavili. Kakršnokoli naše svetovanje v tej smeri pa je seveda preuranjeno. Lahko rečem le to, da je takšna naprava ena od možnosti za reševanje današnjih ekoloških problemov. Menim pa, da bi bila zaradi uporabljive energije marsikje primerna. Saj ne bi bila nobena posebnost tako ogrevati sanitarno vodo, manjše stanovanjsko naselje, bazen in podobno.«
Težave z odpadki pa v Kranju s tem niso rešene
»V kranjski občini moramo do konca tega srednjeročnega obdobja rešiti še dva problema. Zgraditi bo treba industrijsko deponijo za industrijske odpadke, za kar smo že naročili študijo in bo treba nato po samoupravni poti zbrati sredstva. Kmalu bo gotova tudi študija za komunalne oziroma industrijske odpadke. Upamo, da bomo za to lahko usposobili oziroma dogradili sedanjo deponijo v Tenetišah. To bodo drage naložbe. Vendar jih moramo uresničiti. Saj vemo, da mora danes delovna organizacija ustaviti proizvodnjo, če nima nikamor spraviti odpadkov.«
A. Žalar
(76. zapis)
»Čas, ta rabelj hudi« (po Prešernu) mi ne dopušča, da bi se o Vačah in o izkopaninah kaj bolj razpisal. Strnjen, jedrnat zapis o pomenu Vač povzemam po arheologu Fr. Staretu.
ILIRSKI STAROSELCI
razgodovinski ljudje, ki so živeli na slemenih hribov od Vač, prek Cveteža in Zasavske gore, so si postavili veličasten in trajen spomenik s svetovno znanimi umetninami in z izdelki prve obsežnejše kovinske produkcije, ki sodijo v čas med osmim in četrtim stoletjem pred našim štetjem. Takrat so bile Vače in bližnja okolica eden vodilnih družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih središč ne le današnje Slovenije, ampak tudi Evrope; v takratnem pojmu so bile Vače velemesto, kjer so se križale poti, ki so povezovale Panonijo z Apeninskim polotokom in srednjo Evropo z Balkanom. Niti priseljeni Kelti v četrtem stoletju pred našim štetjem, niti poznejši osvajalci teh krajev — Rimljani — niso mogli za-treti svobodomiselnega duha ilirskih staroselcev, čeprav je njihovo prazgodovinsko mesto na planoti med Slemškom ter Zgornjo in Spodnjo Krono (vzhodno od sedanjih Vač): zgubilo nekdanjo vodilno vlogo. Nemirni čas preseljevanja narodov je v okolici Vač zapustil najprej sledove Langobardov iz srede šestega stoletja n. št., nekaj stoletij za tem pa tudi prve ostanke naših neposrednih prednikov, starih Slovencev.
K sreči je najdragocenejšo vaško najdbo izkopal leta 1878 domačin iz Klenika Janez Grilc in jo takoj oddal ljubljanskemu Deželnemu muzeju.
To je bila 24 cm visoka obredna vedrica (situla), izdelana iz tanke bronaste pločevine. Na obodu ima tri v iztolčeni tehniki okrašene pasove. Zgornji ponazarja sprevod konjenikov in bojnih vozov, srednji slavnostno gostijo, rokoborbo in darovanje, na spodnjem pa so upo-
Situla iz Vač (6. stol. šina vedrice 24 cm
TJ-
Tako je viclel Vače Valvasor (l. 1689)
najdragocenejša Vač je slovita v svetu našli le
VAŠKA SITULA
Gotovo naša izkopanina z situla, saj so še tri, a ne tako lepe in umetniško izdelane kovinske obredne vedrice.
Na Vačah so v teku stoletja izkopavali prazgodovinske grobove najrazličnejši znanstveniki, domači in tuji. Mnogo teh izkopanin hrani ljubljanski Narodni muzej, veliko pa jih je bilo oddanih v arheološke zbirke inozemskih muzejev.
O
dobljene živali (kozorogi, košute, ris VAČE DANES in ptice).
HALŠTATSKA ALI VAŠKA DOBA?
ndan, ko sem se sprehajal ob še nepreiskanih (le sondiranih)* vaških gomilah pod Slemškim, tni je učeni sosprehajalec kar mimogrede navrgel: »Spričo toli-kerih izkopanih in še več neizkopa-nih prazgodovinskih grobov v okolici Vač, bi se doba morala pravzaprav imenovati vaška, ne pa halštatska. Saj so pri Hallstattu, zgornjeavstrij-skem mestecu, odkrili neprimerno manj grobov kot v Vačah. — No, seveda bo obveljalo prvotno poimenovanje dobe, kljub našemu ugovoru . ..
g; 12
-T
SREDNJEVEŠKE VAČE
radicija se je le ohranila -tudi po zatrtju ilirske naimt^ bine, rudarstvo v teh krajih ni bilo pozabljeno. Že v zgodnjem srednjem veku so v okolici Vač kopali železovo in~t>ak*ovo rudo. V času Valvasorja je še dMalo kar več fužin.
V prvi polovici 15. stoletja je kraj dobil trške pravice. Imeli so redne tedenske tržne ^d ne ve pa tudi lastnega sodnika scvđ tržani lahko izvolili. Seveda je bij« sodniku dovoljeno le nižje sodstv\)*kfvno sodstvo si je pridržal graščak na Ljubeku (jugovzhodno od Vač). Smrtnfrobsodbe so bile izvršene na Gavgenhnbu, ki se še sedaj tako imenuje.
Današnje Vače so le senca ^t,
danjega cvetočega * Kar preveč neurejeno?: **^
vsepovsod. S svetovno slavo v ' čan kraj, bi moral biti lepši. geometrijsko središče SR je v neposredni bližini Vač! ^^
Hiša št. 10 sredi naselja, v sta se rodila slovenska ve' ^ reformator našega književnega i ka Matevž Ravnikar in prvi nKl slovenske narodne glasbe Anm' j o vic - je zdaj popolnoma zs? na. Škoda! Prvemu je vzidalo minsko ploščo Slovensko pi^t društvo leta 1930, drugemu pa štvo slovenskih skladateljev 1064.	.
Na Vačah so imeli šolo že t danes imajo novo sodobno -stavbo. Župna cerkev sv. Anar zelo stara, iz 13. stoletja. P nekaj dragocenih slikarskih ur (Janez Šubic, Ja nez Potočnik lentin Metzinger idr.). — Svoi ima na Vačah tudi ijubjj< tiskarna Slovenija. - furis društvo se sicer trudi — a brez večjih uspehov. Redoliu in snagoljubnost se da le priv A
Kako lepo bi bilo, če bi bik p \ _ po letošnjem odkritju oznak venskega geometrijskega središ-
nac
1 Vačami — kaj drueaCv
boljše in bolj smotrno urejeno ^ le j bodo Vače postale cilj ir' ^^
ki
ali
izletnikov, šče Slovenije! gotovo že bolji
bodo prihiteli v Do takrat bodi1
označene?

Plovbi}
r
»Hare Krišna, ooo hare Rama .^. ir*
Sezuješ sandale, slečeš srajco, zlekneš se v pesek na obali, mlačno morje ti umiva bose noge, oblaki ti grejo čez oči. In pride veter, slan veter z morja, in ne moreš si kaj, da ga ne bi pozdravil: »Dobrodošel veter, od kod prihajaš?« In veter ti reče:»Pozdravljen, prijatelj, kako si kaj?« — In ti mu odgovoriš: »Hvala, dobro, lep večer je.« — »Me veseli,« reče veter in gre naprej svojo pot.
Na dnu srca pa se ves čas bridko zavedaš, kako ničeve so pravzaprav tvoje možnosti v senci tega večera: lahko si poiščeš kakšen bar in se v njem zapiješ ali pa se odpelješ na Fal-kland road in si plačaš žensko. — Ne! — si rečeš. Ostal bom tu, si rečeš. In ostaneš — dokler te toplota, ki puhti iz peska, ne zaziba v sanjarjenje. Pijan si, ne da bi bil; najdeš si" žensko, ne da bi plačal.
Poiščeš jo tam nekje na drugem koncu plaže kjer ni več ne čolnov ne ognjev in ne budi Vidiš jo, kako leži v pesku, med posušenimi algami in morskimi vetrnicami, samot-
na, kot da jo je od nekod naplavilo morje, žareč konec njene cigarete dela polkroge v temi. Čakaš koga? jo vprašaš. Ne, nikogar, ti odgovori. Potem sedeš k njej, ne preblizu in ne predaleč, in ko si pridobiš njeno zaupanje, ti začne pripovedovati o sebi:
Danes je sama v Bombayu. Drugače živi v Puni, kjer študira jogo. Ime ji je Sarah, iz Anglije je prišla. Piše pesmi (sem si kar mislil, si rečeš), rada bi tudi pela in igrala na sitar ali bendžo, pa ji ne uspeva, ker ima raskav glas in nič posluha. Tudi zaljubila bi se rada, pa se ne more, ker ... Ne ve, zakaj, s^nemore v nikogar zaljubiti. Zapustila je starse?dom, zaročenca ... Zakaj, jo vprašaš. — Ne vem, res ne vem, tudi sama se velikokrat sprašujem o tem, ti odgovori. Vse sem hotela obrniti na glavo, v bistvu pa nisem obrnila ničesar. Kot da bi namesto karirastega krila oblekla rumeno z naborki. V obeh imam grde noge, razumeš?
In tako si podajata besede, igrata se z njimi kot s pisanimi balončki, jih napihujeta, pokata z njimi — dokler ne pride tista edina prava, edina resnična beseda, ki jo ti nočeš izgovoriti, ker čakaš, da jo bo izgovorila ona: Dotakni se me. Touch me.
V goščavi las poiščeš njen obraz. Daš ji roke pod krilo in usta v lase. Ne najdeš jih več, ne rok in ne ust.
Potem: žvečiš travno bilko in jo gledaš: na strani leži, z enim bokom tlači pesek, drugi se ji obli proti nebu kot bel hrib. Povej mi kaj.
Ah, le kaj^Besede ne morejo priklicati lune z neba.
Ležati. Tiho spati. Nič misliti. Nič iskati.
Na obrazu začutiš dvoje krotkih rok, njen dih, (z rahlim zadahom po nikotinu), njene .ustnice.
i O čem premišljuješ? ^^^32hičemer. Spim.
Potem zares zaspiš.
Kdo je ta, ki sanja te lepe sanje?	/
Ti. A ne ti kot tridesetletni čistač na »Goranki«, pač pa ti kot dvajsetletni asistent na »Zelengori«. Takih popolnih prividov je sposobna samo mladost.
Pa pustimo mladosti, da do kraja razprede svoje sanjske niti. ..
Hej, fant, pojdiva nekam, te zjutraj tvoja nočna vila pucuka za lase.
Kam le?
V Puno, k mojim prijateljem.
Ne morem, rečeš. Zvečer odplujemo v Ma-dras.
Tja? Kaj boš tam?
Moja ladja gre tja in jaz grem z njo. Vidiš tisto zarjavelo barkačo s srebrnim dimnikom in rdečim trirogelnikom na njem? Tja grem zdaj. Tam je moja Puna. Tam je moj Kabul. Tam je moj Darjeeling. Tam je moja Ognjena zemlja. Tam je moj raj na zemlji, pa čeprav smrdi po nafti in strojnem olju. In kapo nrmki-ne je zame več kot papež v Rimu ali Dalai lama v Tibetu.
Dobro, potem pojdi, reče Sarah. In preden se poslovita, ti stisne v roko — majhen, bel fi-
Nikar ga ne izgubi, prinese
Zvečer ko v salonu piješ s kamerac vando in je »Zelengora« že milje daleč oc te se nenadoma zdrzneš m sezeš, v žef^ em seieš še v drugi žep, prebrskas den*' ^ m oš nn če k - Zaman je vse tvoje iskar,H5 Sa ni več. Nekaj trenutkov prazno ^ predse potem pa odmahneš z roko in s ^ šaš nov kozarec bevandd. S kozarcem • ereš ven na palubo in se nasloniš na o*®*, fJdJn?uie naravnost proti karmmskc
iin mi na obzorju, za njo ostaja Src^Sjj "da" v katero se potapljajo galebi. LI karmin na nebu se spreminja v v . ^
;kMU z zvezdami, kot ameriška Spodaj v trebuhi i ladje podrhtavajo stnf^ t „IZfii vodo Kam gremo? se sprašu^*S f^'tlom naslonjen na hladno.
vročim ograje.
Kamorkoli, kamorkoli, ti kriče
—- r-. , v enem samem dolgem 1 i>»?
varjajo gdebt. V^J	zalučaf
ku izprazniš kozarce s z	. ^^
Globoko ^jameš ^raK P^. ^ l , čez oči in sko/lase P ^ ^ ^ g ^
-er in kje je jug. ^
morje in kje nebo _ _	^
Odpreš oči, »n	F	^
deklica Sarah s tw* N^ ,n tista hipijevsK"	y	^
plovbe na vzhod zdaj	in ^ n.
Manchestra pnpravj ^ temnopoha
pa medtem trenira jogo...

. 14. JANUARJA 1983
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
9. stran glas
specimo torto!
Tale »bucittg 727« ni fotografiran na Brniku, temveč v Darkini delavnici. Prava, čokoladna torta'. Zanj je pa treba verjetno nehaj več kot malo smisla in spretnosti. . .
k Mar ni zima resnično najlepši čas za tort?! Največ časa imamo mame in ko so počitnice, nam bodo tudi *t»ci radi pomagali pri tej žlahtni peki. ^red dnevi sem se oglasila pri naši j-^nki, slaščičarki Darki Audičevi-Bučar-ki slovi po svojih dobrih piškotih. l5*ti dan se je pa lotila torte. Ježa je »^lala. Pravega ježa, z bodicami, zafrk-^j^^nim nosom, vsega okroglega in slastne-
^^Njič ne skriva, kako se ta dobrota
t, Osnovo zanj naredi kot za običajno ^	Na 1 jajce vzame 2 dkg sladkorja in
v<J\kg moke! Navdno uporabi šest jajc, za ^'jo torto pa tudi deset. Mi se bomo za začetek lotili manjše e iz šestih jajc. Takole gre ta reč: ** foajea ubijemo tako, da ločimo rume-^ke in beljake. Potem natehtamd % J* d kor (12 dkg ga je pri šestih jajcih) m damo 1/3 v beljake, 2/3 pa v rume-^{'^ke. Z metlico ali s strojčkom dobro »V^lčemo posebej beljake in posebej ru-la^njake, potem pa oboje stresemo sku-J in narahlo premešamo. V to maso-l^Hj s kuhalnico previdno vmešamo a <1kg moke. Ko je testo pripravljeno, ga j ti^^semo v dobro namazan in z moko ** j. ^ resen tortni model in po vrhu zrav-
m
: V^ resto za torto damo v vročo pečico. Na Ločini 175 stopinj Celzija naj se peče .	20 minut. Ce je pečena preskusimo
Darka Audič-Bučarjeva: »Le
malo spretnosti in smisla je potrebni), pa tudi takšnegale ježa lahko doma naredite.« — Foto: D. Dolenc
tako, da pritisnemo nanjo z razprto dlanjo; če lepo nazaj skoči in se prstni odtisi ne poznajo, je pečena in jo vzamemo iz pečice. Po vrhu jo pomokamo, ob robu obrežemo z nožem in zvrnemo na drug večji ogret pekač (ogrejemo ga lahko kar na štedilniku. Če ga zvrnemo na mrzlo podlago, bo dobil luknjo. Pa tudi
na cunjo ne smemo stresti, kot to napravimo s potico in ne na desko, ker bo zgornja plast torte odstopila zaradi kondenzat.
Torto pustimo, da se dobro ohladi, potem jo pa prerežemo tako, da dobimo tri plasti. Režemo lahko z nožem, najlažje pa bo verjetno šlo z nit jo.
Predno jo namažemo s kremo, jo še navlažimo, če hočemo, da bo torta bolj sočna. Če bi delali sadno torto, bi jo navlažili s pomarančnim ali kakšnim podobnim sirupom, čokoladno oziroma kavno ali kakšno podobno torto pa navlažimo z mešanico 1 del vode, 1/2 del ruma, dveh velikih žlic sladkorja in malo limonine lupinice (limono dobro operemo preden jo naribamo).
Pa še to: če hočemo narediti orehovo torto, potem moramo dati orehe tudi v testo. Zato vzamemo 2 dkg moke manj in dodamo 5 dkg orehov in malo cimeta. Enako velja za lešnikovo ali mandljevo torto.
Za čokoladno torto damo v testo .'J dkg manj moke in dodamo .'3 dkg kakaa.
Nadev
Osnova nadeva je 1/2 kg masla, 1/2 kg sladkorne moke in 1/2 del vode. Maslo malce zmehčamo nad soparo, da se bo bolje obdelovalo, vodo in sladkor pa tudi zmešamo skupaj, da se sladkor stopi. Vse skupaj nato penasto umešamo in tej masi potem dodajamo okuse: če hočemo kavi-no torto, dodamo močno črno kavo ali pa kar suho zmleto kavo, za čokoladno torto dodamo kakao ali nad soparo stopljeno jedilno čokolado, za orehovo orehe, za lešnikovo lešnike, za mandeljnovo man-dlje itd. Pri sadnih ^ISvtah bomo dodali borovnice, gozdne jagode in podobno. Količine se ravnajo bolj po okusu in željah. Orehov bomo dali v kremo 5 do 10 dkg, lešnikov in mandljev tudi približno toliko, kakaa 3 dkg, sadja pa približno pol litra.
Torto namažemo s kremo, vsako rezino posebej, in zlagamo drugo na drugo, po vrhu jo pa prav tako namažemo, le bolj na tanko, potem jo pa potresem« z zmletimi orehi, lešniki itd. ali pa oblijemo s čokoladno glazuro. Če se odločimo za čokoladno glazuro, čokolado stopimo nad soparo in dodamo malo olja, da je gosto tekoča. Mora pa biti čokolada le mlačna, kajti sicer nam bo krema stekla!
Morda bi se pa vseeno lotile ježa. Kavnega ježa! Nič težkega ni. Spečemo navadno okroglo torto, jo ohladimo, prerežemo, navlažimo s kavo in m mom, namažemo s kavno kremo (čokoladnega pa s čokoladno). Torto zdaj ob kraju obrežemo tako, da dobi obliko jajca. Ožji del je ježev prednjik, širši pa zadnjik. Kar pri kraju odrežemo, zložimo na vrh tako, da dobimo ježev »pukelj«. Celega ježa zdaj s kremo zgladimo, spredaj malce postrani odrežemo, da naredimo rilček, dodamo malo na vrhu za nosek, oblijemo rilček s čokoladno lazuro ali pa le potresemo s kakaom, pritisnemo dve brinovi jagodi za oči ali pa jih izrežemo iz pečenega
tort nega testa, pod noskom zarežemo z nočem usta, pa je jež pripravljen do bodic.
Bodice lahko napravimo iz čokoladne kreme. Potrebujemo je ravno toliko, kot za notranjost torte. Ce je bo pa kaj ostalo, jo pa spravimo v hladilnik za drugič. Potrebujemo le slaščičarski tulec, da bomo lepo oblikovali bodice.
Veliko lx)lj enostavno in tudi bolj izvirno pa je, če naredimo bodice kar iz mandljev. 30 mandljev potrebujemo. Zavremo
jih, olupimo, s tankim nožem narežemo na iglice in jih na pekaču v pečici segrevamo toliko časa, da se zlatorumeno obarvajo. Potem pa jih potaknemo po vsem ježevem hrbtu in torta je gotova.
Seveda bo torta veliko lepša in tudi več vredna, če jo bomo lepo servirali. Na papirnatem prtiču za torte naj bo, pa ogledalo spodaj, da je vsega še enkrat več videti . . .
Pa veliko uspeha in dober tek vsem skupaj!
m. messegue: narava ima vselej prav
Če strnemo lastnosti čebule, lahko rečemo da je krepćilna, da zavira infekcije, je diure-tična, odstranjuje gliste, zdravi skorbut, lajša revmo ... in da je pra^ takb kot česen učinkovit antibiotik. Ugotovili so tudi, da koristi tudi pri sladkorni bolezni, ker vsebuje glukokmin, ki znižuje količino sladkorja v krvi. Pred kratkim so angleški raziskovalci odkrili v čebuli , učinkovito snov, ki preprečuje strjevanje krvi. Čebula se je tako povzpela med najboljše preprečevalce kardiovaskularnih bolezni, ki so bič našega časa. Francoski rejci konj, ki že dolgo poznajo te dobrodejne lastnosti čebule, jo mešajo zato med krmo žrebcem, ki bolehajo za trombozo končin.
Zasluge čebule so tako številne kot zasluge česna, zato bi tudi njej lahko odmerili prvo mesto med zdravilnimi rastlinami. Rastline iz družine lilij, kot so por, šalotka, drobnjak, imajo iste, vendar malo manj izrazite lastnosti kot čebula. Zato jih lahko uporabljamo bodisi: kuhane v juhi (npr. por) ali primešane solatnim omakam-(šalotka, drobnjak, luk). Vse te sorod-nice čebule imajo milejši okus in so tudi bolj prizanesljive do vaših oči. Vendar pa, kadar pri rezanju čebule tri minute točite solze, pomislite, da to le r\i tako hudo, saj se boste zato vse življenje smejali z zdravimi, bleščečimi zobmi.
Pogosto so mi pacienti in bralci pripovedovali o svojih izkušnjah, ki sem jih potem dopolnil in dodal svojim. Tako mi je pred kratkim pisala gospa E. G. iz Lavrestera; poslala mi je »recept« svojega očeta, v katerem zavzema čebula častno mesto. Tu ga navajam v izvlečku:
»V vaši knjigi ,0 ljudeh in rastlinah' ne omenjate zdravila, ki ga že leta uporabljamo; moj oče ga je dobil od nekega .mazača'. To je kašnat obkla-dek iz čebule, ki so ga uporabljali pri tifusu.
Pred več kot petdesetimi leti so moje rodno mesto Lorient obdajala močvirja in v njem je močno pustošil endemični tifus. Domačini so ga večinoma prestali, toda podlegli so mu mnogi tujci. Ne morem vam povedati, koliko ljudi smo lahko rešili s kašnatim obkladkom iz čebule.
Sesekljati moramo približno 2 kg surove čebule in jo razprostreti po tanki ruti, v katero potem zavijete bolnikove noge. Ta obkladek mora imeti bolnik vso noč, torej najmanj osem ur. Paziti morate samo na to, da vnaprej zavarujete posteljo, zakaj ta obkladek odda zelo veliko soka in izzove tako mokrenje, da ga bolnik navadno ne more obvladati. Toda v treh dneh bolezen mine. Samo pri dveh ljudeh nam je spodletelo zdravljanje s tem obkladkom: pri moji sestri in enem njenih sinov. Od tedaj je preteklo že petrintrideset let in čeprav je zdravnik, ki ju je zdravil, menil, da gre za tifus, je analiza pokazala, da sta verjetno oba bolehala za neko drugo boleznijo. Takrat smo dobro poznali zdravnika D., k: je vodil bolnišnico za mornarje. Pripovedovala sem mu o čebulnem obkladku. Ta zdravnik je bil razumen človek in se mi ni posmehoval, temveč je preskusil recept, in dokler je bil predstojnik bolnišnice, so v njej tifusne bolnike zdravili s »čebulč-kom«. Spominjam se tudi še nekega drugega primera, odtlej je preteklo že kakih petdeset let. Neko dekletce, hčerka postajnega načelnika je dobila škrlatinko in ker se ji je bolezen vse bolj slabšala, so starši že skoraj obupali. Tedaj se je moj oče domislil, da bi jo poskusili zdraviti s čebulnimi ob-kladki. In glejte, čebula je napravila pravi čudež.
Najbrž Vam s tem ne pripovedujem nič novega, gospod Messegue, toda to so poročile, očividcev.«
&ura, počitnice!
Med počitnicami želim vUiko snega.	, .
^ Med počitnicami želim čim vec smučanja m seveda lepo
'emMed počitnicami bom zjutraj dolgo spala, potem pa bom šla
*ntičat.	. .
Med počitnicami bi se rada veliko smucala.
(	na Zeleni,, ta,o „Km
M rada meta toter uSpeh, med ščitnicami pa bi se rada veliko smucala.
Člani novinarskega krožka osn. šole heroja Bračiča Tržič
JSmoja ^lica
- velikem mestu, I Ako ljudi in hiš, kj< ko prostora, da bi i
majhen vrt, je ulica,
Najbolj razburljiv dan v prvem polletju
Najbolj razburljive dni bi lahko preštela na prste. Prav gotovo so bili to za vsakega dnevi pred koncem prvega polletja. Bili smo razburjeni, saj so učitelji zaključevali ocene, ki so jih nekateri učenci še skušali popraviti.
Mene je najbolj razburila sreda, 29. decembra. Nazaj smo dobili angleške kontrolne naloge. Pisala sem tri. Lahko si mislite, kaj je bilo to zame. Prej tri petice in štirica, zdaj pa trojka. Potem je tovarišica zaključevala ocene. Mislila sem, da bom imela angleščino pet, a se je zaradi trojke vse spremenilo. Zaključeno imam štiri, vendar imam v dobro pol ocene.
Spraševala sem se, če bom še odlična. Vse moje sošolke so dejale, da si prav dober s tremi š Uricami, jaz pa imam samo
dve. Mislim, da bom odlična. Danes bomo videli.
Drugače pa je bilo v tem polletju več razburljivih dni kakor v vseh štirih letih prej. Posebno v Uetjem in četrtem razredu sem z lahkoto pisala skoraj vse naloge odlično. Letos se pozna, da je učna snov težja in se je treba več učiti.
Katarina Bedina, 5. a r.
osn. šole
Stane Žagar Kranj
V V
velikem mestu, kjer je ljudi in hiš, kjer ni niti ^ ko prostora, da bi imel vsak
Bilo
me je strah
^ »J	..MJ..C1I Vil, JV	>
^^ Jhna, pa vendar lepa, prijaz-^ ^ domača. To je moja ulica. ^ dvorišču imamo majav koš košarko. Čaka ga usoden Podrli ga bodo. To je velika
za nas otroke.
V^KTtroci smo vse bolj vznemir-Sobe v hišah niso bile še ^Ji tako prijazne in domače, ^^^žračju čutimo, da se bližajo ^k^t^*1^1" c'nev*' Takrat nas vse fc^^nc in malo manj pridne ^j^^če dedek Mraz. Mame dobrote, otroci krasimo 1^čice. Dobre želje želimo Vi Viljem, sošolcem, znancem. t^U ^»ela sem, da živim v naši saj otroci lahko vsak dan j^^V^ujemo vedenje odraslih.
Krateri so topli, čle
Krateri so topli, človeški, pri-. K^s^ljski. Drugi so prepirljivi in Učljivi. Tretjih ne zanima
iv nihče- NekaJ 'judi pa ^
bolnih. Take moramo i« jih upoštevati. Opa-otroke iz naše ulice in kako grdo ravnajo s kru-Pomislim na otroke, ki k	niti koščka kruha. Rada
fck^elila z njimi vse dobro in Lepo bi bilo, če bi bil j^^^k človeku brat.
živim v naši ulici, saj svobodna.
Sk Rajgelj, 5. d r. ^j^tj. Šole Simon Jenko
Sedeli smo v čakalnici zdravstvenega doma v Kranju. Naročena sem bila za operacijo kožice med zgornjima zobema.
Čakala sem, da pridem na vrsto. Kar predstavljala sem si, kako mi zdravnik zabada injekcije v čeljust in mi reže kožico. Obsedel me je tak strah, da sem morala zaradi slabosti, ki sem jo čutila v želodcu, iz čakalnice. Kar tresla sem se od strahu. Mama in oče sta me spodbujala in se trudila, da ne bi mislila na operacijo, vendar ni pomagalo. Strahu se nisem mogla znebiti. Večal se je in večal vse dotlej, ko sem bila na vrsti.
Zdravnik, ki mi je dal injekciji, ni bil nič kaj prijazen. Tudi bolelo me je tako, da sem kar lezla po stolu navzgor. Zdravnik, ki me je operiral, pa je bil bolj za hece. Nekaj časa se je šalil, da sem se malo opugumila. Začel je rezati in mislila sem, da me samo žgečka. Se sama nisem vedela, kdaj je končal.
Strah se je od mene poslovil in odšel k naslednjemu čakajočemu. Vesela sem bila, ker je vse tako hitro minilo in odšla sem v čakalnico k staršem. Spoznala sem, da je bil ves strah odveč. Vendar pa ima vsak pred nečem strah, zato vem, da tudi v prihodnje ne bo nič bolje.
lrma Kosec, 6. a r.
osn. šole Davorin Jenko
Cerklje
Ni še dolgo tega, kar je Jana Žbontar-Papler s svojimi sošolci polna prešerne mladosti in zdravja zapela: »Veselimo torej se, mlada nam je duša, po prijetnostih mladosti, po nadležni bo starosti vse nas krila ruša ...« Nadležne starosti ni dočakala, pa tudi za prijetnosti je bilo njeno življenje prekratko. Najprej jc prebrodila naporna leta šolanja, nato tri leta v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, kjer je s svojimi naprednimi mislimi pravilno usmerjala mladino, vodila marksistični krožek ter bila vsepovsod med prvimi. Zato njena smrt ni prizadela samo najbližjih, ampak tudi vse učence, sodelavce, prijatelje.

PESEM O VARČEVANJU
Ker energije primanjkuje, vsak po svoje naj varčuje. To že ve naš ciciban, varčevati moramo vsak dan.
V šoli star papir smo zbrali, na Odpad smo ga peljali. Zanj pa smo denar dobili, veliko dreves smo prihranili.
Katarina Sever, osn. šola Peter Kavčič Škofja Loka
Dedkove navade
Moj dedek živi na Dolenjskem. Nad hišo in pod njo se razprostira vinograd. Vsako leto ima dobro grozdje in dobro vino.
Njegova navada je, da neprestano nekaj dela. Čez teden živi sam s svojim delom, kadar ga obiščemo, pa nas je zelo vesel. Pomagamo mu pri delu. Največkrat mu ati pomaga v vinogradu, z mamico pa gospodinjiva.
Pri kosilu se vsi zberemo za mizo, samo dedka ni od nikoder. Če ga dolgo ni iz vinograda, smo kar malo hudi nanj. Po kosilu pa ima komaj še toliko časa, da popije kavo. Mudi se mu nazaj na delo. Dedek je že bolj v letih, zato mu včasih rečemo, naj se malo odpočije.
Vesela sem, da imam dedka, ki si z delom krajša čas, vendar me večkrat tudi skrbi zanj. Posebno hudo mi je, kadar ga vidim vsega prepotenega in utrujenega. Moral se bo navaditi tudi počivati
Saša Kramarič, 5. a r.
osn. šole heroja
Grajzerja Tržič
NAGRADNA UGANKA
Pečarjeva karikatura, ki smo jo objavili v zadnji nagradni uganki, predstavlja znanega slovenskega humorista Frana Milčinskega-Ježka. Pravilnih odgovorov je bilo veliko, žreb pa je za nagrajenko izbral Tino Misjak iz Kranja, Begunjska 12. Prosimo, da po majico pride kar v Glasovo uredništvo.
Tokrat bomo spregovorili nekaj besed o železnici in vlakih. Oblačnega oktobrskega dne se je zbrala v angleškem trgu Rainhillu kopica ljudi. Tja sta jih gnala zanimanje in radovednost, ali bo dosegla parna lokomotiva predpisano hitrost 16 kilometrov na uro. Vlekla naj bi breme nad dvajset ton. Za to znamenito prvo tekmo »železnih konj« so prijavili šest lokomotiv. Štiri so se tekme udeležile. Dve izmed teh se sploh nista premaknili z mesta. Med drugima dvema si je priborila zmago Stephensonova, ki je dosegla hitrost 33,4 kilometra na uro. Iz Anglije se je železnica naglo širila po vsem svetu. Že dvajset let kasneje je vozila po slovenskih tleh. Vse današnje železniške proge na svetu so skupaj tako dolge, da bi bilo mogoče z njimi 35-krat oviti Zemljo okrog ekvatorja.

Odgovoriti morate na vprašanje, katerega leta je bila znamenita dirka lokomotiv v Angliji. Če ne bo nobenega točnega odgovora, bomo upoštevali tistega, ki se bo pravilnemu najtesneje približal. Dopisnice pošljite do 14. februarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanec bo f'^bil majico z Glasovim znakom.
Moj bodoči
Utrujena in izmučena od dela v službi se vračam domov. Spotoma stopim še v trgovino, da nakupim nekaj najnujnejšega za ta teden. Mož je že doma. Na delo se je odpeljal z avtomobi-lom.
Otovorjena stopam v najin pravkar zgrajeni doni, ko me preseneti nenavaden vonj. Od kod prihaja? Verjetno iz kuhinje. Kako to, saj mož še nikoli ni kuhal? Pozabim na misel in zakričim: »Dragi, si že doma?« Iz kuhinje ni odgovora, zato se prestrašim: »Pa menda ni kaj narobe?« Dih mi zastaja, ko stopam proti kuhinji. Vedno močneje je čutiti smrad in zazdi se mi, da je to duh po krompirju. »Sem že tu!« zakličem, misleč da se mož le norčuje iz mene Toda ne. Iz velikega lonca se vali rumen dim, moža pa nikjer. 2e povsem prežgan lonec, ki ni podoben niti enemu od mojih, postavim v pomivalno korito. Le kaj naj to pomeni? Moža ni nikjer, tuj lonec na mojem štedilniku; vse skupaj je
nekam čudno. Zato stopim na vrt, če ni mož mogoče tu. Da, da. Stoji, naslonjen na lopato, in klepeta s sosedom. »No, dragi,« začnem. »Pa menda nisi skuhal kosila?« Tedaj šele mož spozna, na kaj merim. »Ja, veš,« me prijazno ogovori, »mislil sem te presenetiti . . . Saj imaš danes rojstni dan, kajne?« Zdaj je pa mene spravil v zadrego. »Nič čudnega, da sem pozabila še na svoj rojstni dan,« ga jezno zavrnem, »saj ob tolikem delu res nimam časa, da bi mislila na kaj takega.« Sosed se medtem potuhnjeno umakne, saj ne bi rad, da bi tudi njega doletela kakšna »krepka«. »No, takole se zmeniva,« pravi moj »dragi«. »Od-peljiva se v restavracijo, saj z mojim kosilom tako ne bo nič.«
Tistega, dne sva se res odpeljala v restavracijo na pico, ki jo je moj preljubi možek tako hvalil. Sama pa sem se je tako najedla, da sem še danes lačna.
Špela Hartman, 8. a r. osn.
šole Cvetko Golar Škofja
Loka
Zaliti je treba koline. Saj jp to vendar najlepši kmečki praznik!
Klobase pa bodo, da se bo kar cedilo iz njih ...
pripada cel liter. No, Milan ne pije, ampak kozarček ga le zvrne, da »navada ven ne pride«. Najbolj veselo je okrog mesarja. Kakšne razdirajo! Kako je že Lukec z Nart v Volaki klal svojo kozo? Kar v »veštr« ji je priprl glavo, da je lahko opravil. Pa kako so se takrat smejali, ko je Korenovc iz Podgore v Marmorju razlagal, da kar z motorno žago kolje prašiča. Nekateri so resnično verjeli!
»Bova kaj lajbča pustila?« sprašuje gospodinjo. Suha rebrca s sprednjega dela so najboljša, če se jih drži vsa slanina. Seveda! In lepo je zarezal tam okrog. Mimogrede so ga obesili. Palico je dobil prašič skozi noge in zdaj so zlahka odstranili čreva, jetra, pljuča, srce. Še prej je lepo obral vso mast. S črev jo pobere kar v hiši na mizi. Za krvavice bo. Vera ima že kuhan ješprenj in kašo. Nak, takih krvavic, kot jih delajo v poljanskih hribih, ne najdeš nikjer! Veliko maščobe je v njih pa dišav. Majarona, mete, popra. Le čreva je treba dobro oprati. Najbolje v snegu, če pa tega ni, v repi. Nanca je je naribala velik škaf. Večkrat sta jih Janez in Petelinov oprala z vodo. Kar za kozolec sta se spravila, pa pod tekočo vodo.
Proti večeru je že bilo, ko sta bila oba prašiča obešena, ko se je slanina posebej hladila in se je mesar v kuhinji lotil krvavic. Ko bi vam mogla to prikazati v barvah! Iz kuhinje je dišalo po ocvrti masti. Prvi ocvirki! Ti so za krvavice. Drugi pridejo kasneje. V četrtek bo Milan spet prišel, da bodo naredili ta mesene klobase pa v solilo bo dal kose, ki jih bodo določili za sušit. Vrat, pleča, flam. Zadnja stegna bodo za zrezke in jih bo gospodinja Vera dala v skrinjo. Koliko so te vredne! Vse leto imajo sveže meso. Včasih so žulili samo suhega. Toda tja do spomladi je bilo še dobro, potem ne več.
Koline so praznik v hiši. Gospodar Tone ne zdrži, da bi se ne veselil še sam. Soseda Golešnika povabi, da ima vsaj kompanjona pri kozarčku in da je beseda tule pri mesarju. »A ne, kako smešni smo kmetje. Celo leto smo še kar mirni, ko pa pride zima, postanemo krvoločni«, se mi smeje. Najbolj pa je odleglo gospodinji. Komaj je že čakala. V svinjaku ima že spet dva nova prašička za naprej. Težko je že zdelovala. Zdaj bo vse lažje. In vse leto se bodo dobro imeli.
D. Dolenc
IZKUŠNJE STROJNE SKUPNOSTI »TABORAj
1 1 brc
Štirje kmetje iz Podbrezij — Albin Gtf1^ ter Jernej in Filip Jeglič — so pred enč ^ strojno skupnost, ki ima danes devetci v vrednosti sto starih milijonov. Natafl£>< in obveznosti pri nakupu, uporabi intf.n kmetijske mehanizacije so ob dobrih s1 h najpomembnejše za čiste račune in dct><
Podbrezje - Štirje kmetje iz Podbrezij so v enajstih letih, kolikor obstaja njihova strojna skupnost, povsem postavili na glavo stari pregovor, da »v španoviji še pes crkne«. Njihovih devet kmetijskih strojev in priključkov še vedno dobro dela in skupnost po tolikih letih stopa z jasnimi načrti tudi v prihodnja leta. Pot je bila začrtana avgusta 1971. leta, ko so Albin Gre-gorc, Franc Jerala ter Jernej in li-lip Jeglič kupili prvi skupni stroj — sod za gnojevko. Temu so se v letih do danes pridružili še trosilec umetnega gnojila, sadilca za koruzo in krompir, freza, snopovezalka, izkopač krompirja, trosilec hlevskega gnoja (tega sta kupila dva člana skupnosti) ter pred dvema letoma še njihov najdražji stroj nakladač hlevskega gnoja, s katerim pa je moč izkopati tudi vse potrebno za gradnjo hiše.
Skupnost je sprva pravilih, ki so jih nar ~ mi. Nihče jih ni krši' * prav toliko kot posle; *
delala pospeševalna ?' pogodbo je postala tr:~ zirana in povezana z ganizacijo, pravice r posameznikov pa št' razmejene. Albin je * sednik skupnosti. Hi ima največ obdelova ; za vsak stroj prispev: denarja. Tajnik je Jer' 23-odstotnim deležer Prav toliko prispeva r skupnosti Franc Jeri »Tabora« je Filip Je; vsak stroj primaknit , skupne vsote. V tai-> ~ ju, ki je določeno p ' ima član obdelovalne lijo v »Taboru« tudi sr vila. Pogodba za vsak:
Prihranili 100.00)
Strokovnjaki iz Etikete in Kladivarja so izdelali tiskarski stroj in tako je odpadel uvoz — Storilnost na njihovem stroju je' ^ stroški proizvodnje pa nižji — Zgleden p i sodelovanja strokovnjakov dveh organi: ^
Žirovska Etiketa je znana po svojih izdelkih za konfekcijo, v zadnjem času pa po izredno kakovostnih m vsestransko uporabnih termoleplji-
vih etiketah. Z omejitve" ^ se znašli pred vprašanj?"! f
delati toliko, kot kupci • ^ Imeli so sicer že dva u-: ^
Še malo, pa ga bomo ukrotili
Zdaj na oknih so ledene rože, naš mesar prašiča jemlje iz kože ...
Kako sem se včasih, še kot otrok, veselila kolin. Pa bala hkrati. Kajti naš mesar Domin je vedno zahteval, da moram prašiča držati za rep. Šalil se je, a kaj ko je tako resno gledal, pa sem mislila, da mora biti res tako. Seveda so me potem hitro odrinili, ker sem jim bila bolj v napoto kot v pomoč.
Tudi gospodinja Vera, Štefanova iz Suše, je zadnjič, ko so klali, raje počakala kar pred vrati, da so dedci notri opravili svoje, potem pa je primaknila svoj škafec in hitela mešati kri za krvavice.
Kar dva so udušili. Okrog dvesto kilogramov je imel vsak. Oba jesenca. Veliko mesa in malo maščobe. Taki morajo biti danes. Včasih se je pa »slabo zaklalo,« če ni bilo tam pri zadnjici za dobro ped »špeha«. Ampak takile korenjaki dajo dosti opraviti, preden jih pri vežejo, kot je treba!
Petelinov Milan z Brd kolje tod. Tudi sam je kmet. Po petindvajset do trideset
glav živine ima v hlevu, pa po več prašičev. Poleti kmet, pozimi pa okrog kolje. Danes, ko so mehanizirane kmetije tudi v hribih, si to lahko privošči. Mlad je še. Menda jih še nima štirideset, pa že devetnajst let kolje. Toma-žinc z Malenskega vrha ga je nekaj zim jemal s sabo, pa se je dobro naučil. Silno spreten je. Iz kože pa ga bodo devali zunaj, pod streho, pred skednjem. Že so odrezani parklji in se kože loti. Natančno, da ne prereže, sicer bo gospodar še manj dobil zanjo. Že tako so prepoceni. Če bi jo morali peljati v Škofjo Loko, bi bencin več stal. Martenca iz Debeni je moral, ko je po oddaji kože stopil še v gostilno, še od svojega dodati za zapi tek. Mihov Janez pa pravi, da je ceneje, če jo kar lisicam vržeš. Tukaj res nekaj ne štima. Koža tako poceni, čevlji pa tako dragi!
Vendar pustimo to, danes je vesel dan. Hišni praznik. Gospodinja Vera je že tu s sadjevcem. Pravijo, da ga mesarju pri kolinah
Glavni konstruktorji stroju. Od leve proti desni: Milan Gantar, Miha Bogataj, Tone M ur, Iztok Kavčič m Branko Albreht.
Nada Imenik in Tončku delata na novem stroju.
b^jdbrezij
fospodarii
Mr	* J
i
rezane Jerala ia^ti ustanovili ^^ priključkov mecene pravice
skupne s1 H odnosih
Ict^odarjenje v skupnosti.
il ■ trt"
določa, kdo skrbi zanj in kje je shranjen čez leto, ko se ne uporablja. Gregorčevi so pod streho vzeli sadilec krompirja in snopovezalko, domačija Jerneja Jegliča frezo, na Jeralovi kmetiji trosilec umetnega gnojila in nakladač gnoja ter gospodar Filip Jeglič, »nadzorni« v skupnosti, sadilec za koruzo. Za ostale stroje skrbijo izmenično vsi člani skupnosti.
V »Taboru« niso ničesar prepustili slučajnosti. Čeprav s stroji večinoma delajo na svojih poljih in travnikih, ne odrečejo pomoči tudi ostalim kmetom, za katere pa velja poseben cenik. Ena vožnja s sodom za gnojevko je lani stala 50 dinarjev (v to ni všteto delo traktorista), posaditev kilograma koruze 25 dinarjev, desetih arov krompirja 70 dinarjev, uporaba žetvene naprave za vsakih deset arov 10 dinarjev in za izkop krompirja na desetih
faark
^ tiskanje termolepljivih etiket, to-njuna zmogljivost je bila premajhna. Zato so se odločili, da bodo Jpv stroj naredili sami po zamisli vo-razvojno-tehnične službe Etikete j Oneta Mura z vsemi najboljšimi ^stnostmi doslej znanih strojev. ^ O tem pripoveduje Tone Mur slepce: »Gre za avtomatski sitotiskar-stroj, ki tiska etikete zlasti za ^kstilno in obutveno industrijo. Ko ^m s sodelavcem Milanom Gantar-izdelal projektno nalogo, smo ^iskali izvajalce. Dogovorili smo se s strovnjaki v sosednjem Kladivar-
~ Kljub temu, da izdelava tovrstnih ^ojev ni v proizvodnem programu ^ladivarja, so se zanj v tem kolektivni odločili že zaradi dosedanjega do-^ ^ega sodelovanja. Miha Bogataj, Iz-JJk Kavčič in Franc Temelj so bili f l^vni konstruktorji, največ pa je pri ćelavi delal Beno Kavčič. L »Upoštevali smo vse zahteve Eti-meni o tem podvigu Miha Bo-»hkrati pa smo upoštevali več ^ših izvirnih rešitev, saj gre za iz-^dno zahteven stroj za barvni tisk, je treba doseči natančno vlagale in ponavljanje. Vpenjanje in vla-^hje je vakuumsko, sam stroj pa t^evmatski, medtem ko so bili dose-j^nji uvoženi mehanični. To, vemo,
velika prednost.« t Razumljivo je, da je od prvih načr-fcfV, od konca leta 1981 do danes, bilo s^trebnih
mnogo usklajevalnih pokrov, preden je stroj poskusno ^ ^kel, najprej v Kladivarju in kas-f ^je v Etiketi.
k *Kaj vse doživlja konstruktor,« V^vi Iztok Kavčič iz Kladivarja, »ko ^ da so pri stroju spet odkrili kak-O pomanjkljivost!«
\»^edaj so vse tažave pozabljene. Si^lan Gantar in Branko Albreht, ki ^ ^ vodila uvajanje strpja in delav-k V^V v redno proizvodnjo Etikete, pra-? ^iJ-Madosegajoodličnerezultate.Pro-&^<tivnost je večja za 60 odstotkov, * stroju dela en delavec manj, boljih ^o tudi delovni pogoji, ker se škod-? ^.^i hlapi pri tem stroju odmikajo, - pa vračajo kot pri prejšnjih. Tudi ^^eta je manj. Najvažnejše je severi:' da bodo sedaj širili tržišče, česar ^.^lej zaradi premajhnih zmogljivo-niso mogli. In še nekaj: ukinili bo-r- Jiočno delo.
*tladivarjevi in Etiketini strokov-V^ki so s tem strojem nadomestili stroja, ki bi sedaj veljal okoli 3 *W*ijone dinarjev, saj so poleg os-^Vtiega tiskarskega stroja v Etiketi izdelali še sušilno komoro, ki je %^ključena na stroj, kar spet zmanj-otroške tehnološkega transporta, ^t^edvomno ne bo ostalo le pri tem ^ Vsi, ki so sodelovali pri njego-^ ^delavi, so si pridobili toliko izku-Jt^Vj, da že načrtujejo izdelavo noveli Sodobnega stroja, ki bo omogočil ^ bolj zahtevne tehnološke rešitve. Podrobnostih sedaj še molčijo.
Nejko Podobnik
I
»mernikih« površine 15 dinarjev. S posebnim dogovorom so se člani skupnosti sporazumeli, da lahko z nakladačem skopljejo temelje za hišo tudi ožji člani njihovih družin. Za to pa morajo sinovi — hčera čla-
JERNEJ JEGLIČ: »Vsi štirje kmetje imamo le pet hektarjev krompirja in prav toliko silažne koruze. Ne bi se splačalo, da bi imel vsak svoj sadilec, če ga potrebujemo le enkrat letno za nekaj ur. Skupne stroje celo bolje vzdržujemo kot lastne. Naslednje, kar imamo v načrtu, je nakup kombajna za spravilo silažne koruze.«
ni skupnosti nimajo — plačati blagajniku, kolikor je v danem letu vredno 30 litrov žganja; letos bo to približno šeststo starih tisočakov. Zbrani denar porabijo člani skupnosti za redno vzdrževanje strojev (za olja in masti) ter za popravila. Presežek, predlani ga ni bilo, lani nekaj čez deset tisočakov, ostane v blagajni za nakup novih strojev.
»Člani skupnosti bodo uporabljali skupaj nabavljene stroje s skrbjo dobrega gospodarja,« piše v šestem členu pogodbe, ki natančno ločuje okvare, povzročene iz malomarnosti, od okvar, ki so nastale zaradi dotrajanosti stroja. Prve poravna povzročitelj, druge skupnost.
Kmetje iz Podbrezij s skupnimi stroji obdelujejo 35 hektarjev zemlje. Svetovne izkušnje kažejo, da šele pri 70 hektarjih lahko govorimo o gospodarnem obdelovanju. V Sloveniji, kjer je povprečna posest velika le 3,6 hektarja, bi potemtakem strojne skupnosti morale zajeti deset in tudi več članov. Vsekakor pa je že zgled »Tabora« dovolj nazoren, kako se velja organizirati, da se bo kmečko delo hitreje mehaniziralo in hrana pocenila. V nekaterih gorenjskih vaseh verjetno ne bo našel posnemovalcev. Spori za ozare, za nekaj dreves, za nekaj kop sena so marsikje skalili dobre sosedske odnose in s tem postavili ovire pri povezovanju in združevanju v strojne skupnosti.
C. Zaplotnik
Filip Bence
ALBIN GREGORC: »Dobri sosedski odnosi so prvi pogoj za ustanovitev strojne skupnosti, za čiste račune in dobro gospodarjenje pa pravilnik o nakupu, uporabi in vzdrževanju strojev z natančno razmejenimi pravicami in obveznostmi. Tudi če bi kdaj prišlo do navzkrižja med nami, pogodba določa posledice, tako da se nam za usodo vloženega denarja ni treba bati.«
FRANC JERALA: »Kmetje danes preveč vlagajo v stroje, vse želijo imeti sami, potem pa ostajajo stroji neizkoriščeni. Za nakup v strojni skupnosti pridejo v poštev le stroji, kijih redko rabimo. Traktor in mehanizacijo za spravilo sena mora imeti vsak sam><
Alpinizem zapolnjuje dobršen del njegovega življenja. Ta dejavnost mu veliko pomeni; telesno in psihično utrjevanje, sproščanje po napornem delu, spoznavanje novih krajev in prijateljev, stik /. naravo in še marsikaj. Drugače uiti ne bi kot poklicni voznik v tržiškem Peku, ki je mnogo zdoma, našel toliko volje in moči, da bi sleherni prosti trenutek izkoristil za obisk gora. Lani si je »nabral« že do decembra 212 vzponov in bil tako drugi alpinist z največ vzponi v Slovefiiji, od 1968. leta, odkar pleza, pa je opravil prek 1100 plezalnih vzponov.
»Z gorami sem tesno povezan,« pripoveduje Filip Bence, »od rane mladosti. Medtem ko sem iz Doline pri Tržiču, kjer sem bil doma, hodil past krave v okoliške planine, sem vzljubil gore in se uril v hoji po njih. Seveda, alpinizem mi je bil takrat še neznana stvar.«
Ko se je s petnajstimi leti zaposlil v tržiški predilnici, je tam našel tudi primerne tovariše. Najprej je planinaril; potlej je prišel v stik z alpinisti in se 1968. leta v njihovi družbi prvič povzpel po Kramarjevi smeri prek severne stene Storžiča. Odtlej je z vsem srcem zapisan alpinizmu.
Kmalu je spoznal, da bo v njem napredoval satno s prizadevnostjo in vztrajnostjo. Zato je od vsega začetka veliko plezal in se ob pridobivanju izkušenj loteval vse težjih vzponov. Že 1974. leta je v navezi s tremi tržiškimi alpinisti zmogel splezati nadvse zahteven VValkerjev steber v francoskem Grandes Jorassu, naslednje leto pa je z dvema tovarišema opravil prvo zimsko ponovitev Belač-Zupanove smeri v Šitah, kar je bil takrat prav tako vrhunski dosežek. Ker se tisto leto ni uspel uvrstiti v himalajsko odpravo na Makalu, je odšel s slovenskimi alpinisti v Kavkaz in se povzpel na Elbrus. Nove podvige je dosegel 1977. leta z odpravo v Karakorum, ki je osvojila osemtisočak z imenom Skriti vrh, pa 1979. leta z odpravo v Pamir, kjer so se med drugim povzpeli na skoraj 7000 metrov visoki Vrh revolucije po izredno težki smeri. Leta 1980 so sledili uspešni vzponi v Zahodnih Alpah, med n jimi tudi najtežji prek severne stene Matterhorna. Izpolnitev tihe želje, ki tli v slehernem alpinistu, je bila zanj udeležba v himalajski odpravi, katere cilj je bila 1981. le'ta gora Lhotse. Po vrnitvi z odprave je rešil še tretji problem Alp; preplezal je severno steno Eigerja.
Nagel razvoj alpinizma,« pojasnjuje Filip, »omogoča danes rezultate, na kakršne včasih niti pomisliti nismo upali. Posebno zahtevni so samostojni vzponi, katerih se zaradi stiske s časom zadnja leta največ lotevam. Tudi v prihodnosti si bom izbiral vzpone, za katere se čutim sposobnega. Velikih načrtov ne delam, vesel pa bom, če se bom lahko udeležil še kakšne večje odprave.«
Skromnega, kot je, Filipa najbolj nioti tekma v dokazovanju kvalitete med alpinisti, ki pogosto razdira tudi prijateljstva. Veliko več kot plezalski dosežki po tehnični plati mu pomenijo lepa doživetja v gorah pa zadovoljstvo ob zavesti, da njegove gorniške izkušnje koristijo tudi drugim. Mnoge alpinistične pripravnike je namreč doslej poučeval v plezalskih veščinah, že dobrih deset let pa sodeluje tudi v vnstah gorskih reševalcev.
S. Saje
Kisovška mama
Kar pomnim, se mi zdi, da je bila upognjena. Zadnja leta. ko si je pri hoji pomagala le še s palico, seje nagibala še bolj. Vedno manjša je bila. Ko sem bila še otrok in sem kakšne dni počitnic preživela tudi v mlinu v kisovški grapi pod Bukovim vrhom, sem bila pod njenim varstvom. Ene najlepših počitnic so bile te. Zaradi vode, ki teče okrog in okrog kisovškega medna, zaradi mamine dobrote in pozornosti, ki mi jo je posvečala, ker sem bila njenega brata hči, ki so ga vzeli Nemci, zaradi bližnje Sore, kamor sva se z Ireno hodih vsako popoldne kopat, zaradi češenj in hrušk nad hišo, zaradi vse tiste zelene doline, kamor me je kot otroka vedno znova vleklo. Pa še zaradi nečesa: zaradi velike črne omare, vse v steklu, polne knjig in kavča pod njo. Cele dneve bi bila lahko presedela tu in gledala slike, brala. Česa vsega nisi tu našel?! Vezane časopise, reviie, vse o sadjarstvu, O reji malih živali, zgodovinske knjige. Najraje sem prelistavala vezane časopise in revije. Koliko slik in fotografij še danes pomnim. Pavle Oblak, gospodar v
kisovškem mcilnu, je dal omaro po . naročilu delat in tiste časopise in revije je vse sam lastnoročno zvezal. Nisem ga poznala. Le s fotografij. Visok, suh je bil. Eno nogo je imel leseno. Čisto na koncu prve svetovne vojne ga je pri vojaški ambulanti zadela granata. Brez noge je prišel nazaj v Bukov vrh. Brez noge, a poln naprednih, revolucionarnih misli. Na fronti so se sestajali s sovjetskimi vojaki in se dogovorili, da drug na drugega ne bodo streljali. Rusi so pripovedovali o njihovi revoluciji, o kolhozih, o delavski partiji...
Kmalu po letu 1920 seje poročil z Ivanko. Pri Ruparju v Kovskem vrhu je služila. Brez doma je bila. Oče in mati sta šla v Ameriko, brata Jurij in Ciril sta služila drugod. Ko sta si s Pavletom v Ki-sovcu zgradila dom, sta pri njej dobila dom tudi ona dva.
Napredne ideje Pavletu niso dale miru. Eden prvih komunistov je bil v tem koncu Slovenije. In ko je hodil na sestanke v Ljubljano in drugam, je večkrat šla z njim tudi žena. Z njim je bila tudi na enem od sestankov - ali je bilo to v
Ljubljani ali v Goričanah — na katerega je prišel tudi tovariš Tito. Rudi mu je bilo takrat ime. Velikokrat je po vojni, potem, ko je zvedela, da je to bil tovariš Tito, o njem pripovedovala otrokom.
Ko so se v Kranju začeli štrajki, so se organizatorji sestajali tudi pri njih: Tone Nartnik-Črnivc, To mine in drugi. Brat Jurij je bil v stavki hudo pretepen, Ciril pa je bil zaradi delavskega zaupništva že prej brez dela.
Nekega dne pa je oče Pavle prišel domov ves skrušen. V Poljanah je izvedel, da bo vojna. Jokal je, kajti predobro je vedel, kaj to pomeni.
Priprave za vstajo so se začele tudi v Kisovcu. Spet so prihajali aktivisti iz Kranja. Tudi Stane Žagar. S kolesom in s pipo v ustih. V začetku so se kar v hiši sestajali. Okna so dobro zagrnili, da ni bilo videti luči. Pozneje so sestankovali v bunkerju nad hišo: Bil je to menda prvi bunker v dolini. Iz .Ljubljane so čez mejo, ki ni bila daleč, prihajali ljubljanski aktivisti. Oče Pavle je bil partijski sekretar za tisti konec. Oktobra 1941 so vzeli očeta in najstarejšo hči Pavlo. Najprej sta bila zaprta v Poljanah, potem v Škofji Loki. Ker ni bilo pravih dokazov, so ju spustili. Januarja 1942 sta ušla čez mejo. Oče se je kot invalid zatekel v ljubljansko cukrarno in tam naprej politično delal, Pavla je pa šla v Polhov gradeč. Da v Dolenji vasi služi, so lagali Nemcem.
Osem otrok je takrat že imela mama Ivanka. Za vsakega posebej je trepetala. Posebno za najstarejše, ki so bili sovražniku že sumljivi. Vse poti, ki so jih imeli opraviti kot aktivisti, bi najraje sama prehodila. Da je ona stara, da ne bo sumljiva, jim je govorila. In je hodila na zveze v Skofjo Loko, v Kranj, v Javorje, v Bukov vrh. Tudi bunkerje okrog hiše, ki so nastajali drug za drugim, je imela na skrbi. Najraje bi videla, da nobeden od otrok ne bi vedel za nobenega. Če ne veš, ne moreš izdati, če te mučijo. Ona pa bo molčala. če kaj pride. Vso skrb, vso nevarnost je hotela le zase. Oče jo je že takoj v začetku naučil konspiracije.
Vedeli so Nemci in vedeli so beli, da je tu partizansko gnezdo. Da so v kisovškem malnu sami komu-
nisti, so pravili. Stalno so preiskovali hišo. Zdaj beli, zdaj Nemci. Iz Poljan, iz Črnega vrha, iz Lučin.
Vendar se oče tudi v Ljubljani ni mogel izogniti najhujšemu. Dobili so ga in internirali na Rabu, v Go-narsu in v Udinah. Bal se je za otroke in večkrat je mami rekel, da je dobro, da so sama dekleta, ki jim ni treba v vojsko. Pa so jo čutile vseeno. Pavlo so ujeli v Polhovem gradcu, v Begunjah zaprli in so jo spustili, ker je bila noseča. Ko je prišla domov so jo beli zaprli ■ z dojenčkom vred. I ta je bila zaprta v Škof ji Loki. Mama se je tisti čas skoraj posušila. Sin Ado je bil kurir v Škofjeloškem odredu. Nekaj otrok je služilo pri kmetih. Za vsakega posebej je trepetala.
Po kapitulaciji Italije se je oče Pavle vrnil domov. Spet je bil med vodilnimi aktivisti. Čisto na koncu, v zadnji hajki, je nad Javor jami, v vasi Podvrh padel. S psi in streli so ga podrli Vla-sovei. Ko je izvedela za njegovo smrt, se ji je življenje ustavilo. Sama je ostala z osmimi otroki. Vsaj ti so se ji vsi vrnili.
Revščino so tolkli po vojni. Hudo revščino. Aktivisti iz mesta so pozabili na hribovske mame, ki so vso vojno le dajale in dajale. Za otroke ni imela niti obleke, da bi šli lahki) v uk v mesto . . . Pa se je pretolklo. Ko so bili otroci pri kruhu in so doma zagospodarili mladi in je imela več časa zase, je klekljala čipke. Zlate so bile njene s roke. Še čisto do zadnjega je klekljala. Pri hčerki Milki na Visokem je živela zadnjih šest let. Vsem vnukom in nečakom je hotela pustiti majhen spomin. Marku je začela klekljati velik okrogel prt. Se dober meter ga manjka. Prigovarjali smo ji, da ga bo dokončala spomladi, ko bo spet veliko sonca, ko bo toplo, ko se bo s svojim punkeljcem spravila pred stara hišna vrata, kamor se sonce najbolj upre, ali pa bo šla domov, v njeno zeleno dolino, v kisovški maln, kamor jo bo pač gnalo takrat. Še vedno so v njenih temnih očeh igrale iskrice in zasmejala se je kot včasih, čeprav je noge niso hotele več držati. Ko je že vse kazalo na bolje, se je obrnilo . . .
Prvo soboto po novem letu smo jo pokopali na poljanskem pokopališču.	D. Dolenc
O LAS 12. stran
ŠPORT REKREACIJA
PETEK, 14. JANUARJA 1983
Vzdrževanje športnih objektov na Gorenjskem
Denarja le za krparijo
Naši športni delavci
Janez Vagner
Z denarjem, ki ga telesnokulturne skupnosti izločajo za vzdrževanje športnih objektov, nekaterim napravam in zgradbam ne bo moč v nedogled podaljševati življenja. Telesnokulturne skupnosti jih brez pomoči ne bodo mogle rešiti propada.
Telesnokulturna skupnost v škofjeloški občini ima svojstven položaj, saj je edina v Sloveniji, ki del sredstev namenja tudi za vzdrževanje ži-čničnih naprav na Starem vrhu in na Soriški planini in sredstva za vzdrževanje predstavljajo polovico vsega denarja skupnosti. Poleg žičnic sta glavna porabnika še športna dvorana Poden in plavalni bazen. Za vse ostale objekte — skupno jih je 42 — so luni namenili 1,35 milijona dinarjev. Večina izmed njih je dobro vzdrževanih, dva med njimi pa sta zapisana propadu, če jim prej ne bodo izdatneje pomagali. Gre za trim-sko ste/o in za planinsko kočo Goro-peke nad Zirmi. Več denarja kot običajno b< treba letos nameniti tudi lani poplavljenim športnim objektom.
V	radovljiški občini sveti »rdeča luč« domala vsem domovom, s katerimi gospodarijo telovadna društva Partizan, ter športnemu štadionu na Bledu Med domovi je na najslabšem blejski, ki ga športniki slejko-prej ne bodo več uporabljali, če zanj v občini ne bodo našli rešitve. Telesnokulturna skupnost bo letos namenila za vzdrževanje športnih objektov 3 milijone dinarjev ali sedem odstotkov več kot lani. To bo dovolj le za krparijo, saj je večina objektov, za kater e skrbi skupnost, precej starih.
V	tržiški občini se stanje športnih objekte prav tako poslabšuje. Izjema so planske postojanke, za katere bodo letos z družbenim dogovorom zbrali 1,3 milijona dinarjev. Posodobili bodo koči na Kofcah in na Kriški
Gorenja vas — Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi je minulo soboto pripravila prvo izmed več načrtovanih tekmovanj v streljanju z zračno puško. To je bilo ob njenem jubileju — 30-le-tnici obstoja in delovanja družine. Nastopilo je 42 strelcev iz Jelovice, Rudnika urana Žirovski vrh, strelske družine Zavratec, mladinskih organizacij Tre-bija in Gorenja vas ter domači strelci. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagal najboljši tekmovalec domače strelske družine Branko Košir, ki je tudi največ pripomogel k ekipnemu slavju domače mladinske ekipe. V Go-
Šahisti za naslov gorenjskega prvaka—V družbenem centru v Lescah se bo danes, 14. januarja, ob 16.30 pričelo letošnje člansko prvenstvo za naslov gorenjskega prvaka. Prijave sprejemajo organizatorji pol ure pred pričetkom prvega kola. Pravico nastopa imajo vsi :~ralci s šahovskimi nazivi, prvokate-
rniki, prvaki teritorialnih šahovskih organizacij in mladinci drugokategor-niki. Turnir bo potekal po švicarskem sistemu, zadnje, deveto kolo pa bodo šahisti odigrali 25. februarja. Takrat bo tudi znan prvak, ki bo Gorenjsko zastopal na kvalifikacijskem turnirju za slovensko prvenstvo. — V. Perovič
Košarkarski derbi v Radovljici —
Jutri, 15. januarja, ob 17. uri bo v telovadnici osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici zanimivo prvenstveno srečanje osmega kola slovenske košarkarske lige — zahod. V odločilnem srečanju za naslov jesenskega prvaka se bodo domačini pomerili z vo--filnim na lestvici, s košarkarji Postojne. Radovljičani so v dosedanjih sedmih kolih petkrat zmagali, medtem ko so izgubili z Jesenicami in s Tolminom.
Hokej Jesenice : Olimpija - V nadaljevanju državnega prvenstva v hokeju na ledu se bodo v soboto, 15. januarja, ob 18.30 v dvorani Podmežaklja na Je-
gori, že lani pa so obnovili kočo na Zelenici. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo zato imeli prednost pri obnovi ostali športni objekti v občini, za katere letos namenjajo 150 do 200 tisočakov. Porabili jih bodo za rokometno igrišče in atletsko stezo v Križah in za drsališče. Tik pred smučarsko sezono je skupnost prevzela od gozdnega gospodarstva žičnico v Hrastah, ki je zaenkrat še brez dovoljenja za obratovanje. Nadaljnja skrb za športne objekte v občini bo od letos naprej še bolj otežena, saj telesna kultura ne dobiva več sredstev za te namene od športne stave.
V	jeseniški občini zbirajo sredstva za vzdrževanje na dva načina. Manjši del prek telesnokulturne skupnosti, večino, 0,10 odstotka od bruto osebnih dohodkov združujejo delavci jeseniške občine prek komunalne skupnosti. Za tri Partizanove domove, delno tudi za šahovski dom, za drsališče, kopališče, kegljišče, dve nogometni igrišči in za ostale objekte namenjajo v občini letos 3,8 milijona dinarjev. Tudi za objekte v zgornjesavski dolini velja ugotovitev: denarja bo dovolj le za nujno krparijo.
V	kranjski občini so naloge pri vzdrževanju špornih objektov deljene. Telesnokulturna skupnost namenja denar za društvene naprave in zveza telesnokulturnih organizacij za osrednje kranjske športne objekte — za stadion, zimsko in letno kopališče ter športno dvorano na Planini. Med temi bi bila potrebna večjih vzdrževalnih del predvsem stadion in zimski bazen. Kar zadeva društvene objekte, bo denarja dovolj za tekoče vzdrževanje, ne pa tudi za potrebne posodobitve in obnove.
C. Zaplotnik
renji vasi nameravajo s podobnimi tekmovanji temu špOrtu povrniti nekdanjo priljubljenost.
Rezultati — posamezno: 1. Branko Košir 267, 2. Jernej Kos 254, 3. Rudi Frelih 2,42. 4. Matjaž Šifrar 240, 5. -7. Metod Eržen, Božo Hladnik, Lojz Lazar 232; ekipno: 1. Tabor Gorenja vas (Košir, Kos, Hladnik) 753, 2. Jelovica (R. Frelih, A. Frelih, Strel) 698, 3. Tabor Gorenja vas (Turkovič, Šifrar, Prezelj) 683. 4. Zavratec (Lazar, Kogovšek, Božič) 638, 5. Trebija (Oblak, Kokalj, Homic) 590.
R. Gorjan
senicah pomerili 20-kratni državni prvaki Jesenice in ljubljanska Olimpija. Jeseniške hokejiste, lanskoletne državne prvake, čaka tokrat pomembna preizkušnja. V letošnji sezoni so namreč že večkrat razočarali zveste navijače zaradi slabe igre. Izgubili so prvi letošnji derbi z Olimpijo v Ljubljani, v zadnjem kolu pa so presenetljivo klonili tudi proti Medveščaku v Zagrebu. Upamo, da bomo nekdanje vrline »že-lezarjev«, mislimo na borbenost in večjo disciplino v igri, lahko zopet videli že na sobotnem derbiju. — J. Rabič
Zmagal Borštar
TRŽIČ — Prizadevni šahovski delavci Šahovskega društva Tržič so v klubskih prostorih v domu Petra Uzarja pripravili redni mesečni hitropotezni šahovski turnir za januar. Na turnirju je sodelovalo 24 tržiških šahistov. Po odigranih izločilnih dvobojih je v finalni skupini zmagal Dušan Borštar pred Francem Škrjancem. Za njima so se uvrstili Valjavec, Ravnik in Mrvar, medtem, ko je bil v tolažilni skupini najboljši Kogoj pred Primožičem in Bajžljem. Naslednji turnir bodo pripravili v začetku prihodnega meseca.
J. Kikel
ALPINIZEM
AO JEZERSKO V PRETEKLEM LETU
7 aktivnih članov je opravilo skupno 239 vzponov. V okviru Alpinistične šole so imeli 10 predavanj, vaje v plezalnem vrtcu, enkrat na teden telovadbo in dva dvodnevna tečaja v Češki koči. Omeniti velja 9 prvenstvenih vzponov, spust dveh članov s smučmi z Mont Blanca, tabor v pogorju Wilder Kaiser in uspešno sodelovanje na smučarskem alpinističnem prvenstvu. Tudi letošnja alpinistična šola že uspešno teče, opravljeni so bili tudi že prvi letošnji zimski vzponi v zasneženi severni steni Kočne.
OBČNI ZBOR AO KRANJ
6. januarja je bil v prostorih PD Kranj občni zbor alpinističnega odseka. Načelnik odseka Ne j c Zaplotnik je prebral poročilo o delu v lanskem letu. V razpravi je bilo ugotovljeno, da sta bila izpolnjena vzgojna dejavnost in vrhunski alpinizem. Niso pa v celoti dosegli množičnosti in organizacije plezalnega vrtca v Preddvoru. Na koncu so izvolili za načelnika Nejca Zaplotni-ka, za namestnika Janeza Trilerja, za gospodarja Uroša Herleca in za tajnika Marka Česna.
ALPINISTIČNA ŠOLA
V četrtek, 13. januarja, se je začela vsakoletna alpinistična šola. Sestavljena je iz teoretičnega dela, praktični del pa obsega plezalne vaje in skupne ture.
VZPONI
6. januarja sta Tomo Česen in Andrej Štremfelj plezala v severni steni Begunjščice. Opravila sta vzpon po Kozorogovi smeri, ki je ocenjena IV+ . Zaradi močne odju-ge je v steni dobesedno tekla voda. Za 500 m visoko steno sta potrebovala slabe 4 ure. 9. januarja pa so Tomo Česen, Igor Jelovčan, Matjaž Dolenc, Peter Markič ter Andrej in Marija Štremfelj plezali Kamniško smer v vzhodni steni Brane. Tokrat je bilo zelo mrzlo in steno se prikrivala strma ledena pobočja z naklo-nino od 60 do 70 stopinj, nekaj skokov pa je doseglo strmino 80 stopinj. Vsi so sestopili po Bosovi grapi. Za vzpon in sestop so potrebovali okoli 5 ur.
Tomo Česen
v____J
Pogačnik in Rupnik zmagovalca
Škofja Loka — Čeprav jih pestijo prostorske težave, je šahovsko društvo Skofja Loka letos pripravilo že dve tekmovanji. Na novoletnem hitropotez-nem turnirju je med 14 igralci zmagal veteran Pogačnik z 10 točkami pred Rupnikom in Malekom z 9,5, L. Kalanom z 8,5 in Mencingerjem s 7,5 točkami. Na januarskem turnirju je v konkurenci 17 šahistov največ točk zbral Rupnik. Za njim pa so se zvrstili Ru-par in L. Kalan z 12 točkami ter Šmid z 11,5 točkami. Društvo prireja vsako leto ob občinskem prazniku tudi tradicionalni dvoboj s šahisti iz Stražišča. Letos bodo šahisti iz Škofje Loke namenili največ pozornosti delu z mladimi. Pridružite se jim lahko vsak torek in petek od 18. do 20. ure v športni dvorani na Podnu.	r. Bajželj
Tretji
Štucinov kronometer
Hrastje — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje- Prebačevo prireja v soboto, 15. januarja, od 13. do 17. ure tretji Štucinov kronometer na 1200 metrov dolgi progi. Tekmovalci bodo razdeljeni v deset starostnih kategorij. Pionirji ne plačajo štartnine, za vse ostale udeležence tekmovanja pa znaša 50 dinarjev. Prijave sprejema organizacijski odbor uro pred pričetkom v gostilni Gaber v Hrastjah. Pokrovitelj Štucinovega kronometra je Agromehanika, denarno pa so tekmovanje podprli tudi Iskra, Alpetour
in Zvezda, (cz) (---
Popoldansko drsanje tudi v ponedeljkih
Kranj — V času zimskih počitnic ostaja ob pičli snežni odeji na smučiščih drsanje edina oblika množične rekreacije. To se pozna tudi na kranjskem drsališču, kjer so v sredo dopoldan našteli na ledeni ploskvi skoraj šeststo drsalcev. Dopoldansko drsanje od 9. do 11. ure stane le 10 dinarjev. Tako nizko ceno so omogočili Gorenjski sejem, Zveza telesnokulturnih organizacij in kranjsko društvo prijateljev mladine. Novost v sporedu je popoldansko drsanje od 16. do 18. ure tudi v ponedeljkih. Ob koncu tedna je urnik drsanja naslednji: v petek od 16. do 18. ure ter od 19. do 21. ure, v soboto od 10. do 12. ure, od 13.30 do 15.30 ter od 21. do 23. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure, od 13.30 do 15.30 in od 17. do 19. ure.
Janeza Vagnerja prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj je zaradi uspehov, ki jih je dosegel pri svojem dosedanjem dolgoletnem športnem delu, znan daleč naokrog.
Janez Vagner, ki je danes učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, se je kot mlad fant največ ukvarjal z igranjem rokometa in z atletiko. Treniral in igral je v ŠD »Enotnost« v Ljubljani, v obeh panogah pa je bil tudi član ustrezne slovenske reprezentance.
Ko se je preselil v Tržič, to je bilo leta 1954, se je takoj vključil v delo in dejavnost TVD Partizan Tržič, kjer je bil najprej dve leti načelnik društva. Njegova velika želja in ambicija je bila, da bi tudi v Tržiču pričeli igrati rokomet.
To željo je uspel realizirati, saj so z rokometom pričeli najprej v šolah, po
dveh letih pa je bila leta 1957 ustanovljena v okviru TVD Partizana tudi rokometna sekcija.
Pomemben mejnik v njegovem ka? nejšem športnem delu je vsekakc: ustanovitev prve šole v alpskem smučanju, ki sta.jo ustanovila skupaj s p: kojnim Zdravkom Križajem. Ta šola alpskega smučanja je bila prva take vrste v Jugoslaviji, iz nje pa so izšli vrhunski smučarji, kot Bojan Križaj, P:-lona Pehare in drugi.
Janez Vagner pa seveda ni manika tudi pri ustanovitvi Šolskega športnega društva v osnovni šoli, kjer je~zap: slen. Vse od ustanovitve je že njego', mentor, člani društva pa so pod njegovim vodstvom dosegli kopico odličnih rezultatov v republiškem merilu.
V zadnjih letih je zelo aktiven pri pe dročnem zboru učiteljev, vaditeljev is trenerjev smučanja Tržič, kjer skrb. predvsem za izvedbo vsakoletnih srci; čarskih tečajev za šoloobvezne otroke in pa za izobraževanje novih smučar skih pedagogov.
Prav tako pa je njegovo ime tesr.; povezano z ustanovitvijo atletske sek cije v letu 1981. Ta vključuje kop:c: mladih, nadarjenih fantov in dekle:, . zadnjem času pa so le-ti že dosegli nekaj boljših uvrstitev.
Ves čas pa je Janez Vagner aktive: tudi v organih TKS Tržič in je skratka popolnoma predan športu. Za sveje aktivno in uspešno delo je dosedaj prt jel že več priznanj, zadnja pa je bila zlata Bloudkova značka, ki mu je bu podeljena ob koncu lanskega leta.
J- Kikel
90 let organiziranega slovenskega planinstva
Obsežno proslavljanje jubileja
Ljubljana - Člani družbe piparjev Jožef Hauptman Ivan Koren-čan in Tone Škof so na enem svojih izletov na S o - kot navaja poročilo Slovenskega planinskega društva za 1893. leto --: ^"ojubni debati prišli do sklepa: »Kako da je po vseh slovenskih hribih kamorkoli jih pelje pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koč? in napravi j a na naših tleh le nemške napise m kažipote. Komu? Večinoma le nemškim hribolazcem! Vzdramimose, podaj mosi roke in sklenimo, ne prej odnehati, dokler se ne ustanovi Slovensko pia_
"1 n S Po ti e j1 s t a°s e sredi oktobra 1892. leta Hauptman in Korenčan udeležila pripravljalnega shoda za ustanovitev SPD, naslednji mesec pa je začasni odbor predložil pravila društva deželni vladi, ki jih je odobrila Januarja 1893. leta. Že 27. februarja istega lete so se domoljubni pla. ninci sestali na ustanovnem občnem zboru SPD.	, .
Devetdesetletnico organiziranega slovenskega P^^tva bo označila vrsta svečanosti. Kakor so sklenili v pripravljalnem odboru za prosLvo ob visokem jubileju naše planinske organizacije bo osrednja prireditev 26. februlja ztečer v
spored zanjo bo pripravila ljubljanska televizija, ki bo Pojavo tudi prenašala. Razen tega bodo na televizij, predvajali tn dok^en^e oddaje, več zgodovinsko dokumentarnih oddaj s ]1e™»tiko pa bodo pripravili tudi za radijski spored. Ob
del vsebine v več številkah posvetil opisom jub.leja in drustev k! praz_ nujejo, pred osrednjo proslavo pa bo Planinska^zveztfflo^e p,* dila tiskovno konferenco, na kateri bodo
slovenske planinske organizacije in njene naloge v prihodnjem ob-
d°bjJUubileju slovenske planinske organizacije bodo posvetih^udi Veli_
ko propagandnega gradiva. Tako so P" PZSi zndJ£\^ ski koledSr za 1983. leto, planinska zalozba bo pnpra^a 10 tjubilejnih značk PZS in 3 tisoč serij značk društev, ki praaujejc^ izdala bo tudi karto okolice Ljubljane. Fotoklub
no-belih umetniških planinskih fotografij ki j»bodo razen vLubijam lahko predstavili tudi v drugih krajih po vanskih PTT organizacij bo gŽiT&fteZ.
poštno znamko po 4 dinarje in ovitek »trvi oa«	*>tvo
PTT Slovenije pa bo založilo spominski ^
90-letnice - Triglav - bodo upodobili tudi na plakatin, vaoiun. pubh_
kacijah, značkah in plaketah.	, meniti 7-dnev^;
Od večjih akcij v počastitev jubileja je treba omen anevm
planincih in pomembnih planinskih dogodkin.	g ^
Strelsko tekmovanje za praznik
Najbolj mimo roko je na strelskem tekmovanju v Gorenji vasi imel domačin Branko Košir. — Foto: R. Gorjan
( Šport ob koncu tedna
PETEK, 14. JANUARJA 1983
RADIO, KRIŽANKA
13. stran GLAS
RADIJSKI SPORED
NAGRADNA KRIŽANKA
SOBOTA, 15. jan. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - DPZ iz Celja in Nabrežine - 10.05 Svetovna reportaža - 10.25 Panorama lahke »glasbe -11.05 Pogovor s poslušalci -11.35 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije- 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Horac: Pesmi » 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Šport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NEDELJA, 16. jan. Prvi program
5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - James Kruss: Srajca srečnega človeka - 8.45 Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe
-	14.20 Humoreska tega tedna - James Thurber: Resničen in čuden - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - II. del koncerta Partizanskega pevskega zbora - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije
-	17.50 Zabavna radijska igra
-	Wolfgang Ecke: Dama s črnim jazbečarjem, III. epizoda - Skrivna vrata - 18.20 Na zgornji polici - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program J RT - studio Skopje - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Louise Gliick: Pesmi - 23.15 Disko, disko -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -V nedeljo se dobimo -<#port, glasba in še kaj - 19.30 Ste-reorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Ninon de Lenclos: »S spoštovanjem« - 21.33 Lahke note - 21.45 2. program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PONEDELJEK, 17. jan. Prvi program
-30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... Istrskega skladatelja Antonia Smareglio? -11.35 S pesmijo po Jugosla-
viji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
-	16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - ZDA skozi ljudsko pesem - Naseljevanje zahoda
-	Zgodnje črnske pesmi -Državljanska »ojna (III.) -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansafriblom Toneta Žagarja - Pojo: kvartet Spev in Peter Ambrož -20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - Joseph Haydn: Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru, Simfonija št. 102 v
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - »Omejitev hitrosti« - glasba, »Na obisku v . ..«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na If. programu - Dutch Svving Col-lege Band - gost v studiu: Gojo Bremec - Silvo Štingl -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 19. jan. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in govorimo srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za. .. - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glas-
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
gospodinjski aparati
kovinotehna
B-duru - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz naše diskoteke - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Oboževalec - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset
TOREK, 18. jan.
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Iz glasbenih šol - Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje - 9-05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . -11.05 Ali poznate? Španija, dežela opernih pevcev - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05
bene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije db melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - (Pesmi hrvaškega skladatelja Rudolfa Matza) - 18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Dobrimi znanci in njihovimi pevci -20.00 Naj narodi pojo - 20.35 Camille Saint-Saens: Sonata za violončelo in klavir, op. 32 - Ciril Škerjanec - violončelo, Aci Bertoncelj - klavir - 21.t)5 Albert Lortzing: Odlomki iz opere »Car in Tesar« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Gabriel G. Marquez: Kdo šari med vrtnicami - 23.15 Za ljubi-
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
posoda
kovinotehna J
Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Čez tri gore, čez tri dole
-	15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19 45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Prelepo ravno je polje (Turnišče) - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Od premiere do premiere - Glasbeni inter-meZ^o - 22.15 Informativna oddaja v nemščini, in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe
-	23.05 Literarni nokturno -Milan Rakič: Pesmi - 23.15 Vodomet melodij - 00.05 Nočni program - glasba
telje jazza - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor)
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Kultura, Odprta vrata, glasba. Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi— 20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 20. jan. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladina poje - Pesem mladih na festivalu RIG (3): MPZ Maribor - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12,30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do
13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Musorgski: Slike z razstave - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 1^.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci in pevci -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Dubravka Tomšič-Srebotnja kova igra Mozarta - Sonata za klavir v G-duru (K-283) -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Portreti v besedi - IX: Brut - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Mihaly Babits: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih'-»Vroče hladno«, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Miesel in pesem - 20.45 Mo^ derni zvoki - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.(^) S festivalov jazza - Jazž Ost-West, Niirnb&g 82 1. oddaja: Phil Woods Quartet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PETEK, 21. jan. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Za šolarje - 8.35 Glasbena pravljica - J. Sever B. Savicki: Prepir v orkestru 8.46 Naši umetniki mladim poslušalcem - Marijan Vodopivec: Komedijanti
-	suita za orkester - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate?... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Marjan Kozina: Bajke o Gorjancih - prvi del baleta -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
-	16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.15 Gremo v kino
-	19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela .. . (Pesmi revolucije, borb in zmage - iz Italije, Slovaške, Portugalije, Mehike, Francije) - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemšč?*f in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper)
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popot-niška malha, »Ob koncu tedna«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov disco klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba ■ za konec programa
ZAHVALA
Zapustil me je nepozabni
JANEZ MARKUTA
Za nesebično pomoč bližnjih sosedov v času njegove bolezni kot tudi za lepo sprems^o	»
noti se najlepše zahvaljujem. Še posebna zahvala velja zdravnikom za lajšanje njegove bolezni. Prav tako gre hvala predstavniku organizacije ZB in gospodu župniku za lep m ganljiv govor in
spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi pevcem. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA VSEM IN ZA VSE! ŽALUJOČA PAVLA Okroglo, 5. januarja 1983
STRUP V VOLČJI ČEŠNJI
KDOR SE UKVARJA S KAMERA LISTIKO
MUZA LJUBEZENSKE GA PESNIŠTVA
INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO
RUMENO KLJUNA PTICA
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER
SOD. SLOV PISATELJ (ROK)
REKA V SR-BI JI. PRI TOK MO-RAVE
SL STROKOVNJAK ZA META-LURGUO
ITALU NAFTNI KONCERN
VELIK KOS POHIŠTVA
H
SL SKLA-0ATEU (DANILO)
NAS NAJVEČJI POLOTOK
DESNI PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM
Rešitev nagradne križanke z dne 7. januarprisega, lakolit. amarena. k ir, vek, er. Paka. teratom, azi, Ola, sp, og. koliba, biro, volišče. AmCgolf. Skit. Daća, raj, Tana. azil, Kodama. SN. inačica, ali, oko, ir, Jera, okapi, teta. (N) rak, gips, Ita. MN, ram, ara, bitka, octar. Dražgoše, 7,(i. IN. otalina, Leino, Iris, ocean, Nika.
Prejeli smo 170 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme VIDA RIJGELE, Kranj. Kidričeva 3; 2. nagrado <150 din) prejme VALCl TALER, Kranj Titov trg")/! (pri Ivi Mavri. nagrado (120 din) prejme ELENA DIMNIK. Moše Pijadeja 44. Kranj; ostalih sedem nagrad po 100 din prejmejo: LOJZE BAVDEK, Kranj, Planina 25, ANTON URBANClC. Zupančičeva 12, Kranj HELENA KALAN, Jama 19, Mavčiče, MAJA KOVAČlC, Kranj, Partizanska c. :«, ANDREJA MIHELČlO, UI. 1. avgusta :), Kranj. El/a KES. Mošnje Radovljica VIKTOR BIZJAK. Stefetova 2(i A, Šenčur. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 19. januarja 1983 na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 flin, 3. nagrada 100 din.

Varčevalci!
Znova je leto naokoli in spet se je nabralo nekaj obresti v banki, vendar vam predlagamo da ne pohitite takoj v bančno enoto. S tem se boste izognili gneči, ki nastane po novoletnih praznikih, prihranili boste čas, banka pa vam jih bo obrestovala tako, kot da ste jih vpisali že prvi dan v novem letu!

/O ljubljanska banka
Te meljna banka Gorenjske, Kranj
J
GLASU stran
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 14. JANUARJA 19*
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 15. jan.
8.25 Poročila - 8.30 Krpica in oblak, sovjetska lutkovna serija - 8.50 Ciciban dober dan: Veselo na delo! - 9.05 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 9.35 Arabela, češkoslovaška otroška serija
-	10.05 Vesolje: En glas v vesoljskem zboru - 11.05 Muzeji Makedonije: Naravoslovni muzej Makedonije v Skopju
-	11.35 Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih plesov, 1. oddaja - 12.10 Dokumentarec meseca: Nihalo med smehom in solzami
-	12.45 Propagandna oddaja -12.50 Wengen: Smuk za moške, prenos (do 14.15/30) -15.20 Poročila - 15.25 Delfin Flipper, ameriški film - 10.55 Košarka Jugoplastika : CZ, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Seba-stijanova babica: Kdo je ukradel torto, risanka - 18.45 Muppet shovv: Alan Arkin -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zr,:a - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 2().(X) Sobotna TV križanka - 21.35 Nočni kino; Narednik, ameriški film - 23.05 Poročila
Ameriški barvni film Narednik; režiser John Flynn, igrajo: Rod Steiger, John Philip Law, Ijidmdu Mihael in drugi.
Narednik Albert Callan, nosilec visokih odlikovanj iz druge svetovne vojne, pride leta 1952 v ameriško vojaško taborišče v Franciji. Kot zagovornik železne vojaške discipline in zgrožen nad neredom, ki vlada tam, s pretiranim urjenjem poskuša uveljaviti red in disciplino. Hkrati se preočitno zanima za čednega vojaka Swansona. Rad bi pridobil fantovo naklonjenost, pri tem pa prekorači meje običajnega tovarištva med moškimi. Ko Su;anson Callana robato zavrne, je na pomolu tragedija.
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Test - 17.00 Otroška
predstava - 18.00 0. Davičo: Pesem, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Bokeljska mornarica, narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Jadranka Stojakovič
-	20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota - 22.10 Povsem osebno, dokumentarna serija
T V Zagreb I. program:
9.00 TV koledar, »Grand Paradiso«, Risanka, Poročila
-	12.50 VVengen: Smuk za moške, prenos - 16.10 Sedem TV dni - 16.40 Poročila -16.45 T V koledar - 16.55 Košarka - Jugoplastika : CZ
-	18.30 To je to, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik
-	20.00 Nočna gibanja, ameriški film - 21.45 TV dnevnik -22.00 Most generacij -23.30 Poročila
NEDELJA, 16. jan.
8.20 Poročila - 8.25 Ziv žav, otroška matineja - 9.20 Propagandna oddaja - 9.25 Wen-gen: Slalom za moške, prenos 1. teka - 10.50 Slalom za ženske, posnetek 1. teka iz Schrunsa - 11.20 Propagandna oddaja - 11.25 Schruns: Slalom za ženske, prenos 2. teka - 12.20 M. Božič: Človek in pol, nadaljevanka TV Zagreb - 13.20 Propagandna oddaja - 13.25 Wengen: Slalom za moške, prenos 2. teka -14.15/45 625, oddaja za stik z gledalci - 15.00 Poročila -15.05 TV kaseta: Moni Kova-čič, zabavno glasbena oddaja TV Skopje - 15.30 Hatari, ameriški film - 17.55 Naš kraj: Boršt - 18.10 Športna poročila - 18.25 Slovenci v zamejstvu - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik dnevnik- 19.55 Vreme - 20.00 M. Kovać-L. Žafran o vic: Okupacija v 26. slikah, nadaljevanka - 21.05 Športni pregled - 21.35 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.20 Poročila
Jugoslovanska nadaljevanka Okupacija v 26 slikah;
režiser Lordan Zafranovič. Kaj je narekovalo nadaljevanko Okupacija v 26 slikah ? Režiser Lordan Zafranovič ima pač tak slog dela, cla mu
vselej ostane ogromno materiala, ki ga montažer nikakor ne more spraviti v dolžino celovečernega filma. Leta 1978je bil Zafranovičev film najboljši v Pulju. Skozi novo optiko je pokazal medvojne čase v Dubrovniku. Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Test - 15.35 Glasbeno popoldne - Svem '82 - 17.00 Sabac: Rokomet (m) Meta-loplastika : Honved, prenos -v odmoru Premor - 18.30 Dediščina za prihodnost: Erih Koš - 19.10 Vreme in počitek - 19.30 TV dnevnik -20.00 Beograjski jazz festival
-	20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Slovo od miru, TV nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Izobraževalna odda ja - 13.30 Koruza v prehrani, izobraževalna oddaja -14.00 Narodna glasba - 14.30 Revija zabavne glasbe - 15.15 Freske Jugoslavije, dokumentarna serija - 15.45 Zmeda v New Orleansu, ameriški film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mrtvi se ne vračajo, TV nadaljevanka
-	21.05 Športni pregled - 21.35 Potopisi: Sevilla pri Guadal-quiviru - 22.05 TV dnevnik
PONEDELJEK, 17. jan.
9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Živi svet v Jadranu, Duško Trifunovic, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake: Zgodba, Risanka, Pavijani iz serije Boj za obstanek; B. Smetana, Iz kockice, Oblika, Risanka, Krivulja ustvarjalnega procesa, Gnoj, Družinske note - 13.30 Zimski spored za dijake: Mali lutkarji. Risanka, Koledar, Domači kraj, Risanka, Program kar tako - 17.25 Poročila - 17.30 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.55 Človekovo telo: Koža - ranljivi varovalni oklep - 18.25 Obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 K. S. Gjalski: Dekreti, drama TV Zagreb - 21.00 Schuman in Brahms, glasbena oddaja -21.55 Poročila
Drama Dekreti avtorja Ksaverja Sandorja Djalskega; v glavni vlogi Mate Ergovič. Drama pripoveduje o tragičnem življenju hrvaškega uradnika v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času madžarizacije Hrvatske.Kako hitro so lahko takratni uradniki službeno napredovali, je bilo odvisno od dekretov. Kakor mnogi, je tak odlok vse življenje zaman čakal tudi dr. Maljevič, glavna oseba drame.
Oddajniki II.TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik
-	17.45 Zom in Puk, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja, otroška serija - 18.15 Potopisi
-	kažipoti: Od Učke do Sa-vudrije - 18.45 Arioso, operna "glasba - 19.00 Športna oddaja
-	19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Zom in Puk, lutkovna serija - 18.00 Igračkanja - 18.15 TV koledar -' 18.25 Kronika občine Gospić
-	18.45 Glasba za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Šmit: »Hildegard«, drama -21.15 Izgrani trenutek - 21.20 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 21.50 TV dnevnik
TOREK, 18. jan.
9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Na Sutjeski, Vse to je naredila človeška roka -poljudnoznanstveni film, Risanka, Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake: Varuj se, Risanka, Pelikanov let -film iz serije Boj za obstanek; Iz kockice, Oblika, Risanka, Lepote Vlasine, Lepo vedenje pri mizi, Muzikolog - 13.30 Zimski spored za dijake: Mali glasbeniki, Risanka, Koledar, Ljudske pripovedke, Sebastijanova babica - risanka, Bobita shovv (do 15.20) - 17.30 Poročila - 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk brani kokoši pred lisico - 17.55 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Cimbale - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 D. H.
Lawrence: Sinovi in ljubimci, angleška nadaljevanka -20.55 Aktualno - 21.55 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Čas knjige - 18.45 Telestart '81, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba -20.30 En avtor - en film: V. Basara - OPA, OP A - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Čas podvigov, dokumentarna oddaja
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Mali svet -18.00 T V koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Telestart '81 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja 20.50 Festove premiere: Trije bratje, italijanski film - 22.35 TV dnevnik
SREDA, 19. jan.
9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Uganke, S čolnom po Aljaski - poljudnoznanstveni film. Poročila -10.05 Zimski spored za dijake: Babica, Risanka, Skrb staršev - film iz serije Boj za obstanek; Iz kockice, Kompozicija, Risanka, Svetislav Cvijanović, Vedenje na cesti, Zimski kino: Divji zahod fantastike - 14.40 Zimski spored za dijake: Mladi raziskovalci, Risanka, Koledar, Ljudske pripovedke, Risanka, Nedeljski zabavnik -17.40 Poročila - 17.45 Ciciban, dober dan: Bela vrana -18.00 Naša pesem - »Štajerci« - 18.25 Obalno-kraški obzornik - 18.40 Mostovi, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost - 19.10 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35 mm - filmska delavnica -ob celovečernem filmu Ničla iz vedenja - 22.05 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.45 Test - 16.00 Odbojka za pokal Evropskih prvakov -Mladost : Parma, prenos -18.00 Premor - 18.15 Zima, smučanje, izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Album (do 22.00)
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Gusarji kapitana Kuka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Narodna
glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Soimenjaki: Ime nn je Liljana, zabavna oddaja -21.05 Koncert ansambla »Musica Kantujua« - 21.50 TV dnevnik
ČETRTEK, 20. jan.
9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, L. Paljetak: Pesmi, V iskanju preteklosti - poljudnoznanstveni film; Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake: Pomisli, Risanka, Skrivnostni izvori, Mzi-ma - film iz serije Boj za obstanek; Iz kockice, Slikarstvo, Risanka. Nenavadna Mehika, Vedenje na obisku, V tistih časih - 13.15 Zimski spored za dijake: Biljana, Risanka, Koledar, Ljudske pripovedke, Mali šlager '82 -17.20 Poročila - 17.25 Vesolje: Harmonija svetov, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski ob-18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka -19.24 T V in radio nocoj -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Violina in njene izrazne možnosti - 21.35 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Test - 17.30 Košarka za pokal evropskih prvakov -Cibona : CSKA, prenos (slov. kom.) - v odmoru Premor -18.45 Zanimivo potovanje -18.55 Izbrani trenutek - 19.00 Mladinski ekran - 19.30 TV dnevnik —20.00 I. Vojnović: Ekvinokcij, predstava Marin Držič iz Dubrovnika - 21.30 Zagrebška panorama - 21.45 Povodi in sledi, kulturna oddaja
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Učitelj, otroška serija - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Mali -veliki svet, zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazm -21.05 Zdravnica na vasi, humoristična serija - 21.45 TV dnevnik
PETEK, 21. jan.
9.00 Zimski spored za dijake: TV koledar, Risanka, Sredozemska medvedka - poljudnoznanstveni film; Poročila - 10.05 Zimski spored za dijake: Grobjan, Risanka, Čudežni kenguru - film iz serije Boj za obstanek, Iz kockice, Arhitektura, Risan-
ka, Temelji in poti, Zepnir-Zimski kino: Zemlja več* 14.(K) Zimski spored za dike: Desanka Maksimo" Sebastjanova babica risaci Koledar, Ljudske pripov? ke. Risanka, Svet v sedi: potezah - 17.15 Poroči,-17.20 Čez tri gore: Kva" Frankolovčani - 17.55 A" bela, češkoslovaška otru^ nadaljevanka - 18.25 Ob:.'
nik - 18.40 Arhitektura: Ar. tektura kot umetnost - lc Risanka - 19.24 TV in rat nocoj - 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik - i<T Vi eme - 20.00 Zbogom, G spod Chips? ameriški fin 21.40 Zrcalo tedna - 22.it Predstava pol-pol, žaba.: glasbena oddaja T V N Sad - 22.55 Poročila
Angleški barvni film Zbogom, mr. Chips;
režiser Herbert Rass. igrajo: Peter OToole, Petula Clark, Michae! Redgrave in drugi. Spomini starega profesorja, ki se poroči z ljubeznivim, toda svojemu stanu neprimernim dekletom s čimer si nakoplje težave na koledžu. si pridobi tudi naklonjena učencev, so bili velik uspeh že kot knjiga Režiser je ustvaril glasbeno komedijo, kis jo kritiki ocenili kot romantično-
sentimentalno, tu in tarr.
tudi kičasto.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnevi* - 17.45 Palčki nimajo pojiti otroška oddaja - 18.15 Na«\ = ti strokovnjakov, izobrai: valna serija - 18.45 Namdn glasba - 19.30 TV dnevni' 20.00 Koncert pisani sta i-Pogorelića - 20.45 Zagrehši-panorama - 21.00 Vidiki de kumentarna serija _ > Nočni kino: Piknik v Topo! jugoslovanski film
TV Zagreb I. program:
17.30 Videostrani _ 17ll Poročila - 17.45 Palčki nima jo pojma - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reki 18.45 Šola zelenega načrt* oddaja TV Sarajevo "i TV dnevnik - 20.00 Sinovi"' ljubimci, angleška nadala vanka - 21.00 Ulični peva zabavno glasbena oddala 21.45 TV dnevnik „ 22. > Kultura srca - 23.30 Poročili
NOVO V KINU
O režijskem prvencu igralca Warrena Beattyja Rdeči je bilo tudi pri nas zapisanega že toliko pohvalnega, da ga res ni treba obširneje napovedovati. Ponovimo le to, daje dobil tri oskarje — za režijo, fotografijo in stransko vlogo — da ob Beattyju igrata še znana Jack Nicholson in Diane Keaton in da zgodba pripoveduje o ameriškem novinarju Johnu Reedu, o njegovi ljubezni in videnju oktobrske revolucije.
Kot pove že naslov ameriškega filma New York 1997, gre za fantastično pustolovsko zgodbo. V New Yorku, ki je preplavljen s kriminalom, banda ugrabi predsednika države, da bi mu preprečila sodelovanje na vrhunski konferenci, od katere je odvisen svetovni mir. Reševanje predsednika poverijo »Kači«, prebrisanemu kriminalcu, ki mu za uspešno opravljeno delo obljubljajo pomilostitev. Igrajo: Kuri Russell, Le van Kleef, Ernest Borgnine.
Neke noči se na pariškem letališču srečata tujca: moški in ženska (Yv>es Monland in Romy Schneider). Vsak nosi svoje breme življenja. Noč, ki ju prebijeta skupaj, je zanju le bežen hip pozabljenja, saj ju jutro vrača v stare koloseke. Film Sijaj ženske, kije nastal v francosko-italijansko-nemški koprodukciji, je zrežiral Costa Gavras.
KINO
KRANJ CENTER
14.	januarja amer. bare. mlad. film LES-SIJ EVE ČAROVNIJE ob K), uri, angl. barv. film CESTNI BOIEVNIK ob 16.. 18. in 20. uri
15.	januarja amer. ban . akcij, film DVA SVPER POLICAJA ob 10. uri, anal. bare. film CESTNI BOJEVNIK ob 16., 18. m 20. uri, premiera nem. bare. erot. filma RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 22. uri
16.	januarja slov. ban-. mlad. film KEKČEVE UKANE ob 10. uri, angl. barv. film CESTNI BO-IEVNIK ob 15. in 17. uri, nem. barv. film KRISTJANE F. OTROCI S POSTAJE ZOO ob 19. uri, premiera amer. ban . filma NEW YORK 1997 ob 21. uri
17.	januarja amer. ban . film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 10. uri, premiera amer. bare. z god. upektakel RDEČI ob 16. in 19. uri, -
18.	januarja nem. bare. film MED JASTREBI ob 10. uri. amer. ban . film RDEČI ob 16. in 19. uri
19.	januarja amer. ban. risani film ZAJČEK DOLGOV HI - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri. amer. barv. akcij, film NEW YORK1997 ob 16.. 18. in 20. uri
20.	januarja nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 16. in 18. uri. amer. barv. zgod. upektakel RDECl ob 20. uri
KRANJ STORŽIČ
14.	januarja premiera amer. ban . drame ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA ob 16.. 18. in 20. uri
1.'). januarja amer. ban. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. in
18.	uri, amer. ban', drama ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA ob 20. uri
16.	januarja ital. barv. film AVTOCESTA NASILJA olt 14. in 18. uri, angl. barv. film VOHUN, KI ME JE LIUBH. ob I6.uri, premiera franc. ban-, filma SIJAJ ŽENSKE ob 20. uri
17.	januarja angl. ban . film CESTNI BOJEVNIK ob 16. m 18. uri. franc. ital. ban , film SIJAJ ŽENSKE ob 20. uri
18.	januarja franc. ban. film SIJAJ ŽENSKE ob 16.. 18. in 20. uri
19.	januarja hoiig. barv. film KARATE IZ HRAMA SAOL1N ob 16.. 18. m 20. uri
20.	januarja amer. Ihiiv. akcij, film NE\V VORK 1997 ob 16.. IS. m 20. uri
TRŽIČ
15.	januarja amer. barv. mlad. film LES-SIJ EVE CEROVNIJE ob 16. uri. nem. ban. vojna drama PODMORNICA ob 17.4.', in 20. uri. premiera amer. barv. filma N E\V VORK 1997 ob 22. uri
16.	januarja amer. ban. pust. film DVA SUPER POLH AJA ob 1.1. uri. nem. barv. vojna drama PODMORNICA ob 17. in
19.:V1	uri, premiera amer. barv. filma USOl) NA SFINGA ob 21.11 uri
17.	junuana "lav. ban . mlad. film K l.K CFVE UKANE ob ll.lOuri. amer. ban. srliljivku SPEKTAKLI. GROZE ob 17. in 19. uri
IH. januar/a amer. ban /nisi. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM »b /•>..»> uri.
anal. bon. nrhljivka CESTNI BOJEVNIK ob 17. in 19. uri
19.	januarja nem. barv. film MEl) JASTREBI ob 13.: 10 uri angl. ban. srhi/tika CESTNI BOJEVNIK ob 17. in 19. uri
20.	januarja amer. barv. risani film Z Ar J CEK DOLGOV H! - NA MAH DVE MUHI ob I.l.'iO uri
KAMNIK DOM
15.	januarja slov. barv. mlad. film KEKČEVE UKANE ob 16. uri. amer barv. krmi. film PODGANE Z ASFALTA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma USODNA SFINGA ob 22. uri
16.	jamiarja amer. barv. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 15. m 17. uri, amer. barv. film PODGA NE Z ASFALTA ob 19. uri. nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE 6. DEL ob 21. uri
17.	januarja nem. ban. film MED JASTREBI ob 16. uri, premiera amer. barv. filma ŽENA FRANCOSKEGA POROČNI KA ob 18. in 20. uri
18.	januarja amer. Ihiiv risani film ZAJČEK DOLGOV H l - NA MAH DVE MUHI ob 16. uri, ital. barv. film AVTOCESTA NA SILJA ol> 18. in 20. uri
19.	januarja amer. barv. akcij, film K l BA ob 18. in 20. uri	,
20.	januarja amer. barv. film SPE h TA KEL GROZE ob 18. in 20. uri
DUPLICA
15. januarja amer. barv. zgod. spektakel
KUBA ob 19. uri
J6. januarja nem. barv. film MEI) J A STREBI ob 15. uri
19.	januarja amer. barv. film USODNA SFINGA ob 20. uri
20.	januarja amer. ban drama ZENA FRANCOSKEGA POROČNIKA ob 20. uri
KOMENDA
14.	januarja nem. barv. vojna drama POD MOR NIC A oh 19. uri
15.	januarja amer. ban akcij, film KUBA ob 19. uri
RADOVLJICA
14.	januarja amer. barv. film NORČIJ L RACMANA JAKE ob Is. uri. brazd, ban film HA J. BAJ BRA Zli. ob 20. uri
15.	januarja amer barv. film ORKA Kil MORILEC ob 18. uri. ital ban . krim. /dni SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI ob 20. uri
16.	januarja amer. barv. film PIANK1 PROKLETIH ob 18. uri. brazd barv. film BAJ. BAJ BRAZII. ob 20. uri
17.	januarja ital. barv. krim. film SPE■ CIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI "b 20 ur, .	.
18.	januarja amer. ban film ORKA Kil MORILEC ob 20. uri
19.	januarja amer. buri . film PLA \L I PROKLETIH ob 20. uri
>u januarja jap. bari . film Sli- RA oh 20. li 11 BLED
14. /anuar/a amer. ban film KOKOŠ. I NEL - PRVA KRALI K MODI-, oh 20 uri, amer bari. film ZORA * DEŽELI ZUl.U ob 20. uri
!■>. januarju jugosl. bon /ilni I.O\ l KALNEM ob ls.un. amei ban ji/m DA.\ KO SO SE VSI SMEJ A II ob 20. ui i
16 januarja amer. barv. film DtA\ i v SE VSI SMEJALI ob 18. un. antt>r film ZORA V DEŽELI Zl L U ob >o. Urt
17. januarja brazd. barv. filni J3Hjr
,. januar/a brazd. barv. film HAJ BRAZIL ob 20. uri
18 januarja dal. barv. krim. f,l,tt spf{-A L NA POLICIJA PROTI MAFIj, ,
20. uri
Ht januarja amer. Ihiiv. film OftKA A MORILEC ob 20. uri
20. januarja amer. barv. film l-A \'TaZi-„b 18. uri. amer. ban . film PLA	PR(
Kl.ETlH ob 20. uri KRANJSKA GORA
15.	januarja amer. barv. film	; RACMANA J A K A ob 18. ur,
16.	januarja ju gosi. barv. film jq\ KALNEM ob 18. uri. amer. bare. />/„, V.,, ŠANEl. - PRVA KRALJICA \fonl
20. uri
0. m
20.
20 januarja Hal. ban-, krin, sm SPECIALNA POLICIJA PROTI MAfr' ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
15 in 16. januarja amer. uram ANGELI PEKLA ob 18. m 20. uri
18	in 19. januarja ital. en,t. fUnt ^ ZA POČITEK ob 18. m 20. ur,
20. januarja honuk. barv. film ZADV POSLANSTVO BRUCE LEEA 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE
15.	januarja anul. ban . en,t. f,/ni SEK> ZVEZDA Ml oh 20. ur,
16.	januarja amer. ban-, film PETEK
ob 18. uri m 20. uri
19	januarja jap. erot. film /A/)y rwAr TER LEV IZ TOKIA ob 20. um
POLJANE 16. TER i 18. POSLA JESENICE RADIO 14 januarja amer. ban. film PREKO AMERIKE ob 17. u, 19. „r,
1.1 m 16. januarja '<'"*''■ Jk,n. ,n.» JEZDECI NA DOLGE PROGE „A 19. uri
17 in 18. januarja amer. hi,n UBIJALEC IZ SLUŠALKE ob 17. ,,, ;y(
/V januarju franc. barv filnt lH)LAGAJO MATI-ROob h. m 1H. Uri JESENICE PLAVŽ
14 januarja antf. ban krim film \uj TIGRI IUONGKONGA oh iK o, „n
januarja jap erot. film LAliy LEV 1Ž TOKIA ob 17. uri januarja honuk ban', /itn, ZA DA- ' ANSTVO BRUCE LEEA „h
um, i" ....... ■	1	. •«"
1 ,,, 16. januarja amer. ban-. /,/,„ ;
, !', ,. (■ /z SLUŠALKEol, 18. m20. ,tn i- ' ,,, !* januarja amer. b,,n JEZDEC' NA DOLGE PROGE ,s
2"-"uanuarja franc. han. film GAH.JK * / AGAJO MATUROohl8.ui JO. un
KRANJSKA gora
/-, januarja jap ban film MAsKIRl v o/ V/A ob 20. ur t
P, anuunu amer buri. „fm ( Hl.JAlt rzst.UŠALKEob 'n DOVJE MOJSTRANA r, ,„I,liana honuk. ban film Z.\i)\
VOZNIK ob 19..V! um

PETEK, 14. JANUARJA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
15. stran GLAS
Industrijski kombinat
KRANJ
Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet in DSSS objavljata prosta dela in naloge
1	VODENJE IZVOZA
2	VODENJE ORGANIZACIJE
3	ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE PROJEKTOV OBDELAV — visoko zahtevno
4. ORGANIZIRANJE TERMINSKIH POVEZAV
Pogoji:
pod 1. — visoka strokovna izobrazba ekonomske, ali komercialne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje enega svetovnega jezika, opravljen izpit iz zunanjetrgovinske registr&eije in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo, pod 2. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, sposobnost poučevanja, poskusnr delo traja 3 mesece, pod 3. — vigoka strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali teh nične smeri, 4 leta delovnih izkušenj na programiranju in organizaciji AOP. opravljen tečaj za organizatorje AOP, znanje svetovnega jezika,'organizacijske sposobnosti, poskusno delo traja 3 mesece,
pod 4 — visoka strokovna izobrazba računalniške, tehnične ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, znanje programskih jezikov, snecialni tečaji s področja terminalskih povezav, aktivno znanje angleškega jezika, poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddi iek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijave.
KMETIJSKO 2IVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2 n. sol. o.
oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge
ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ za obrat Mehanični servis Šenčur
MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ALI AVTOMEHANIKA za opravljanje avtomehanskih del I
Posebni poe.j: -	^ *
in varilnih del (2 delavca) '
Posebni pogoj: - 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju kmetijskih strojev.
ZA OBRAT ŠENČUR
TRAKTORISTA	, .. .
(2 delavca) za opravljanje traktorskih del
Posebni pogoj: - vozniški izpit F kategorije in 1 leto delovnih izkušenj v poljedelstvu.
DELAVCA BREZ POKLICA	........ ......
(2 delavca) za določen čas za opravljanje poljedelsko-zivinorejskih del
ŽIVINOREJCA ALI DELAVCA BREZ POKLICA za varovanje družbenega premoženja
Posebni Doeoi- - poznavanje požarno-varnoptnih ukrepov in dela čuvajske službe, delo se opravlja v nočni izmeni
ZA OBRAT VRTNARIJA
VRTNARJA	.....
za opravljanje vrtnarskih in cvetličarskih del
Za vsa objavljena dela in naloge je za Željeno, da imajo kandidati odslužen
vojaški rok.	^ . ..»
ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
2 PRODAJALKI ŽIVILSKE STROKE za prodajo živilskih artiklov
Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Komisija /a delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE STANE ŽAGAR KRANJ
razpisuje dela in naloge: BLAGAJNIKA
za polovični delovni čas za nedoločen cas.
Nastop dela 1.3. 1983; delovni čas od 10. do 14. ure Poizkusno delo 2 meseca.
Pogoj: — srednja izobrazba ekonomsko-'administ r itivne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
SNAŽILKE
za polovični delovni čas za nedoločen čas.
Nastop dela 1. 3. 1983; delovni čas od 15. do 10. uri-. Poizkusno delo 1 mesec.
UČITE IJ A RAZREDNEGA POUKA za določen čas od aprila 1983 do 31.8. 1983 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
Pogoj: — učitelj razrednega pouka
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta L maja 10 a. Stanovanj ni!

Mercator
Mercator —■ Kmetijsko gozdarska zadruga
»SORA« p.o. Žiri Trg osvoboditve 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
pospeševalca kmetijske proizvodnje
Pogoji: — višja ali visoka strokovna izobrazba poljedelsko živinorejske usmeritve,
—	2 ieti delovnih izkušenj,
—	delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom '(nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka),
—	vozniški izpit B kategorije,
—	nastop dela takoj
Kandidati naj svoje vloge opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslovj Mercator — Kmetijsko gozdarska zadruga Sora p.o. Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri.
Ključavničarstvo
RADOVLJICA p.o. Gradnikova 111
objavlja prosta dela in naloge
STRUGARJA
i,
Pogoji: KV strugar in 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o. Kranj, Poštna ulica 4 Delovna skupnost skupnih služb
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	KURIRSKA DELA IN NABAVLJANJE HRANE
Pogoj: — dokončana osemletka,
—	vozniški izpit B kategorije
.Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusna doba traja 2 meseca.
2.	ORGANIZIRANJE IN IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
Pogoj: — inženir telekomunikacij,
—	delovne izkušnje od najmanj 6 mesecev do 1 leta
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusna doba traja 3 mesece.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
KRAJEVNA SKUPNOST GORJE
\
razpisuje v skladu z določilom 70. člena statuta in' na podlagi sklepa svata prosta dela in opravila
TAJNIKA
ki bo imenovan za dobo štirih let
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in dri.žbenim dogovorom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima srednjo izobrazbo splošne ali ekonomske smeri,
—	da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah,
—	organizacijske sposobnosti in moralno-politične vrline
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Svet krajevne skupnosti Gorje, 64247 Zgornje Gorje.
Sklenitev delovnega razmerja s 1.3.1983.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri.
ČEVIJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI
Izvršni odbor objavlja prosta dela in naloge
VODENJE SALDA KONTOV,
pomoč tajništvu do avgusta 1983 in vodenje tehnološke dokumentacije od avgusta 1983
(1 delavec)
Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
— da imajo srednjo ekonomsko šolo ali administrativno šolo z 2 leti prakse. —. znanje strojepisja
Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave sprejema tajništvo DO 15 dni po objavi oglasa.
DČŽURNI VETERINARJI
od 14.1. do 21.1.83
za občini Kranj in Tržič
BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.: 23-518
SOKLlC DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116, tel.: 47-192
za občino Skofja Loka
PIPP ANDREJ, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
AVTO MOTO DRUŠTVO Skofja Loka, Jegorovo predmestje 10
proda 2 osebna avtomobila Z 750, letnik 1977.
Vozili sta v voznem stanju, izklicna cena a 40.000-00 din, po vozilu.
Licitacija bo 20. januarja 1983 ob 16. uri v .prodorih društva. Avtomobila sta na vpogled eno uro pred licitacij*..
Upravni organi in strokovne službe OBČINE KRANJ
Razpisujejo dela in naloge
VODJE ODSEJKA ZA KNJIGOVODSTVO v odseku za knjigovodstvo in izterjavo v upravi i. družbenih prihodkov
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri,
—	pet let delovnih izkušenj,
—	trimesečno poskusno delo.
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s> polnim delovnim časom.
Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj — splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, naj: kasneje v 15 dneh po objavi.
IZBR4LI SO ZK m
Zložljive sanke v ELGO Lesce mma°ks}
TRŽNI PREGLED
GLOBUS fš
jNj nama
KRANJ
in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj ^
od 15. januarja do 15. februarja
Krznene prevleke za sprednje in zadnje sedeže. Za udobno in prijetno vožnjo
CENEJŠI NAKUP
Če radi kaj sami naredite zs vaš dom, kaj popravite, večkra: rabite tudi varilni transforma
tor. Gorenje Varex je varih transformator, s katerim laKk;
naredite vse vrste drobnih os tudi večjih zvarov. Imajo jih blagovnici Fužinar na Jeser
cah.
Cena: 8894 din
Veleblagovnica
[nI nama
^ SKOFJA LOKA in Blagovnica CERKNO.
razprodaja jesensko-zimske konfekcije in obutve za vso družino.
gS KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TOZD HOTEL BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge
1. VODJE KUHINJE 2 NADZORNICE SOB
3.	SOBARICE
4.	ČISTILKE
Dela in naloge pod točko 1., 2. in 4. se združujejo za nedoločni čas, pod točko 3. pa za določen čas.
Pogoji:
pod 1. — višja ali srednja izobrazba smer kuhar, izpit za VKV kuhar, izpit iz higienskega minimuma, 3 leta delovnih izkušenj, p(5-skusno delo 3 mesece, pod 2. — KV delavec, znanje enega tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, pod 3. — končana osnovna šola, pasivno znanje enega tujega jezika,
1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec, pod 4. — NK delavec, poskusno delo 1 mesec.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na naslov: Kompas hotel Bled, Komisija za delovna razmerja, Bled, Cankarjeva 2.	___
Pričeli smo izdelovati
ELEKTRIČNE GENERATORJE ZA MALE
VODNE ELEKTRARNE
Naročila že sprejemamo:
ALPINA tovarna obutve Ziri, Strojarska ul. 2, n.sol.o., Delovna skupnost skupnih služb
razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije za Delovno skupnost skupnih služb, prosta dela in naloge
POZD Električni stroji Ljubljana, Vodnikova 84
VODENJE KADROVSKE SLUŽBE za dobo 4 let
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ALPINA tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, Strojarska ul. 2, 64226 Ziri.
JAVNI DRAŽBI
TOVORNI AVTO MERCEDES
LP 1113/42, kasonar, leto izdelave 1975, nosilnost 6,5 t, karamboliran in v voznem stanju izklicna cena 300.000.- din.
V soboto, dne 15. januarja 1983	. K
. KlOJ* W	veleblagovnici
GLOBUS
odprto: od 8. do 19. ure
O LAS 16. stran.
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE___PETEK, 14. JANUARJAJM3
PETEK, 14. JANUARJA 1983
OBVESTILA OGLASI OBJAVE
17. stran GLAS
m
KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27
Razpisna komisija delavskega sveta KOP Kranj razpisuje dela in naloge
1. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za organiziranje, koordiniranje in vodenje dela v sektorju
Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se od kandidatov še zahteva:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu,
—	višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu,
—	moralno politične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511. členu ZZD Delavca imenujemo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti.
Poskusno delo je tri mesece.
Komisija za delovna razmerja KOP Kranj objavlja oglas za opravljanje del in nalog za nedoločen čas
2. OBRAČUN DELOVNIH NALOGOV, FAKTURIRANJE IN LIKVIDACIJA KOOPERANTSKIH USLUG
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo končano srednjo ekonomsko šolo in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog
Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev za opravljanje del oziroma nalog pod točko 1 naj dostavijo kandidati po pošti v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« in kandidati za opravljanje del oziroma nalog pod št. 2 v zaprti ovojnici brez pripisa za razpisno komisijo na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27, 64000 Kranj.
Razpis oziroma oglas velja 15 dni po objavi v časopisu Glas.
dD
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol o. TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA n.sol.o.
Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1	VODENJE REVIRJA
pogoj: - srednja šola gozdarske smeri,
-	1 leto delovnih izkušenj
„	7 dvema kandidatoma za nedoločen
Delovno razmerje se sklene z dvem*
čas.
2	IZMERA IN ODDAJA LESA
pogoji - srednja šola gozdarske smeri ah sola za gozdarje,
-	6 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
3	DELA OBRATOVNEGA KNJIGOVODSTVA
pogoj: - srednja ekonomska sola,
-	1 leto delovnih izkušenj
~ cHonf* -/a čas odsotnosti delavke zaradi po-Delovno razmerje se sklene za ca* uuo	^
rodniškega dopusta (določen cas).
64220 ŠKOFJA LOKA, z oznako za Odbor za delovna razmerja in vpra-sanja delavcev.
popu-
ALPETOUR
TOZD — Potniški promet
Wo	ji i fT-o/ini \'i<i SFRJ Št. 77, z dne 30. 12. 1982 obveščamo
Na osnovi odloka Uiadni list hi* ^ ( jn taxi storitev, da veljajo uporabnike storitev mestnega prometalu k* z dnem 17. 1. 1983 nove cene in sicer:
MESTNI PROMET KRANJ
1.	Cena enkratne neprestopne priložnostne vodnice je 9 50dm.
2.	Cena enkratne neprestopne priložnostne vozovnice s .,() , stom (otroci) je 5,00 din.
3.	Cena prtljage po komadu je 9,)0din.
4.	Cena prevoza živali (psi, mački) je 9,50 dim
5.	Cena mesečne vozovnice neprestopne s sliko je 4 - 7,00 din.
6.	Cena mesečne vozovnice z enkratnim prestopom s sliko v M P je
7.	Cen a^ mesec n e vozovnice prestopne s sliko v MP za vse proge je
848,00 din.	. ... .	.
8.	Cena mesečne vozovnice prestopne brez slike (prenosne) za vse
proge v MP je 954,00 din.	.
9.	Cena mes. voz. kombinirane prestopne je cena medkrajevnega, primestnega prometa, povečana za 50 % ceno v MP, zaokroženo na
10,00din.	• .	. ... ,
10. Cena mesečne vozovnice kombinirane prestopne brez slike (pie-nosne), je cena medkrajevnega, primestnega prometa, povečana za 100 % c-eno MP, zakroženo na 10,00 din.
MESTNI PROMET ŠKOFJA LOKA
Cena enosmerne vozovnice je 8,50 din
TAXI PREVOZI
START
TARIFA I od 6.00 do 22.00 (dnevna) TARIFA II od 22.00 do 6.00 (nočna) in velja tudi ob nedeljah in praznikih (celi dan) TARIFA III nad 30 km v eno smer ČAKALNA URA PRTLJAGA
Šmarjetna gora in Jošt se zaračunavata brez taximetra, in sicer na belico, katero napiše disponent ah voznik taksija preden odpelje stranko v to smer. Vozi se lahko največ 3 osebe in za le smeri velja naslednja cena:
JOŠT	318,-din
ŠMARJETNA GORA	265,-din
18,-	din 17,— din
19,-	din
21,- din 116.- din 2,- din
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na; e drage mame, stare mame, sestre in tete
KATARINE SAJOVIC
Hrvatove mame iz Sr. vasi pri Šenčurju
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denar za dobrodelne r amene. Zahvaljujemo se DO IBI Kranj, osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem DO I; kra Kibernetika Nabava in ZB za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo tov. Pavlu Svctelju za ganljive poslovilne besede, pevcem za ža-lostinke, častitemu gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: sinovi Francelj, Miha in Lojze z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
JOŽETA BITENCA
čevljarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Stenšakovi in osebju bolnišnice Golnik. Hvala kolektivoma OŠ France Prešeren in Varnosti ter sodelavcem iz Planike. Vsa zahvala KS in DPO Predoslje, organizaciji ZZB NOV, gasilcem iz Suhe in Predoselj in OO RK za darovano cvetje in spremstvo s prapori ter poslovilne besede. Hvala pevcem za žalostinke, kakor tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi tovarišu Jelarju
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Predoslje, 11. januarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nepozabne mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ERŽEN
roj. GROM
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, vaščanom in sodelavcem ETP Kranj in VVO Kranj za izrečena sožalja in darovano cvetje ter pomoč. Zahvaljujemo se dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, praporščakom, članom ZZB NOV in vsem ostalim, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Marčun, pevcem, govornikoma ter
g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: hčerki Marta in Slavka z družinama in sorodstvo
Duplje, 12. januarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tete, babice in prababice
IVANE OBLAK
roj. Dolenc
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr.Žgajnarju za lajšanje bolečin in obiske na domu. Iskrena hvala predstavnici organizacije ZB NOV Visoko za ganljiv poslovilni govor in tovarišu Antonu Peternelju-Igorju za poslovilni govor ob odprtem grobu. Lepa hvala gospodu župniku za pogrebni obred in poljanskim pevcem za zapete žalostinke. Iskreno se še enkrat zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: sin Ado, hčerke Pavla, Ivanka, Milka, Berta, Marta, Rozi in Irena ter ostalo sorodstvo. Poljane nad Škofjo Loko, Visoko, Ljubljana, Orehek, Begunje, Komenda, Jesenice.
Poljane, 8. januarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica
VALENTINA DOLINARJA
Maževcevega ata iz Sv. Duha
se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala za poslovilni govor sosedu Jožetu Košenina, pevcem in g. župniku za lepo opravljen
obred.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJEGOVI Sv. Duh, 12. januarja 1983
O LAS 18. stran
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 14. JANUARJA 1983
Pri zahvali ob smrti Filipa Jelenca z Golice, objavljene 7. januarja 1983, je bil napačno objavljen priimek »JESENC«. Pravilno se glasi:
Filip Jelene
v
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete
TEREZIJE KOKALJ
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani z nami sočustvovali, nam izražali sožalja in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala očetu župniku za lep pogrebni obred.
VSI NJENI
Kokrica, 10. januarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina in brata
JOŽETA ROPRETA
se iskreno zahvaljujemo tovarni AERO Celuloza, vsem sodelavcem, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvala le-hovnik Filipu in Milanu in Tonetu Križaju za pomoč tolažbo in vence. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep obred in poslovilne besede. Zahvala tudi medvoški godbi in pevcem iz bore. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga tako številno spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: mama in ata ter sestra Milena z družino Zg. Senica, 7. januarja 1983
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža
JANEZA AŽMANA
se iskreno zahvaljujem za nesebično in požrtvovalno pomoč ob času njegove bolezni dr. Mihaelu Sajevcu, duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, sorodnikom in prijateljem, tov Milošu Šteru, delovnemu kolektivu Murke iz Lesc, vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu pomagali ter darovalcem cvetja. Hvala vsem, ki ste mi pismeno ali ustmeno izrazili sožalja in vsem, ki ste ga tako številno spremili na
zadnji poti.
ŽALUJOČA ŽENA MARICA Kranj, 5. januarja 1983
MALI	telefon 27-960
OGLASI	
=PRODAM
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 12898 Prodam TELICO, ki bo konec januarja teletila. Ferjan, Olševek 41, Preddvor .
12878
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, črnobel TELEVIZOR iskra in HLADILNIK gorenje, 80-litrski. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 75-841 zvečer 147 Prodam 10 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, parjenih v tujini. Alojz Brenkuš, Sp. Besnica 15	,.y
Prodam 200 litrov hidravličnega OLJA hidra ol 40-50. Majo, Tavčarjeva 2, Radovljica	.1(i7
Prodam PEČ za centralno kurjavo »Zrenjanin«, 35.000 ccal, z bojlerjem, rabljeno dve sezoni. Naslov v oglasnem oddelku	„ , 2};'
Prodam „dve KRAVI. Zadraga 15, Duplje vV~"	214
Prodam mlado jalovo KRAVO za do-pitanje, ima še 8 litrov mleka. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče	215
Poceni prodam dva popolnoma nova ZVOČNIKA 2x 70 W, cena 6.500 din. Stu-lar, Planina 20, tel. 28-902	216
Prodam barvni TELEVIZOR »Rudi Čajevec«, star leto in pol. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Bečan, Mlaka 55 pri Kranju	21.7 Prodam KOSINICO BCS, Predoslje 58/A, Kranj „ 218 Prodam jalovo KRAVO simentalko po drugem teletu. LahovČe 32, Cerklje 219 Prodam 800-litrski SOD za namakanje sadja. Suhadole 32/A, Komenda 220 Prodam POSODO AMC. Tel. 27-933
221
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode ^222 Prodam teden, dni starega BIKCA. Struževo 12, Kranj
Prodam novo 200-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Jelka Drempetič, Britof 156, Kranj	m^A224
Prodam 6 tednov starega BIKC A za pleme. Luže 20, Šenčur	225
Prodam mladega, 500 kg težkega VOLA. Arh, Sp. Gorje 159 (Poljane) 226 Prodam KRAVO simentalko v osmem mesecu, tretjič brejo. Srednja vas 55, Šenčur	22 / Prodam novo MOTORNO ŽAGO. Trstenik 11 228 Poceni prodam dobro ohranjen KU: ŠEK in globok žametni italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Zora Purger, Pro-letarska 11, Tržič ali tel. 50-677 229 Poceni prodam HLADILNIK. Telefon 064-78-311 ^ _ ,23,0 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Rupa 16, Kranj 231 Prodam suhe hrastove PLOHh,. Jama 8, Mavčiče ,
Prodam PRAŠIČE, težke po 180 kg za zakol in 7 tednov staro TELIČKO frizij-ko ter jalovo KRAVO simentalko, ki ima še 10 litrov mleka dnevno. Olševek 40, Preddvor	*	,
Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo	234
Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo. Telefon 23-518	235 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa L>, Kranj ^ ^128 Ugodno prodam rabljeno SEDLZNU GARNITURO. Informacije po tel. 26-517 vsak dan od 15. do 19. ure 236 Prodam KRAVO za zakol. Voglje 98, Šenčur
Prodam črnobel TELEVIZOR senzor, znamke philips. Telefon 61-439	238
Prodam dobro ohranjen globok OrI ROŠKI VOZIČEK pegi. Radakovič, Tuga Vidmarja 6, Kranj	^ 2]!>
Poceni prodam manjši enofazni KOMPRESOR s pištolo za brizaganje in več schiedel TUUAV za dimnik. Stane Pjev čevič, Bistrica 166 pri Tržiču	240
Prodam dve TELETI. LeŠe 45, Tržič
Prodam 4 dobro ohranjene FOTEL1E in MIZO, za 8.000 din. Voglje 83, Šenčur
242
Ugodno prodam BOKSE ITT 80/120 W, za 2,2 SM. Sr. Bitnje 83, Pintar	243
Ugodno prodam neškropljena JABOLKA s Štajerske. Polde Zupane, Kranj ^ Mlakarjeva 17 (zraven kopališča) 244 Prodam STILNO OMARO za v dnevno sobo. Informacije po tel. 62-314 od 18. do 21. ure	24 )
Prodam BIKCA za pleme, starega dva tedna, MLIN za mletje krušnega žita m DRVA. Jerala, Podbrezje 111, Duplje 246 Prodam HI-FI akai (tuner) in ojačevalec. Reševa 14, Kranj, tel. 26-153 241 Prodam dekliške DRSALKE št. 31. Mara Majer, Cankarjeva 1, Tržič, telefon 50-263	^ AT 248 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 82-912 . 249 Ugodno prodam stan) MONTAŽNO HIŠO (7,5X7,5) v Kranju. Ponudbe pod: Poderi in odpelji 250 Prodam BIKCA, starega 3 tedne za rejo. Koritno 5, Bled 2
Prodam breje OVCE in OSLA. Posavec 16, Podnart	r .252 Prodam 1 leto star GLASBENI CENTER gorenje. Telefon 064-83-143 ^. 253 Ugodno prodani trajnožarečo PEC emo kamin, rabljeno samo eno zimo, cena 8 000 din. Cadež, Cankarjeva 42, Radovljica 254 Prodam kasetofon Akai GMX-50. Tel. 50-966, vsak dan od 20. do 21. ure.
Prodam 70 kv. m smrekovega NA-PUŠČA, širina 10 cm, dolžine 4,5 in 6 m. Telefon 064-49-055	..255
Prodam 6 kW termoakumulacijsko
PEČ in 10-litrski kuhinjski bojler. Informacije po tel. 28-686 vsak dan od 7. do 15. ure	256
Prodam lepa JABOLKA (renete, vos-čenke) in staro domače ŽGANJE. Kocjančič, Krnica 3, Zgornje Gorje 257 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 12 Cerklje	258
Prodam lepa zimska JABOLKA (bos-kopski kosmač, ontario, jonatan), cena 10 do 15 din. Babič, Žeje 1, Duplje	259
Leseno UTO (garažo), stoječo, krito z opeko, poceni prodam. Zora Purger, Proletarska 11, Tržič, tel. 50-677
TELIČKO črnobelo, staro 6 tednov, prodam. Kos, Sora 40, Medvode	363
KRAVO za zakol, menjam za plemensko ali brejo; in prodam OKNO je-lovica 140X120 cm, komplet zastekljeno in dvoje balkonskih VRAT. Virmaše 5, Škofja Loka	364
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
KATARINE KOREN
s Koroške Bele
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje sorodnikom, dobrim sosedom, ki so mi nesebično pomagali v težkih urah ter prijateljem in darovalcem cvetja in vencev. Posebna zahvala tudi tov. Jaku Svetinu za ganljive poslovilne besede.
ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! MOŽ FRANC KOREN IN HČERKE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, brata in starega ata
STANETA UŠENIČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh trenutkih sočustvovali z nami izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom g kaplanu za opravljen obred in zastopniku Iskre za tople poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 7. januarja 1983
Prodam nizko garderobno in knjir OMAKO. Milan Frelih, Groharjevo r selje 6, Škofja Loka
Prodam novo termoakumulacij>« PEČ AEG, 3 kW z. garancijo. Šr Partizanska 45,.$kofja Loka, tel. 61 -
'"S 4,	£
Prodam PRAŠIČA, težkega 200 ki 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh -Škofja Loka
Prodam rabljene SMUČI CR IGO ,t. okovjem, cena ugodna in novo bukle JAKNO, v rjavi barvi, ši. --Jelene, Ševlje 12, Selca
Prodam 6 kW termoakumulaci 4 PEČ Naslov v oglasnem oddelku. "£-Prodam PLOČEVINO_5 MM, 700 i. Klemenčič, Predmost 27, Poljane r.; Škofjo Loko
Prodam RADIO in HLADILNI: Št iglic, Kranj, Gradnikoma 3, stanoval 9
Prodam dobro ohranjeno ročno "SL.: MOREZNICO in »REŠEK« za kor. v
vprego. Po t oče 5, Preddvor
Prodam TELICO frizijko, staro mesecev. Zg. Brnik 61, Cerklje
Prodam PRAŠIČE, stare 7 tedr. Stare, Tatii.ec 6, Preddvor
Brezplačno oddam PSIČKE nen>-ovčarke. Žirovnica 57
Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo I-Šenčur
Prodam dve KRAVI: eno s teleti" drugo 8 mesecev brejo. Voglje 95, Šen:-
3*
Prodam DRVA v »klaftrah« in BUT
RE. Lahovče 21
Prodam večje in manjše PFtAŠlČK5 Stanonik, Log 9, Škofja Loka
Prodam dobro ohranjen PRAL
STROJ zoppas 563. Telefon 26-246 S Prodam TOPORIŠČA »stile« za cepir
krampe in sekire. Visoko 29, S enčur
Prodam PRAŠIČKE za zakol, s Brnik 19, Cerklje
Prodani električni ŠTEDILNIK plošče in pečica). Grad 43, Cerklje
Prodam dolgo birmansko OBLEKC -42 Poženik 38, Cerklje
Ugodno prodam nov raztegljiv KAV (dvosed). Tuga Vidmarja 6, stanovan 26 IV, Planina II, Kranj
Prodam PŠENICO in FIŽOL. CV:. vec, Suha 29, Kranj
Prodam kompletna enokrdna VRAT1 90 X 190 cm izložbeno OKNO 170 x 130 cr in dvojna enokrilna VRATA s pločev nastima roletami, vse v dobrem stav Štefe.C. talcev2, Kranj
Prodam 4 dni starega BIKCA. &r-ževo 9, Kranj
Prodam PRAŠIČA, težkega 160 kg, zakol. Zabnica 37, tel. 44-614
Ugodno prodam SPALNICO, Crn/: TELEVIZOR gorenje. KAVČ ^ R HALNIK s tremi ploščami. Tel. 24-93"
' poceni prodam ŠIVALNI STROJ i t,at jadranka, nerabljen. Dorfarje Zabnica, tel. 44-628
Prodam pet tednov staro TELIČK simentalko. Zalog 37, Cerklje
Novo termoakumulacijsko PEČ. kW Drodam. Zoran Stevanovič, Nazor va 10, Kranj, tel 21-894	j
Prodam KRAVO za zakol. Podreča-Mavčiče	.
Prodam 8 mesecev brejo KRAV
Dvorje 43, Cerklje
Prodam dva KAVČA, dva FOTEL' in pomivalno korito. Jogi<5 Hu T o i zeta Hrovata 6, Kranj
Prodam črnobela TELEVlZ< kosmos 548 (ekran (30 x 30) m Ni tronik video (ekran 55X40). Mičk
mišče7, Kranj
Poceni prodam rabljene mo&Ke PF SALKE št. 39. Francka Mali, PocUjut*
102, Tržič	_
Oddam NEMŠKE OVČARJE <saim, stare en mesec Telefon81-608
Prodam mlado OVCO ln 0VN M ošnie 7. Radovljica
Prodam dolgo POROČNO OBLEK
drap barve. Pivka 42 NaWo	g
Prodam novo MOTORNO 2AGo -kv m lamelnega PAK vfciA, karamfco ran VVV 1200, decemoer 1974 m FP. KOLICO adria 450. Slavko Bevc> K a-, gorica 44
kupim
Kupim rabljen TRAKTOR, do 35 K>
Štefan Bohinc, Doslovče 29, Žirovnica
Kupim 100 LAT za kozolec. Fr*
Urbane Rupa 15, Kranj	?
Kupim starejše kuhinjske ELEMF^ te. šifra: Ohranjeno
Kupim rabljeno CISTERNO ia k; „o olje (do 2000-litrsko). Tel. O84-70#
Kupim 2 do 3 prm bukovih DH
ur, .m« Radovljica. Triglavska 33
Sm TELEFONSKO ŠTEVILKO
krat ske centrale.'Felefon 25-070	*
Kupim 1 do 2 kub. m hrastovega LF> 50 mm Stane Klemene, Podbrezje
JA lei
bi-
všem sorodnikom in znancem sporočamo žalostne vest, da nas je po hudi bolezni zapustil
naš sin, brat in stric
Peter Šinkovec
p. d. Roblek, posestnik na Jezerskem
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 14. januarja 1983, ob 15.30, izpred domače hiše &	'	na pokopališče v Ravnem.
ŽALUJOČI: mama, brat Izidor z družino, sestra Anica ter Minka in Milica z družinama
in drugo sorodstvo
Jezersko, Tržič, Kranj, 12. januarja 1983
Za vedno je odšla od nas
DANICA BURSAĆ
NE BOMO TE POZABILI!
PRIJATELJI IN NAJOŽJI SODELAVCI Kranj, 14. januarja 1983
PETEK, 14. JANUARJA 1983
19. STRAN C LAS
Kupim .3 kub. m suhih smrekovih DESK ali PLOHOV. Telefon 74-088 207
Kupim italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Telefon 74-.">43
Kupim italijanski ŠPORTNI VOZIČEK peg. Telefon 21-385	360 Kupim otroški AVTOSEDEŽ. Pižorn. Preddvor 35, tel. 45-026
Kupim dva BIKCA, stara 10 do 20 dni. Stanonik, Smoldno 3, Poljane	^>1
Kupim PUHALNIK eolo. Janez Kos, Sora 40, M edvode	362
VOZILA
Prodam VW 1300, letnik 1966, neregistriran, potreben manjšega popravila, cena 12.000 din. Telefon 26-702	179
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 ter CZ 350, vse v dobrem stanju. Zabnica 1
268
Prodam ZASTAVO 750, lahko tudi po delih. Šubic, Delnice 19, Poljane 269 Ugodno prodam karamboliran MERCEDES 280 S ali menjam za manjše vozilo. Likozarjeva 13, Kranj	270
Ugodno prodam osebni avto VOLVO 145 in kabini za traktor ferguson. Ljubno 27, Podnart	271
Prodam 126-P, letnik 1981. Ivan Vrtač, Preddvor 49	272
Prodam R-4, letnik 1978. Telefon 47-
Prodam R-4, letnik 1978. Tel. 47-234
273
Prodam FIAT 124, registriran do septembra 1983 in večjo tovorno PRIKOLICO. Kalan, Suha 4, Kranj	274 Prodam VW 1300, 1973, nemški, ohranjen. Telefon 064-23-823 vsak dan po 19. uri 27° Prodam RENAULT 4, letnik 19/5, registriran do 5. 1. 1984, za 4,5 SM. Žirovnica 57 276 Ugodno prodam dve ZIMSKI GUMI z obroči (feltne) za vvartburg. Posedi, Škofjeloška 43, Kranj 27' Kupim osebni avto OPEL KADE I I, letnik 1979. Bozovičar, Gorenja vas, Reteče 48, Škofja Loka 2*8 Prodam RENAULT R-10, celega ali po delih. Frelih, Brezje 33 pri Tržiču 279 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1976. Rado Roblek, Bašelj 36, Preddvor , ,2?° Kupim MOTOR fiat 615 diesel. Vidic Usce, Na Trati 16, tel. 74-368 281 Prodam LADO 1300 S, staro 7 mesecev Robljek, Golniška 56, Kokrica, Kranj 286 Prodam KATRCO, letnik 1974. Britof .348, Kranj 284 Prodam avto FIAT 850. Franc Viher, Trg svobode 6, Tržič ,
Prodam 126-P, letnik 1978 (december) ali zamenjam za večji avto z doplačilom. Informacije po tel. 25-233	286
Prodam dobro ohranjeno ZAbiavu 101 confort, letnik oktober 1981 m karamboliran PEUGEOT 204. Tel. 45-368
Prodam ZASTAVO 101, popolnoma obnovljeno, prevoženih 20.000 km. Klara Udir, Kropa 129, tel. 064-79-531	288
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1969 dobro ohranjen. Telefon 50-140	289
Prodam GOLF JGL, letnik 1981 december) z dodatno opremo. Tone Rozman, Roblekova 19, Radovljica	290
Kupim GLAVO za opel rekord 1700 Peter Sajovic, Mlaka 21, Kranj	291
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972 Informacije po tel. 26-723	,
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1978, prevoženih 53.000 km. Informacije po tel 75 797
Prodam karamboliran SUNBEAM 1600 DL. Ogled v soboto od 8. do 15. ure. Jemc, Črtomirova 1, Bled, tel. 77-513 294 Ugodno prodam ZASTAVO 101 neregistrirano, potrebno manjšega popravila. Nada Šparovec, Koroška 2, Tržič 295 Ugodno prodam FIAT 132 GLS 1800, letnik 1976. Ogled pri Karamet, Cankarjeva 22, Trfič	,
Prodam osebni avto ZASTAVA 101 L, letnik 1976, prevoženih 54.000 km. Informacije po tel. 81-189 dopoldan 297 KOMBI IMV 2200 D mercedes, furgon, 3 osi, letnik 1977, registriran eno leto, prodam. Kalan, Podlubnik 296, Skofja Loka	,
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, Podreča 48, Mavčiče	.
Prodam GOLF JGL, letnik 1982 (juluj). Ogled v soboto ves dan in nedeljo popoldan. Stara Loka 62, Skofja Loka
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do oktobra 1983. Ogled popoldan. Križna gora 9, Skofja Loka	301 Prodam R-4, letnik 1977, izredno lepo ohranjen. Godešič 2, Škofja Loka <302 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 Sorška c. 17, Skofja Loka tel. 62-391 303 FIAT 850 special in FIAT 125 PZ, prodam, celega ali po delih. Gartner, Pozirno 9, Selca 304 VW KOMBI, starejši letnik, poceni prodam. Janez Zaje, Forme 12, Skofja Loka ^ 305 Prodam MOPED tomos 15 SLC. Ogled vsak dan. Zg. Bitnje 235 (pri puškarm)
ZASTAVO 101, 1976 in OTOMANO prodam. Kranj, St. Žagarja 19/A 30/ Prodam ZASTAVO 750 in FIAT 124 v voznem stanju. Zapoge 15, Vodice 308 Prodam SPAČKA, celega ali po delih. Sp. Brnik 60, Cerklje	309
Prodam osebni avto MAZDA 1200 L5. Zg. Brnik 93, Cerklje	. 310
Poceni prodam FIAT 850, neregistriran, in TOMOS avtomatic 3. Zefran, Bistrica 13, Duplje	311
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Luže 6, Šenčur	312
Prodam prikolico za osebni avto ter usnjen KOMBINEZON št. 40. Dare Ravnihar, Virmaše 37, Skofja Loka 313 Prodam FIAT 126-P, letnik december 1978, registriran za eno leto. Prebačevo 42, Kranj	314
Prodam P-126, letnik 1977. Informacije v soboto po tel. 75-501	315
Prodam BMW 2002 in FUT 126, 650ccm. Slavko Belehar, ŠertCur, Ste-fetova 24	316
Ugodno prodam NSU 1000, registriran do novembra ter vse dele za Z-750 in stroj za NSU. Mulej, Studenčice 1, Lesce 317 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1965, v voznem stanju. Tel.: 41-089
CITROEN GS 1220, dobro ohranjen, letnik 1976, prodam. Telefon 24-351 — int. 33-58 do 14. ure	318
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Miha Popovič, Sp. Gorje, blok 202, pri Bledu	319
Ugodno prodam VVARTBURG turist, letnik september 1980. Ogled možen v soboto popoldan. Cvetek. Srednja vas 43, Bohinj	320
Prodam FIAT 127, letnik 1977. Sp. Brnik 31, Cerklje	366
GOLF J, letnik 1979, garažiran, malo vožen, prodam. Telefon 26-028	367
Prodam ZASTAVO 101 za dele. In-formacije po tel. 28-363 popoldan 368 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 101 L, letnik 1976, dobro ohranjen. Miroslav Vidmar, Breg ob Savi 33, Mavčiče
416
Prodani izredno solno ohranjeno ŠKODO 110 LS. Tel.: (0(>4)23-613	417 Prevzamem vrstni red za JUGO, 45. Kranj. Stimova 7, tel. 2<>-7i>8 418
STANOVANJA
SOBO oddam trem dekletom. Dušanka Dejanovič, Kokrški breg 1	199
Zamenjam GARSONJERO za staro STANOVANJE kjerkoli v Skofji Loki ali okolici. C. Gorenjskega odreda 18, Kranj
369
Oddam opremljeno ogrevano dvoposteljno SOBO, s kopalnico Šifra: 15. januar	370 Kupim STANOVANJE (približno 60 kv. m). Telefon 26-121 zvečer 371
V	Kranju vzamem v najem neopremljeno enosobno STANOVANJE. Telefon 23-134	^ 372
V	Kranju, oddam ogrevano SOBO ženski. Naslov v oglasnem oddelku. 373
Prodam GARSONJERO (24,80 kv. m) v Kranju — Planina. Telefon 27-439 popoldan	374
Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici (novejše ali starejše). Ponudbe pod šifro: Pošten plačnik	375
PODNAJEMNIKI: Nudimo dve ležišči v centralno ogrevani sobi in sicer dvema ženskama. Na voljo je tudi ležišče za moškega. Bled, C. v Megre 6, tel. 78-329
376
Na stanovanje sprejmem žensko. Naslov v oglasnem oddelku.	377 Mirna zakonca srednjih let, z majhnim otrokom, nujno iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Plačilo za eno leto ali po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Zelo nujno 378 Zamenjam enosobno STANOVANJE (38 kv. m) za večje. Planina II., Kranj. Ogled od 14. ure dalje. Zlata Mohor, Juleta Gabrovška 21, Kranj 379 Prodam dvosobno STANOVANJE s telefonom. Milan Potočnik, Podlubnik 159, Skofja Loka, tel. 064-62-016 380 Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom. Telefon 47-370 381 Oddam SOBO na Bledu, mlademu fantu ali dekletu. Naslov v oglasnem oddelku. 382 Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom, enemu ali dvema fantoma. Naslov v oglasnem 'oddelku. 383
Absolventka išče SOBO v Zireh ali bližnji okolici. Ponudbe po tel. 064-23-312 ali na naslov: Ana Kosmač, Kebetova 3, Kranj	415
I POSESTI
HlSO zglajeno do III. faze, s 1400 kv. m zemlje, v bližini Kamnika, prodam ali zamenjam za dvosobno STANOVANJE v Kranju. Telefon 23-134	384
Družinsko HIŠO v Kranju, zamenjam HIŠO v Radovljici ali Bledu. Šifra:
Enakovredno
Prodam trenutno CELO (800 kv. m) 064-23-058 popoldan Polovico starejše
Ijiv ih.
385 AR-
Lescah. Telefon
386
HIŠE - trosobno STANOVANJE, prodam ali zamenjam za dvosobno s kabinetom. Ponudbe pod: ugodno	,	387
V najem vzamem GARAŽO. Stojkovič, Planina 10, Kranj, tel.21-174	388
GRADBENO PARCELO, z vso dokumentacijo (voda in elektrika na parceli) zamenjam za starejšo HISO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod:
Zamenjava
389
ZAPOSLITVE I
Sprejmem DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku.	203
Konfekcijska ŠIVILJA, išče honorarno DELO na dom. Ponudbe pod: Natančna
392
STROJNA DELAVNICA JUG Ludvik, dipl. ing. stroj., zaposli strojnega TEHNIKA. Informacije se dobe v Sp. Bitnjah 7/A, Zabnica	393
Zaposhm KV ZIDARJA in NKV delavca za nedoločen čas. Franc Košir, Podnart 27	394
Takoj sprejmemo SNAŽILKO. Pi-bernik, Prešernova 33, Bled, tel. 77-886 zvečer	395
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Šalja, Mestni trg 37, Škofja Loka 396
OBVESTILA
MONTIRAM vse vrste stropnih in stenskih oblog. Telefon 25-586	204
IZDELUJEM betonske stebre za kozolce. Dežman, Strahinj 15. Naklo 390 Meglenke in daljinske žaromete za osebna vozila, pridem MONTIRAT na dom. Telefon 25-971 - int. 29 dopoldan
391
PRIREDITVE
VSAK PETEK IN SOBOTO^ OB 20h PLES V HOTEUU V/U< BOR V PREDDVORU IGRA SKUPINA
OO ZSMS Voklo - \ »glje vas vab'J<> na PLESNI TEČAJ v VOKLO v KULTURNI DOM vsak petek, ob 20. uri. i • »-četekje 14. 1. 1983. VABLJENI! 419
DI SCO vsako soboto, ob 19. uri v DOMU KS STRAZIŠCE	397
ANSAMBEL SI BILA, vabi danes, v petek, ob 18. uri na MLADINSKI PLES, ki bo v dvorani na PRIMSKOVEM. v soboto, ob 20. uri v HOTEL TRANSTU-RIST m v nedeljo, ob 16.30 na PRIM-SKOVO	398
PLESNI TEČAJ organizira 00 ZSMS Bukovica, vsako nedeljo. Pričetek 16. januarja 1983, ob 17.30. VABLJENI! 399 V restavraciji HOTELA CREINA je PLESNO ZABAVNI VEČER vsak PETEK in SOBOTO. Za ples igra priznana skupina MODRINA s pevcem OLIVER-JEM. VABLJENI!	400
PEVSKI ZBOR »LUBNIK« Skofja Loka, vabi na celovečerni KONCERT v nedeljo, 16. januarja, ob 17. uri v Osnovno šolo v Gorenji vasi nad Škofjo Loko 401
LOTERIJA
NAJDENO
Našel sem ZLAT UHAN s kamenčkom. Edvard Erzetič, Moša Pijade 48, Kranj
402
Crn PES z dolgo dlako in belo liso na prsih, se je zatekel na Gorenjesavsko 43, Kranj (Vinko Benedik)	403
Zatekel se je rjav PES, z odtrgano verigo. Dobi se v H rastju 203, Kranj 404
IZGUBLJENO
V sredo sem izgubila veliko črno potiskano RUTO od Prešernovega gaja do Gorenje Save. Vrnite proti nagradi. Telefon 24-937	405 27. decembra 1982 zjutraj sem izgubila v Olševku na cesti do avtobusne postaje KUNO, drap barve. Kdor jo je pobral, naj jo odda v župnišču v Olševku, proti nagradi. 4()6
POZNANSTVA
Fant, star 30 let, z redno službo, veren, skromen in pošten, želi spoznati razumevajoče, pošteno dekle ali mlajšo vdovo za skupno življenjsko pot. Samo resne ponudbe s sliko, ki jo na" željo vrnem oddajte v oglasni oddelek pod šifro: Vera, upanje, ljubezen.	407
Sreč ka	din	Srečka	din
št.		št.	
40	120	44228	2.040
160	160	250768	20.040
760	160		
21280	6.000	21	100
37270	4.000	41	80
92790	6.000	51	80
064610	20.000	91	60
380020	20.000	09551	2.080
		59261	4.000
42	80	91821	8.100
7832	1.000	471701	20.000
78642	6.080		
99632	2.000	3	40
001842	20.080	4603	640
	r p	32283	8.040
170242	20.080	63033	2.040
268582	20.000	80123	4.040
342212	lOO.OOO	090643	20.0475"
430052	20.000	183833	20.040
44	60	35	60
64	100	765	200
984	200	(18605	2.000
1534	400	128715	20.000
5074	600	207105	20.000
31524	8.000		
298914	20.000	47	60
453164	20.100	1157	400
		09487	4.000
06	60	57407	8.000
46	60	76367	6.000
76	80	107077	1,000.000
1716	400	125597	20.000
99576	2.080	191037	20.000
376096	50.000	312567	20.000
8	40	0539	800
5978	440	131769	500.000
OSTALO
V najem vzamem manjši prostor, primeren za obrt kovinske stroke, v Skofji Loki, Kranju ali okolici. Cenjene ponudbe oddajte pod: Marec 1983	210 Iščem VARSTO za eno leto starega otroka v okolici Škofje Loke. Nudim hrano, stanovanje in 2000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 408 Iščemo VARSTVO za 7-mesečnega otroka od 1. junija dalje, v Kranju. Ponudbe po tel. 25-791 409 Sprejmem otroka, do 1. leta starosti, v VARSTVO v dopoldanskem času. Telefon 26-830 410 Za celodnevno pomoč v GOSPODINJSTVU z varstvom otroka, Iščem žensko, najraje mlajšo upokojenko. Hrana, stanovanje in nagrada, lahko tudi redno delovno razmerje. Ponudbe po telefonu 061-349-964 411 Nudim pomoč pri UČENJU angleščine in nemščine za osnovne šole. Telefon 21-678 - Kranj 412 TIPKAM vse vrste gradiv. Gorjanc, Sušnikova 9, Šenčur 413 Iščem INŠTRUKTORJA matematike, nemščine in slovenščine za 5. razred osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku.
414
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
15. januarja, bodo dežurne naslednje prodajalne:
CITRE primerno ohranjene kupim. Ponudbe pod šifro: CITRE
NESREČE
UMRLA V BOLNIŠNICI
V nesreči, ki je zgodila konec minulega leta na cesti med Ia*stami in Bledom, so umrli štii j t* udeleženci, 29-letna Danica Bursač pa je bila hudo ranjena. V sredo, 12. januarja, je tudi slednja umrla v jeseniški bolnišnici.
Otrok zanetil požar
Preddvor — V torek. 11. januarja, je v kletnih prostorih osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru prišlo do požara, ki je povzročil za 200.000 dinarjev materialne škode. Zanetil ga je 10-letni Božo Ciijevič, hišnikov sin. ki je v kletnih prostorih pod telovadnico s prižgano vžigalico sledil pobegli mački. Pogorelo je le nekaj tehničnih predmetov. Požar so kmalu zadušili, zato se ni razširil v druge prostore.	- 1). Ž.
Delavca padla z odra
Tržič — V tržiški Lepenki se je v sredo, 12. januarja, zgodila delovna nesreča zaradi nepravilno postavljenega gradbenega odra. Namesto trdnega ploha je bil prek ogrodja položen element, ki se je pod težo delavcev Slavomira Andželkoviča in Romana Arčona iz kranjskega TTP vdal in prelomil. Andželković in Arčon sta padla skoraj štiri metre v globino na betonska tla in se huje poškodovala. AfftiijUl kovica so odpeljali v Klinični	v Ljubljano, Arčon pa okrev&^pseniški bolnišnici. %.* v
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
steklo, porcelan
kovinotehna
kranj
Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Petrčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Osjcrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, Preddvor 35, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: S P Šenčur, PC Bitnje.
V nedeljo
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka, Cerklje, od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA
SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg TRŽIČ
Mercator, Deteljica, Mercator, Trg svobode 27, KŽK, Trg svobode 10 BOHINJ
Ljub. Mlekarne, Delikatesa od 12.
do 18. ure
BLED
Špecerija-delikatesa, Park hotel in Živila Center II, Cesta svobode od 12. do 18. ure GORJE
Špecerija Market, Zg. Gorje od 12.
do 18. ure
LESCE
Š peče rij a Market, Finžgarjeva od 12. do 18. ure	v
RADOVLJICA Živila Center od	ure

ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti KOMERCIALA TELEMATIKA objavlja dela in naloge
SVETNIKA KOMERCIALNEGA DIREKTORJA ZA PODROČJE PRODAJE TEHNOLOGIJ
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih {»ggojev še naslednje posebne pogoje:
—	visokošolska izobrazba ekonomske smeri in predizobrazba tehnične smeri,
—	5 letne ustrezne delovne izkušnje, poznavanje področij telekomunikacij in hišne telefonije, aktivno znanje angleškega jezika.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci
szdl Skofja loka
RAZPISUJE 5 občinskih Priznanj OF v letu 1983
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri
—	razvoju naše samoupravne socialistične družbe,
—	uresničevarfju ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh,
—	razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
—	krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
—	neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja.
Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstvo družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 15. marca 1983.
Skofja Loka, 11. januar 1983
Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte
na vrsti razstavljalci
Direktor Poslovno-prireditvenega centra Kranj Franci Ekar: »Kljub paketom in ukrepom smo lanski program uresničili. Leto, ki nas čaka, ne bo lahko, vendar imamo tradicijo in pogoje za boljšo kvaliteto.
Kranj — V Poslovno-prireditvenem centru v Savskem logu v Kranju je bilo lani šest sejemskih in še dvajset različnih drugih prireditev. Ogledalo si jih-je okrog 500 tisoč obiskovalcev, kar je enkrat vec od predvidevanj. Da oceni lanski program in pove kaj o načrtih za letos, smo poprosili direktorja Poslovno-prireditvenega centra Kranj Francija Ekarja.	„	..... „ , _
»Lanski program smo kljub ukrepom uspesno uresničili. S tem
smo tudi izpolnili zaupanje podpisnikov samoupravnega sporazuma o investiciji Savskega otoka. Ocenjujem, da smo dobro gospodarili. Okrepili smo povezavo s slovensko Koroško, za kar smo bili deležni priznanj v avstrijskih sredstvih javnega obveščanja. Razen tega smo iz osnovnega prihodka pokrivali 3 milijone dinarjev za drsalisce.
Med sejemskimi prireditvami je vsekakor izstopala zvezna prireditev civilne zaščite, na kateri sodeluje okrog 80 odstotkov vseh jugoslovanskih občin. Posebej moram omeniti prvo razstavo Iskre Kiber-netike za vsa Iskrina predstavništva v svetu. Razstava je potrdila da ie moč tovrstne poslovne oblike organizirati tudi na tej lokaciji. Menim da je to lahko zgled drugim za prihodnje. Ob tem moram poudariti da smo kot delovna organizacija izvrševali dogovorjene programe in uresničevali stališča medobčinske in republiške gospodarske zbornice občinske skupščine in delovnih organizacij. Lani smo na primer dosegli 3 5 milijona dinarjev deviznega priliva s prodajo razstavnega prostora 'tujim razstavljalcem. Z odkupom sejemskih eksponatov pa smo prenekateri delovni organizaciji omogočili, da je posodobila svojo opremo. In nenazadnje moram ugotoviti, da se potrjuje tudi upravičenost investicije v večnamensko halo. Drsališče je v zadnjih dveh mesecih minulega leta obiskalo blizu 28.000 obiskovalcev. Ledeno ploskev uporabljajo predvsem mladi; sicer pa je drsališče ena najbolj cenenih
oblik rekreacije.«
Kakšni so letošnji načrti Poslovno-prireditvenega centra/
»Leto ki nas čaka, ne bo lahko, vendar se zavedamo, da imamo tradicijo in vse pogoje za boljšo kvaliteto. Tudi letos je na programu šest sejemskih prireditev; organizirali pa bomo tudi druge. Kar zadeva obisk in prihodek, smo optimisti. Pričakujemo le manjši devizni priliv. Sicer pa naj bi bilo letošnje leto prelomnica. Po komercialni in oblikovni plati se bomo posvetili razstavljalcem. Zavedamo se namreč, da ima vsakdo, ki pride na sejem, pred seboj ekonomske cilje.
Še posebej se bomo lotili dodelave sejma drobnega gospodarstva in kmetijsko-gozdarske sejemske prireditve. Pri prvem si bomo prizadevali ustvariti zaželen odnos med ponudbo in povpraševanjem pri drugem pa popularizirati gozdarski poklic. Kar zadeva prehrano, bi bilo prav da bi na sejem prišli tudi dobavitelji, ki imajo sicer svojega posrednika v delovni organizaciji Živila. Glede sejma civilne zaščite pa menim da bi se v to prireditev morala bolj vključiti celotna kranjska infrastruktura. Med to prireditvijo se na primer število prenočitev poveča za 6 tisoč.	... T	• i „
Kar zadeva ponudbo, smo letos še bogatejši. Imamo sejemsko
špedicijo v kratkem pa bo začel delovati Iskrin informativni center na področju kooperacije. Tudi gostinska ponudba se je že uveljavila in restavracija postaja vse bolj poslovno znana. Se naprej bomo razmišljali o možnostih za ureditev hladilnice in adaptacijo zimskega bazena, prizadevali si bomo, da razrešimo vprašanje avtobusnega postajalisca na sejmu. Uresničitev te, dve leti stare zamisli, bi prav gotovo pripomogla k večji varnosti na kranjski obvoznici.«	A. Žalar
L
Udobno in domr v počitniškeir
Izola — Pred poldrugim letom so v Izoli položili temeljni kamen za počitniški dom upokojencev, ki je bil slovesno odprt v rekordnem času, ob letošnjem prazniku dela. V domu, ki ima zmogljivost 358 postelj, bo letos i v izmenah po deset dni letovalo ka-' kih 10.000 gostov.
V dveh krilih sodobne stavbe, ki se lepo ujema z okoljem, je 150 eno, dvo in troposteljnih sob, velika restavracija, kavarna, klubski in številni spremljajoči prostori. Pri gradnji so mislili tudi na invalide. Za težje invalide na vozičkih je na voljo šest posebnih sob z enajstimi ležišči v pritličju. Gostje se lahko kopajo v velikem pokritem bazenu, kjer je temperatura morske vode stalno 30 stopinj, ogreva pa jo sončna energija-
Za dobro počutje gostov skrbi 75-članski kolektiv, ki si je zadal nalogo, da bo slovenskim upokojencem nudil več kot le hotelsko udobje —
toplino, domačnost in prijeten počitek. Skrbno so načrtovali tudi rekreacijo. Za zdaj sicer še nimajo zaposlenega športnega referenta in se gostje kar sami znajdejo v bazenu, na balinišču, pri biljardu ... V prihodnje pa bo tudi za rekreacijo na-črtneje poskrbljeno.
Tudi cene v domu slovenskih upokojencev niso pretirane. Polni penzi-on je 480 dinarjev, pozimi celo nekoliko manj. Pri tem imajo upokojenci še 60 dinarjev popusta na račun regresa iz sklada skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Z bivanjem v domu so bili zadovoljni številni upokojenci, ki so doslej tod letovali. Ker je za letovanje v Izoli veliko povpraševanje, bodo težko prišli na vrsto vsi, ki si žele počitnic v tem domu. Prijave za letovanje zbirajo društva upokojencev, rezervacije pa so potrebne dva meseca pred želenim letovanjem.
Drago Papler
:
l si| 1
Ž M
m\I
Kipec Ostrovrhar — Na letošnjem Ostrovrharjevem srečanju so kipec Ostrovrharja podelili vdovi pokojnega partizanskega komandanta Blaža Ostrovrharja Ani (na sliki) ter igralcu Poldetu Bibiču za več kot 20-letno umetniško izpovedovanje. Kipca je na prireditvi v Pirničah predal Cveto Novak, predsednik ZZB NOV Ljubljana-Sirška. -fr V____/
Prijetna prireditev
ZELENICA — Na smučiščih na Zelenici so se v lepem in sončnem vremenu in v ugodnih snežnih razmerah v organizaciji SK Tržič pomerili mlajši pionirji in pionirke v slalomu za pokal Co-ca-Cole. Zbralo se je 148 smučarjev in smučark iz 28 slovenskih klubov, tekmovali pa so na dveh progah, ki sta ju
Dostavila domača trenerja Grašič in trukelj in sta imeli po 34 vratic in 90 metrov višinske razlike.
Rezultati: mlajši pionirji: 1. Gregor Grilc (Triglav) 63,04, 2. Marko Šuštar-šič (Valentin Vodnik) 66,50, 3. Primož Treven (Radovljica) 66,76, 4. Andrej Miklavc (Alpetur) 68,02, 5. Andrej Kr-ničar (Jezersko) 68,11, 6. Sandi Jug (Gorica) 68,56, 7. Predrag Pantelič (Valentin Vodnik) 69,37, 8. Vinko Bizjak (Slavko Šlander) 69,42, 9. Klemen Ro-tar (Valentin Vodnik) 69,62, 10. Rok Miklavčič (Triglav) 69,69; mlajše pionirke: 1. Vesna Dolžan (Kr. gora) 65,78, 2. Polona Hafner (Alpetur) 66,63, 3. Marjeta Frelih (Slavko Šlander)
67.81,	4. Romana Škrilec (Kr. gora)
67.82,	5. Andreja Rojs (Branik) 68,12,
6.	Silvana Boncelj (Triglav) 70,06,
7.	Petra Boškin (Radovljica) 70,13,
8.	Vita Grošelj (Slavko Šlander) 70,55,
9.	Petra Plajbes (Alpetur) 71,29,
10.	Barbara Markun (Triglav) 71,73.
J. Kikel
la je namreč otroška negovalka), najprej v jaslih, nato v ambulanti in slednjič ob bolniški postelji ostarele matere, se je morala zdaj sama prepustiti negi v domu. A ko najhuje pomine, je že spet na nogah in v pomoč sestram v domski ambulanti.
Pred dvema letoma so v domu doživeli poroko. Vzela sta se Katarina in Ivan, ki sta so kljub po/nun letom čutila dovolj mlada, da začneta znova. Toda Katarina je kmalu že drugič postala vdova. Pred časom se je preselila v tržiški dom.
Poroke so v domovih za ostarele redke, ne pa tesne medsebojne navezave, kot prijateljstva ljudi, ki jim je treba več intimne človeške bližine. V radovljiškem domu živi tak par. Njemu je 89 let. Delal je pri železnici, se kalil v železarni, po ženini smrti pa se je zatekel v dom. Z rokami komajda zmore kako de-lo, glavo pa ima še bistro. Najraje bere čeprav mu tudi vid že malo peša. Ona je mlajša, s skromno in-
validsko pokojnino, ki jo varčne porazdeljuje za drobne vsakdan t potrebe.
Tudi grenkih zgodb ne manjka 80-letni nekdanji čevljar se čuti v domu malce opeharjenega. Nič m njegovega, pravi. Včasih je skrom no služil, a je z redkimi peticarr. gospodaril sam.
Za mladega človeka, kakršna j«" 23-letna nepokretna invalidka. . dom ostarelih ni pravo okolje. Bsv vrstnikov je pusto; med umirjen: mi v preteklost zaverovanimi oskrbovanci postaja zamorjena in izgublja optimizem. A drugam, kjer b bilo več življenja, ne more.
Najstarejša prebivalka doros ima 94 let. Kaj vse je doživela od prejšnjega stoletja do danes! Mm> L spominov se je izgubilo. Ziv ostajajo le dogodki iz otroštva ir mladosti, včerajšnji dan je povsem
v megli.
Šegav moški prek 80 let prip. d uje kako se je izšolal za -šli ju« Pred vojno, pravi, je po ok
»ST1WY

Zimske počitnice
V ponedeljek so se za gorenjske šolarje začele tritedenske zimske počitnice. Naša skrb, kako jih bodo čim bolj koristno in zdravo preživeli, je morda res nekoliko odveč, saj so otroci najbolj zadovoljni, ker jim ni treba zgodaj vstajati in ždeti ob knjigah. Kljub temu pa so za mlade, ki bodo počitnice večinoma prebili doma, zaradi »stavke« snežene zime, ki jim je prejšnja leta ponujala obilo zabave že na najbližjem kuclju, številne družbene akcije več kot dobrodošle za premagovanje dolgočasja. Gorenjska drsališča so se v teh dneh spremenila v pravcata mravljišča, živahno je v bazenih, kino dvoranah, knjižnicah . . .
vedno petsto do šeststo jev. Tečaje vodijo vaditelji iz sije za hokej in drsanje pri zvezi lesnokulturnih organizacij. Si
40 dinarjev. Tudi vstopnina za sto drsanje je izredno poceni. 10 dinarjev. Gorenjski sejem je počitniške dni spustil ceno za po vico, k pocenitvi pa prispevajo izobraževalna skupnost, zveza prijateljev mladine in zveza telesna kulturnih organizacij. Po novem' drsališče odprto tudi oba poeitni: ponedeljka.«
Silvo Japelj, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču: »V sodelovanju s TVD Partizanom in šolskimi športnimi društvi smo v tržiški občini pripravili za učence vrsto tečajev, h katerim je telesnokulturna skupnost primaknila sedem starih milijonov. Tako se na Zelenici že uspešno odvija sedemdnevni smučarski tečaj, ki ga obiskuje okrog 75 otrok in s prevozi ter z enolončnico stane 1500 dinarjev. Ostale smučarske tečaje, ki smo jih načrtovali v Ročevnici in Zalem rovtu, veljali naj bi 200 dinarjev, smo morali zaradi pomanjkanja snega prestaviti. Drsališče smo odprli v ponedeljek. V tečaju, ki prav tako velja 200 dinarjev, je približno 150 učencev, dober obisk pa je tudi popoldne, ko je prosto drsanje.«
Zdravko Sajovic iz Kranja, absolvent lakultete za telesno kulturo:
»Drsalni tečaji in prosto drsanje na ploskvi Gorenjskega sejma so zdaj, ko ni snega, za počitnikarje izredno privlačna oblika sprostitve. V prvem tečaju, ki je ta teden vsak dan od 8. do 9. ure, je 135 mladih, za drugega je doslej prijavljenih 120, za tretjega pa okrog 70 učencev. Po tečaju je nato do enajstih prosto drsanje, tako da se vsako dopoldne zvrsti na drsališču, kjer je
Polona Kokalj iz Kranja, učenk* prvega letnika družboslovno-; -
kovne usmeritve v Škof ji Lold:
počitnice sem si pripravila neki
šen načrt. Napletla bom pulover šal, prebrala vsaj eno knjigo t? časa bom posvetila rekreaciji, ko jutro tečem približno eno dvakrat ali trikrat na teden greit na drsališče. Snega ne pograšair preveč, ker ne smučam, rada bi gs samo zaradi drugačne podobe narave. Med počitnicami bom šla kakšno popoldne tudi v kino, ob nedeljah hodim na ples na Prirnskovo zadnje dni pa bom malo pogledaU -še v učbenike.«
H. Jelovčan
Mozaik življenskih zjodb

Kadar je beseda o ostarelih, najpogosteje govore številke: toliko upokojenih, toliko oskrbovancev v domovih, toliko socialnih podpirancev, toliko prejemnikov pokojnin, višina pokojnine ... Številke pa nič ne povedo o samoti, zagrenjenosti, otopelosti, ali radosti, predanosti, optimizmu, skratka o zgodbah, ki jih vsakemu posamezniku piše življenje

Radovljica — Za sodobnim pročeljem radovljiškega Doma dr. Janka Benedika se skriva 126 zgodb. Izpred štirih let, ko se je v novem domu začelo sožitje te generacije, je še 40 prvih prebivalcev. Njihova kronika, ko bi jo zapisovali, bi beležila umirjen življenjski tok, ki ga prekinjajo samo prihodi, odhodi, kaka praznovja, pikniki, izleti.' Ko bi kronika sledila najglobljim vzgibom ljudi, ki tu družno prebijajo jesen življenja, bi bila pretresljiva življenjska izpoved.
Ujeli smo le drobec, ki dokazuje, kakšno bogastvo izkušenj, niz veselih. in žalostnih zgodb, se skriva za navidezno monotonijo v tem pribežališču ostarelih. Odrezani od hrupnega sveta se jim dan začenja kot prejšnji... S potrpežljivim posedanjem ob oknu, samodejnim opravljanjem vsakdanjih navad, z zložnim podrsavanjem iz sobe po hodniku in nazaj.
Alenko je v dom prignala bolezen, zaradi katere ni mogla več docela skrbeti sama zase. Potem ko je vse življenje negovala druge (bi-