IZ   BELOVfHH   KOLEKTIVOV
Proučevanje novega načina nagrajevanja v industriji
Predlog nekaterih podjetij za nov obračun premij po ekonomskih enotah Obračun v Tovarni papirja  na  Reki   — Dosedanji  rezultati  v  znižanju stroškov in delu organov samoiipravljanja
Delovni  kolektivj   pogosto tudi  sami  s
ijimi   predlogi   aktivno   sodelujejo   v
jšnih prizadevanjih.  da  bi  iznašli  tak
¦Kan nagrajevanja, ki bo čim bolj spod-
Hll k napredku in povefanju proizvod-
^K znižanju  stroškov  in   povečanju  de-
Be   storilnosti.   Predlogi    in   sugestije
^pjetij so postali posebno pogosti po če-
ftn plenumu Socialistične zveze.
^Bed drugiin je kakšnih dvajset gospo-^fckih organizacij v naši dtžavi zapo-^&ih z uvajanjem posebnega sistema ^Bčune in nagrajeranja. ki je že za-^Beno zbudil zanimanjc. Zn sonaj se ho-
mo omejilu na to, da boino v najbolj splošnih črtah opisali, kako je ta obračun izvedcn v Tovarni papirja na Reki.
Predvsem opravljajo ta obračun po eko-nomskih enotah (teh enot je 36, kakor so uprava proizvodnje, sortiranje krp, stroji od I do IV. trprava podjetja itrl.). Nadalje so določili »stalne cenet. po ka-terih planirajo in obTaftunavajo stroške znotraj podjetja in znotraj ekonomske E:note. Tako za vsako ekonomsko enot-o ugotovijo, ali je realizirala in za koliko je realizirala določeno znižanje lastne cene, to znižanje pa je osnova za izraou-nanje premij.
Negativm premije in premije za »izpodbijanje«
Uvedli  so  tudi    negativne   prernije    za
;ia delovna mesta, na katetih ne dose-
i znižanja  lastne cene. Tu<fi   drugače
»bračun obdelan do vsakega posamez-
-'i deiovnega mesta.
> posebnimi  premijami  je   vsak  usluž-
'ec v knjigovodstvu poscbno zaiuterc-
sn, da usotovi, če  v  kakšni eaoti  zni-
je ni bilo pravilno reali/.irano ali ob-
unano. Upravni odbor ima vsak mesec
"tbno sejo (keT obračnnavajo vsak me-
¦!, na  kateri   analizira  obračun   in  od-
i, ali bo obračunano  znižanjo  priznnl.
cnota ni zadovoljna s skiepom oiprav-
¦Ea odl»ra, se pritoH na delavski svet.
Hpiprejme  končno odločilev.
~oda tudi ekonomske enotc imajo svoje
anke.  Obračun   je   pospešea   in   spro-
;i  in  brž   ko   ga   izdelajo,   ga   dajo   na
lolago delavcem, ki iz njega sami hjto-
jo  višino  svoje   premijo   (ali   akonia-
¦¦¦, ker  izplačujejo  sku-pno  preinijo  po
djučku    leta    po   konfncm    obračunu).
¦::o na sestankn vseh delavcev pkon-om-
> enrte  prončijo  obračun   in   sklepa.jo,
i;o bi   dosegli   prihranke.   Na   sestanku
¦lajajo   tudi    iifrovore.   če   mislijo.   da
kšna sivar ni bila pravilno obračunana,
i razčiščujejo   Tkomeroialne«   odnose   z
Irnjiini eiiotanii.
Kakšni so sestanki
Ta zainteresiranost  enot,  da   fiitn  bolj
tTČno TigotOTijo, koliko ;e  kafera prispe-
vala k zmanjšanju stroškov, pride najbolj
'In izraza na sejah delavskega sveta. Da
¦ to bolj  jasno opisali, navajamo nekaj
!oy iz zapisnika delavskega sveta:
-.Manjgotič  Drago:  Izgubn   v  višini  517
\i:a& 482 din je nastala zato, ker je sor-
rnica prevzemala od naJvupne^a oddelka
; iljše krpe. ki s obile dražje plačane. iz-
:r>iali pa   je pri  sortiranju   manj   vredne
'iiriukie. pa  bi  bilo treba  ta  zne-=ek  re-
/rciiirati orl nak;:pnega  oddelka. da bo v
rhorlnje   pazil.  knkšne   krpe   prevzeTna
•i po ka.kšni ceni.
Lenac V.: Ne morem se strinjati s šefom 'kinomske en^ote ttO, da naj eh 517.000 :tn re*resiratno.
Pahor Drago: Ekonoms-ka eno-ta S00 np B>OTe dati rpgresa. ker ne ve. na katero :artijo se ia izguba  nanaša.
Mar^otif: Mi vemo. katero blago je to 'iiia Ce nam  bo  regresirana   ta  izgnba,
tedaj se bo nakupni oddelek vsaj naučii, da bo v bodoče upo&teval ... itd.«
»Kosta Cargonja: ... Želel bi opozopiti na nekatere poinanjkljivosti. Od ekonom-ske enote 112 smo dobili tri kuhalnike, ki niso ustrezali predpisom. Ker gre za prvi mesec našega riovega poslovanju, sogla-išamo s prcvzemoin tcli kuhalnikov brez regresa, v prihodnje pa se to ne sme več ponoviti, ker bo sicer prišlo do tistega. kar je prišlo med ekonomsko enoto 110 in 800* aii naprej:
¦»Hauzelmajer: ... Naš dobiček je pre-velik, to ni izključna zasluga naše delav-nice... zato misliin, naj bi se najve^ji del tega pnhrnnkn odpisal. Za ostanek prihrankci iraaiji razloge, ki dokazujejo, da ie do njega prišlo po naši -za.slugi... Mi smo se pred clvemi lcti trudili. dn smo kupili neke varovalke. ki smo jih plačali po 1240 do 45O0 deviznih dinarjev, tako pribH/.no variira njihova cena. Nek.je smo iztaknili te varovalkp po 200 din  kos.
Med stnriira železom smo našli elektro-motor 10 kilovatov. Manjka mn samo na-voj in še nekatere drobnarije. sicer je skoraj popolnoma nov. Cena takega m-o-torja je bila okrog 200.000. medtem ko smo mi plačali le 15.000. Z vsemi stroški za popravilo bo motor stal okrog 50.000 in tako predstavlja hidi ta p<istavka pri-hransk 150.000 din.<
¦ Za.pisnik je poln takih razpravljanj, pa tudi kritik. Seveda so za sporne zadeve sprejeli u^trezne sklepe.
Novi obtačun opravljajo v t«varni od okt-obra 1.1956. Po podatkih podjetja so od teda.j v^a.k raesec realizirali znižanje lastne ccne, ki se giblje med 5 in do okrog 20"/».
Poskusni oh"ačun v nekaterih podjetjih
Po predlogu Tovarne papirja se ta na-čin reducira v osnovi na to, da se razen redne razdelitve rlobička po veljavnih predpisih uvede tndi poseben delež pri ustvarjenem znižanjn lastne cene. Od tcga znižanja bi šlo nekaj nad 15% za prernije in ustrezne prispevke, okrog 10 odstoikov za sklade pi)djetij, 75 odstof-kov pa bi šlo v rodin dobiček. Soveda se teka delitev sedaj v pod.jctju ne izvnja. ker o predlogii še razpravljn jo m ga |>ro-učujejo tudi v drugih tovarnab.
Ni težavno ugotoviti vrsto prednosti ta-kega obračuna. Vsaka ekonomska enota v podjetju in ^'sak delavec sta m-nogo bolj neposredno zainteresirana za napred&k v delu, in to ne toliko z raznimi posli na tržišču, kolikor s stvaruimi prihranki pri materialu. v organizaciji iB tchniki dela, pri boljšem izkorišžanju delovnega časa in večji produktivnosti. Hkrati so organi delavskega upravljanja bolj živo zainte-resirani za delo, razširjena pa je tudi re-alna osnova njihove nktivnosti, problemi razdelitve presežnega dela in sam dejan-ski dcl presežka, o katerem odloeajo. Se-veda dobi vzporedno s tem tudi skupnost kot celota večia sredstva, ker ostane ko-lektivn samo del znižanja.
Po drugi strani se kažejo tudi nekatere pomanjkijivosti (teprav je tieba upošte-vati, da ima tudi sedanji sistem svoje po-majijkljivosti). Podjetje si sapo šebi pla-nira lastno ceno hi njeno znižanje, ki je osnova za premije. Možno je, da se v tak plan, vsaj začasno, vnesejo tudi določene rezerve ali da se postavijo take naloge, ki jih je mogoče realizirati tudi brez ve-iikih naporov. Bilo bi precej težavuo iz-vajati tu popolnorna uspešno družbeno konlrolo, ki bi bila potrebna neglede na to, da ne bi niti sami delov-ni kole.ktivi in njiliovi orgain upravljanja v veliki ve-čini dopusiili, da bi se v njdhovib. pod-jetjib  tako špekuliralo.
Vsekakor bo dala menlo za končno oce-no teh lako pomem!>nih poskusov sama praksa. Toliko bolj je zato pozitivno. da la način obračuna poskusno izvede do!o-čeno število podjetij. Posebno pn je po-zitivna pobuda samih trh koleklivov m lak p<jskus in zelo obsežno pripravljalno delo, ki so ga opra\nili, da bi izboljšaii svojo organizacijo in knjigovodstvo in da bi   omogoeili,   da   se   to   pri   njih   izvede.
M. Jakić