Radi bi dosegli, da bo zdravje postalo vrednota vsakega zaposlenega v našem podjetju. Brigita Ačimovič ŠTUDIJSKA IN LJUDSKA ! knjižnica Trg svobode 1 2250 PTUJ Talum + lastna skrb = zdravje Kaj takšnega pa še ne. Za takšno enačbo še nismo slišali. Mogoče za marsikoga nemogoča enačba, za katero bo marsikdo rekel, da na njeni osnovi že ne moremo dobiti rezultata. A v Talumu smo se odločili drugače. Da na osnovi zgoraj napisane enačbe pridemo do rezultata, ki bo prinesel koristi obojim; podjetju in zaposlenim. Radi bi dosegli le to, da bo zdravje postala vrednota vsakega zaposlenega v našem podjetju. Da bi zavedanje o lastni skrbi za zdravje postalo del vsakega zaposlenega pri nas. Pot do tega bo dolga, opravili jo bomo lahko le skupaj. Strokovne službe s pripravo in nudenjem potrebnih aktivnosti, ki nam bodo na voljo, da si v skrbi za lastno zdravje preventivno pomagamo ali da si znamo ob bolezenskih težavah, ki nas že tarejo, te težave olajšati. Vsi mi pa s postopnim delom na nas samih. Brigita Ačimovič Skrb za zdravje Srečno, veselo, zdravo in še veliko let... Tako in podobno si želimo drug drugemu vsaj enkrat na leto. Želje so bolj malo vredne, če ni upanja, da se bodo tudi uresničile. Del tega upanja nam lahko dajo tudi podjetje in sodelavci, če imamo usklajene potrebe in cilje. Že dolgo ne velja več, da je zdravje odsotnost bolezni, še vedno pa so nam za orientacijo pomembni kazalniki negativnega zdravja pri delu. Če pogledamo kazalca, ki ju redno spremljamo ugotavljamo, da 7,6% bolniška odsotnost in 16,7% delež invalidov ni stanje, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Problemi so predvsem v posameznih delovnih sredinah, ki bistveno odstopajo. Iz statističnih podatkov za TALUM je poznano: - 73 % zaposlenih je v bolniškem staležu nič ali manj kot mesec dni v letu in zberejo 21 % bolniških odsotnosti, - 7 % zaposlenih je pogosto v bolniškem staležu (nad 500 ur) in zberejo 40 % delež bolniških odsotnosti; O vzrokih smo se veliko spraševali v preteklem letu. Že brez analiz pa je jasno, da bolniški stalež ne kaže samo zdravstvenega stanja posameznika, temveč so razlogi zelo različni. Verjamemo, da se da v obdobju nekaj let znižati bolniški stalež tudi v naši industriji na 5%, saj nam to dokazujejo primerljiva podjetja doma in v tujini. Ne začenjamo iz nič, saj bi bili sicer kazalci veliko bolj dramatični. Talum si že vrsto let prizadeva z uvajanjem človeku prijaznejših naprav in tehnoloških postopkov ustvariti delovno okolje, ki bi ugodno vplivalo na zdravje zaposlenih in doseženi so že vidni rezultati, ki pa v javnosti še niso dosegli svojega mesta in vrednosti. Veliko razliko v delovnih pogojih pa opazijo nekdanji zaposleni, ki pridejo na obisk ob dnevu odprtih vrat. Sami le redko povemo, da so se pogoji izboljšali, kot da je to nepomembno ali samo po sebi razumljivo. Šele ko se primerjamo z drugimi, nam postanejo nekatere že vsakdanje ugodnosti zopet vredne. Anketa o vzrokih za bolniški stalež, ki smo jo izvedli v preteklem letu napotu-je na zaključek, da so delovni pogoji glavni vzrok. Seveda razumemo ustrezne delovne pogoje zelo različno. Za nekatere so delovni pogoji pritisk, da mora biti delo izvršeno v kratkem roku, drugi jih razmejo kot ekološki in fizič- ni pogoji dela. Vendar ne zatiskajmo si oči in ne pripisujmo večino zdravstvenih tegob delu. Kar počnemo izven delovnega časa lahko usodno vpliva na naše zdravje, tudi če ne počnemo ničesar. Prav to, da ne počnemo ničesar, je lahko enako nevarno kot vsakodnevno dodatno pehanje, da bi si pridobili več kot imajo sosedje. Zdravniki nam ponavljajo, da lahko največ naredimo za svoje zdravje sami. Kaj bo kdo storil za svoje zdravje in sebe je izbira vsakega posameznika. Z aktivnostmi, ki jih načrtujemo v Talum želimo izboljšati možnosti vsakega zaposlenega, da si pridobi dodatno znanje, kako naj si pomaga. Velikokrat ne zadostuje, da poslušamo nasvete ali predavanja, potrebno je poizkusiti in pridobiti nove navade ter opustiti kakšno razvado. Tudi to je del učenja. Seveda pa še vedno ostane vsakemu izbira ali je rajši bolj ali manj bolan ali zdrav in se temu primerno vede. Vsake bolezni ne moremo preprečiti, pogosto se zavemo problema, ko je že pozno, lahko pa vplivamo na to, kako hitro bomo bolezni premagali in kako bomo prenašali tegobe. Naj zdravje in veselje ne bo vrednota le na papirju, pa čeprav je še tako lepa voščilnica I Marija Hrovatič Aktualno ŽEJA Občutek žeje je varovalni mehanizem, ki nas vzpodbuja k pitju. S tem preprečuje, da bi prišlo v telesu do pomanjkanja tekočin in s tem do hudih presnovnih motenj. Običajni vzrok za žejo je prevelika izguba telesne vode in soli. Najprej se odzovejo ledvice, ki zmanjšajo izločanje seča, hkrati s tem pa se zmanjša izločanje telesu škodljivih snovi, ki v telesu stalno nastajajo in je nujno, da zapustijo telo. Največkrat se nam žeja oglaša v vročih poletnih mesecih, predvsem zato, ker se dosti potimo. Potenje je nujno, kajti na ta način telo uravnava telesno toploto in tako skrbi, da se ne pregreje, obenem pa izgublja veliko vode in mineralov. Sicer pa občutek žeje lažje oblikujemo z žlvljenskimi navadami in ga pogostokrat zatremo. NAČELOMA VSI PREMALO PIJEMO. Pomembno je torej, da se odzovemo žeji, ali da sami povečamo količino zaužitih tekočin. Občutek žeje namreč nekoliko zaostaja za dejansko izgubo tekočine. Predvsem v soparnih dneh je važno, da popijemo nekaj več tekočine, kadar se večjim naporom ni mogoče izogniti. Najbolj naravna osvežilna pijača je zagotovo dobra pitna voda. Ker je danes vse več higiensko oporečnih voda, si lahko z malo truda pomagamo s prekuhano vodo (kjer ni javnega vodooskrb-nega omrežja) ali kupimo svežo neoporečno navadno vodo v mnogih različicah. Pitni navadni vodi so najbližje mineralne in zdravilne vode, ki so v večini obogatene z minerali, vsebujejo pa ogljikov dioksid. Da vam ta ne bo delal težav, pustite steklenico nekaj časa odprto ali izberite v veliki ponudbi mineralnih vod tisto “z manj mehurčki”. Če potenje ni pretirano, zadošča pitje zmernih količin vode, čajev (sadni, zeliščni) ali motnih in kašastih sokov. Pri hudem znojenju ob velihih telesnih naporih pa je skladno s tekočino telesu potrebno nadomestiti še sol. Najhitreje pomaga slana juha. Razne čaje, razen ruskega in indijskega (tein) priporočamo brez omejitev. Čajev ne sladkamo. Pijemo jih tople ali hladne, vendar nikoli naravnost iz hladilika! Zelo osvežilen je šipkov čaj z limono. Izbira zeliščnih in sadnih čajev je velika. Zaželjeno je, da si jih naberemo oz. pripravimo sami. Osnovi osvežilnih čajev sta hibiskus in šipek, ki čaju dajeta kiselkast okus in blažita žejo. Prijeten napitek ob poletni vročini je tudi doma narejena limonada (limono stisnemo brez sladkorja). Najpogosteje pa v želji po osvežitvi segamo po sadnih sokovih. Po vsebini so sadni sokovi in druge brezalkoholne pijače zelo razlikujejo, obenem pa nam dajejo tudi dodatno energijo. V vseh sadnih sokovih (ne sirupih) je mnogo več snovi koristnih za zdravje kot v drugih umetnih osvežilnih pijačah. Tem in večini industrijskih sokov dodajajo preveč sladkorja, zato nas praviloma ne odžejajo. Živilska industrija nam danes ponuja pestro izbiro bistrih, motnih in kašastih sokov. Bistri sokovi so filtrirani, kašasti pa najmanj, zato so popolnejši. Najboljši so tako imenovani džusi (juice), ki so iz 100 % sadnega deleža. Zelo primerni so tudi za zajtrk, predvsem pomarančni. Motni in kašasti sokovi vsebujejo poleg C vitamina in mineralov (kalij, kalcij, železo) še prehranske vlaknine, ki imajo ugoden vpliv na prebavo. Veliko vode nadomestimo tudi s pestro mešano prehrano, ki naj vsebuje sveže sezonsko sadje in presno ali kuhano zelenjavo. Dnevno moramo nadomestiti približno 1.5 do 2 litra izgubljene telesne tikočine. Pravo kavo in alkoholne pijače uvrščamo med poživila oz. kot dopolnilo k hrani in ne med pijače za gašenje žeje! Neškodljiva je navadna črna kava iz kavnih nadomestkov (žitna kava), ki je nesladkana še posebno dober napitek za odžejanje. Pomembna je tudi temperatura pijač. Odsvetujemo mrzle, ledene pijače, ker lahko povzročijo želodčne krče. Žejo gasimo počasi, po požirkih. Preveč naenkrat popite tekočine preobremeni telo, pozorni pa naj bodo tudi bolniki z obolenji ledvic' in srca. Žeji moramo znati prisluhniti ob vsakem času, še posebej poleti. Telo nas z njo opozarja na nevarnost izsušitve. Žal pa telo nima nasprotne možnosti, da bi opozorilo, preden je popito preveč... Pa še to! Smo na pragu poletja! Veliko ljudi se z zagorelo kožo počuti prijetno, toda sončni žarki lahko koži tudi škodujejo (opekline, prezgodnje staranje kože, kožni rak....)! Zato se sončimo postopoma in ne “hodimo ven” v najbolj vročem dnevnem času (med 11 in 15 uro), ko je UV sevanje najmočnejše. Izberimo tudi primerno zaščitno sredstvo (zaščita pred UV A in UV B žarki). Ne mislite, da z najvišjim faktorjem zaščite ne boste porjaveli! Boste, le dalj časa bo trajalo! Vedno tudi poskrbite, da na soncu zaščitite glavo s klobukom s širokimi krajci ali s kapo s ščitnikom (oči!). Ne pozabite na zaščito navaditi tudi otroke. Verica Turk Program Skrb za zdravje Namen projekta je preko poudarjene skrbi za zdravje na novo jasno določiti zdravje zaposlenih kot vrednoto podjetja in pomen vloge posameznika pri skrbi za lastno zdravje ter s tem vplivati na zmanjšanje bolniških odsotnosti. Cilji 1 .Opredeliti skrb za lastno zdravje kot vrednoto v podjetju. 2.0mogočiti, da se vsak zaposleni udeleži vsaj ene aktivnosti v zvezi zdravjem 3.Zmanjšati bolniško odsotnost v letu 1999 za 5%. Z zastavljenimi cilji bomo povečali produktivnost in konkurenčnost podjetja ter izboljšali delovno klimo. Program aktivnosti je zastavljen za dobo dveh let in se bo letno dopolnjeval in spreminjal. 1 .Sodelovanje z zdravstvom Še nadalje želimo ohraniti ambulanto na lokaciji Taluma, zato bomo izpeljali razgovore z zainteresiranimi zdravniki in zdravstvenimi enotami. Nadaljevali in ravijali bomo sodelovanje z osebnimi zdravniki ¡n specialisti. 2.lnformiranje V internem glasilu Aluminij bomo objavljali članke iz področja varovanja zdravja in obveščali zaposlene o možnostih preventivnih aktivnosti. Dodatna obvestila in opozorila bodo podana na oglasnih deskah oz. v čakalnici obratne ambulante. 3.Usposabljanje Temo zdravja bomo vključevali v obdobju nasle-dnijh dveh let tudi v periodična usposabljanja iz varstva pri delu. Razlogi zaradi katerih pogosto obolevamo in kako lahko premagujemo težave, bodo podani v predavanjih in delavnicah, ki jih bomo organizirali najmanj dvakrat na leto. 4. Dan zdravja Organizirali bomo “Dan zdravja”. Na ta dan bomo pripravili predavanja, telesne aktivnosti in delavnice o nevarnostih za zdravje in načinih premagovanja bolezni. 5. Redno spremljanje bolniške odsotnosti .Izpopolnili bomo evidenco o izkoriščenosti delovnega časa in o bolniški odsotnosti posameznikov, ki bo na razpolago vodjem za obravnavo o vzrokih, ki so povezani z delom. Timsko bomo obravnavali delavce, ki bodo pogosto ali dalj časa v bolniškem staležu. Še nadalje bomo izvajali laično kontrolo bolniške odsotnosti na domu, ki je utečena že več let. 6. Razgovori z delavci Z namenom, da bi omogočili boljše vključevanje v delo in ,da bi skrajšali čas vključevanja v delo bomo uvedli razgovore ob vsaki premestitvi Invalida na novo delovno mesto in pozneje tudi ob daljših vrnitvah iz bolniškega staleža. 7.0rganiziranje preventivne rekreativne dejavnosti Razširili bomo oblike preventivne rekreacije in jih organizirali za skupine, ki delajo na izpostavljenih delih, skupine starejših delavcev in posameznike, kjer bodo zdravstvena priporočila .Izvajala se bo Izven rednega delovnega časa. Možnost vključevanja v posamezne oblike kot so rekreacija v toplicah, fizioterapevtska razgibavanja, bo omogočena le tistim, ki se bodo predhodno vključili v rekreativne dejavnosti. 8. Dopolnjevanje in spreminjanje organizacijskih predpisov in navodil z novimi standardi in predpisi. Sproti bomo odpravljali slabe rešitve v naših aktih in jih tudi prilagajali novi zakonodaji, ki je sedaj v zakonodajnem postopku. 9.Sugestije Pripravili bomo podlage za opredelitev odgovornosti, način zbiranja, udejanjanja in spodbujanja sugestij. S sugestijami želimo vključite ideje zaposlenih za izboljšamje zdravju motečih vplivov neposrednega delovnega okolja. DE Vzdrževanje Tudi velike stvari se obrabijo V drugi polovici aprila so v vzdrževanju anod opravili redni remont na napravah v proizvodnji anodnih blokov, ki je bil nekoliko drugačen od ostalih, predvsem zaradi velikih elementov obnove, in se odlikuje po stvareh, ki bi jih bilo vredno posnemati. Vodja vzdrževanja naprav v proizvodnji anod Bogdan Lukman se z zadovoljstvom spominja uspešno opravljenega remonta in pravi: “Posnemanja vredno je to, da nam je uspelo zbrati ekipo tudi iz ostalih organizacijskih enot vzdrževanja, zato smo delo opravili z zmanjšanim številom najetih zunanjih izvajalcev in menimo, da je to zelo pozitivno. Verjetno bi se tudi v prihodnje našlo še kakšno delovno mesto,ki bi omogočalo prerazporeditev dela v času remonta, da bi lahko še zmanjševali najem tujih izvajalcev. Druga stvar, po kateri se ta remont razlikuje od ostalih je ta, da je trajal dalj časa, predvsem zaradi velikih elementov obnove kot so tečaj krogelnega mlina in ležalne blazine, ki jih je bilo potrebno demontirati in čez noč odpelajti v Ljubljano na obnovo v Litostroj in po obnovi zopet pripeljati nazaj, zmontirati in pripraviti za normalno delovanje. Prav zato je remont trajal 14 dni, ostale aktivnosti opravimo v sedmih do devetih dneh. Poudaril bi rad, da je bilo ob tako velikih delih potrebno vložiti precej truda in energije, da smo jih varno demontirali in kasneje montirali. To so namreč elementi z velikimi masnimi silami, ki jih ni mogoče kar tako zadržati in vplivati na njihovo gibanje. Sodelovali smo delavci iz različnih enot: prometa, vzdrževanja, proizvodnje anod in skupaj sproti popravili manjše napake ter dosegli končni rezultat v predvidenem roku. Priznam, da nam ob zagonu ni bilo vseeno in smo nestrpno čakali, da je bilo mimo tistih 48 ur obratovanja, koliko naj bi bil čas, po katerem lahko z gotovostjo rečemo, da je stvar uspela. Na potek nismo mogli kaj dosti vplivati.” Ob tem remontu velikih elementov so opravili še redne remonte na ostalih napravah. Sejalne, drobilne, transportne, gnetilne naprave, katere je potrebno obnavljati vsakih šest mesecev. Delavci vzdrževanja in proizvodnje se potrudijo, da delo med remonti teče s čimmanj zastoji in čimboljšim izkoristkom, kar ni enostavno. V največje veselje jim je, ko naprave normalno delujejo med proizvodnjo, to pa je mogoče le z dobrim posluževanjem in rednim vzdrževanjem. Kvalitetno opravljeno delo na teh in podobnih napravah se vidi po približno šestih mesecih. “Zdaj lahko že z gotovostjo rečem, da je bil jesenski remont zelo dobro opravljen,” je na osnovi rezultatov ocenil Bogdan Lukman. Remonti se vrstijo v določenih ciklusih, vmes pa ni časa za počitek, ampak čas za priprave na naslednje remonte in številne druge aktivnosti, ki jih je potrebno v vzdrževanju še opravljati zraven rednih remontov. “Večji remont kroglenega mlina poteka v dveh fazah. Naslednja nas čaka v jeseni, ko bomo zamenjali zobati venec s pastorkom, kar je za nas kar velik zalogaj. 0 tem bomo lahko pisali v jeseni. Za zdaj pa naj več povedo fotografije. Na njih se lepo vidi, kako se obrabijo tudi velike stvari. To velja predvsem za krogelni mlin in zobe na gnetilcih.” je bil prepričljiv Bogdan Lukman. Upam, da bodo tudi fotografije. Če ne, si je to mogoče v živo ogledati v proizvodnji anod. A ne kadar koli in kar tako, ampak po dogovoru. Pogovarjala se je Vera Peklar Obnovljeni zobje na osi gnetilca (zgoraj), nova ležajna blazina (spodaj). Razlika je očitna DE Livarne NAMESTITEV STISKALNICE ZA ŽLINDRO Žlindra ni več odpad, ampak zanimiv proizvod za kupce. Poskusno obratovanje kaže ugodne rezultate, ki jih bo mogoče potrditi že to poletje. V proizvodnem postopku izdelave zlitin nastaja stranski proizvod žlindra, brez katere danes proizvodnje v livarnah ne poznamo. Še pred nekaj leti je ta material veljal za odpad, katerega se je potrebno rešiti za vsako ceno. V zadnjih letih smo spoznali, da imamo opravka z proizvodom, katerega je mogoče uspešno prodajati. Ker tudi za žlindro veljajo kakovostne zahteve kupcev, je potrebno tehnološki postopek organizirati tako, da je žlindra dovolj bogata z aluminijem, pri tem pa se izguba aluminija v livarni ne sme povečati. V ta namen je bila v livarni 3 nameščena hidravlična stiskalnica z nazivom TARDIS, ki s stiskanjem vroče žlindre povzroči odtekanje dela tekočega aluminja Iz žlindre, alu- SPOMLADANSKI PIKNIK Vsak dan se vse preveč prepuščamo vsiljenemu tempu življenja, za manjše pozornosti in drobna zadovoljstva ostaja le malo časa, leta pa neusmiljeno beže. Tega se vedno bolj zavedamo tudi v livarni, zato poskušamo med seboj vzpostaviti poleg službenih, še nekoliko drugačne, neformalne odnose. V zimskem času so bili organizirani redni tedenski termini rekreacije v telovadnici, kjer je potekalo merjenje moči med ekipami predvsem v nogometu. Izvedena je bila nogometna liga livarne s sodelovanjem ekipe DE Vzdrževanja, ki je pokazala, da v športu tudi vzdrževalni-ki niso od muh. V mesecu maju smo prekinili enomesečni premor s piknikom na Ptujski gori. Udeležilo se ga kakih 50 članov kolektiva, športne aktivnosti pa je sprva motil in kasneje onemogočil močan naliv. Mogoče je bila to celo srečna okoliščina, saj sta se dva “nogometna veterana” poškodovala že na prvih nogometnih tekmah. Vse to se ne bi dogajalo brez posameznikov z idejami in dobro voljo, pripravljenih na žrtvovanje prostega časa. Za izvedena srečanja v zadnjih dveh letih je potrebno še posebej pohvaliti delavca livarne 3 Stanislava Horvata. Zvone Banko minij pa ponovno uporabimo v proizvodnji. Drugi del aluminija tvori zaščitno plast na steni posode in na ta način preprečuje odgorevanje aluminija oz. siromašenje žlindre. Ekonomski učinek je ugoden za Talum, saj poleg manjših izgub aluminija proizvedemo kakovostno žlindro, dovolj privlačno za kupce. V poskusnem dvomesečnem obratovanju smo zadovoljni z doseženim deležem aluminija, ki ostaja v proizvodnji, nismo pa še dosegli ustrezne kakovosti žlindre. Aktivnosti, ki so v teku kažejo, da smo na pravi poti in ugodne rezultate pričakujemo v mesecu juniju. Zvone Banko Intra Exsip Eurocast Stiskalnica za žlindro Organizacijske spremembe Zgodilo se je nekaj združitev in razdružitev, ki jih je že potrdil svet delavcev. Delovna enota Predelava aluminja je razdeljena v dve novi enoti, ki se imenujeta DE Izparilci In DE Rondelice. V delovni enoti Zagotavljanje kakovosti se bo spremenil naziv In jo bomo od 1.julija dalje imenovali DE Kontrola kakovosti. Laskava nagrada Dobavitelj leta 1998 Firma Intra Exsip, v katero sodi tudi Intra Exsip Eurocast iz Kidričevega, je dobila laskavo priznanje Dobavitelj leta 98, ki ga podeljuje General Motors najboljšim med svojimi številnimi dobavitelji. Izpolniti je potrebno štiri kriterije, ki morajo imeti predznak naj: kvaliteta, servis, tehnologija in cena. Dobavitelj, ki zna to najbolj idealno združiti, dobi nagrado. Ker je del velike firme Intra tudi livarna Intra Exslp Eurocast v Kidričevem, iskreno čestitamo vsem zaposlenim! Vera Peklar ŠTUDIJ OB DELU ČESTITAMO IZREDNIM ŠTUDENTOM, KI SO OD LANSKEGA MAJA DO JUNIJA 1999 KONČALI ŠOLANJE, in sicer: Zlatko ČUŠ Iztok TRAFELA Milan TKALČEC Marjan PILINGER Roman KUKOVEC DR.ELEKTROTEHNIKE DIPL. ING. STROJNIŠTVA DIPL.ING.ELEKTROTEHNIKE ING. KEM. TEHNOLOGIJE EKONOMIST KADROVSKA SLUŽBA V delovni enoti Promet so organizacijske spremembe zajele šest manjših organizacijskih enot iz katerih sta nastali dve organizacijski enoti, istočasno pa so se znižali tudi vodstveni nivoji. DE Promet je odslej sestavljena iz treh organizacijskih enot: Cestni promet, Premik in Vzdrževanje komunalne infrastrukture. DE Zagotavljanje kakovosti Obnovljeni laboratorijski prostori Strokovni in znanstveni naslovi v visokem šolstvu po novem Meseca aprila in maja 1999 je Ministrstvo za šolstvo objavilo nove nazive In okrajšave novih znanstvenih naslovov za sedmo in osmo stopnjo strokovne izobrazbe. Novim nazivom se morajo prilagoditi tudi univerze, kar je Mariborska že storila, Ljubljanska pa še ne, vendar pričakujemo, da bo kmalu ,saj se zakonski rok bliža koncu. Vsakdo, ki je končal univerzitetni študij v preteklih letih, bo lahko zahteval na lastne stroške na univerzi izdajo nove diplome z novim nazivom. Kadrovska služba novih diplom ne potrebuje, saj pripada nov naziv po samem zakonu. V kadrovski evidenci še ne bomo mogli spremeniti nazivov poklicev dokler ne bo Zavod Republike Slovenije izdal uradnega šifranta z vsemi novimi poklici.Tako bodo imeli tisti redki posamezniki, ki so že končali visoki strokovni študij še vedno zapisan poklic, ki so ga imeli pred končanjem študija. Okrajšave po novem: Dosedanji diplomirani inženirji npr. strojništva, ki so končali univerzitetni program, so preimenovani v univerzitetne diplomirane inženirje strojništva z okrajšavo univ.diplM.str. . Okrajšava dipl.inž.str. pa je po novem dodeljena diplomiranim inženirjem strojništva, ki so končali visokošolski strokovni študijski program. Podobno je z ostalimi strokovnimi naslovi sedme stopnje strokovnosti. Kot do sedaj, se bodo tudi po novem okrajšave pisale za imenom in priimkom, razen mag. in dr., ki se pišejo pred imenom in priimkom. Še nekaj pravil pisanja na primerih: PRAVILNO magJanko Smola Janko Smola,univ.dipl.ekon. Janko Smola, dr.med. NEPRAVILNO magJanko Smola,univ.dipl.inž. Janko Smola,univ.dlpl.oec. Smola dr.med.Janko Tipične okrajšave strokovnih izobrazb po novem so: univ.dipl.ekon., dipl.ekon., univ.dipl.soc., prof.soc., univ.dipl.inž.el., dipl.inž.el., univ.dipl.inž.kem.tehnol., dipl.inž.kem.tehnol., dipl.inž.rač.in inf., univ.dipl.inž.metal. in mater., dipl.inž.metal., univ.dipl.inž.str., dipl.inž.str., univ.dipl.psih., univ.dipl.prav., mag., dr. Ni težko uganiti kateri naziv pritiče kateri izobrazbi. Diplomanti Univerze v Mariboru jih že lahko uporabljajo, medtem ko morajo diplomanti Univerze v Ljubljani še nekoliko počakati. Malo bolj bodo ¡zgleda komplicirani nazivi za dvopredmetne študijske skupine. Ostaja tudi še nekaj nejasnosti v zvezi z nazivi strokovnosti iz smeri, ki so obstajale pred letom 1993, ki jih veljavni Zakon o visokem šolstvu ne omenja. Sčasoma bomo izvedeli tudi to. Marija Hrovatič V DE Zagotavljanje kakovosti so 10.junija odprli obnovljene laboratorijske prostore v proizvodnji anod in novi aparat za ugotavljanje CO2 reaktivnosti anod. Gre za veliko pridobitev pri spoznavanju procesa proizvodnje in zagotavljanju kvalitetnejših anod. Aparat obratuje že nekaj časa, prve analize so bile uspešno in po besedah laboratorijskega analitika Leona Kozenburgerja (na sliki) je rokovanje v celoti obvladano in delovanje zanesljivo. Lahko jim verjamemo, ker je strokovnost od nekdaj krasila zaposlene v tej DE, ki so za otvoritev pripravili domače dobrote ter na svoj način dokazali, kako zelo se veselijo vsakega uspeha. Ivo Ercegovič Leon Kozenburger Odstotek odsotnosti zaradi bolniške v Talumu mesec jan feb mar april maj junij julij avg sept okt nov dec % BO 7,16 9,46 8,23 5,47 Plan 99 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 7,24 % Bolniške odsotnosti po mesecih jan feb mar april maj junij julij avg sept okt nov dec meseci Spomladanske viroze so krepko zvišale bolniško odsotnost tako da je štirimesečno povprečje 7,55 %. Intervju z Majdo Rola Imeti moraš ambicije Kemijo imaš rad, ali je nimaš rad. Srednje poti ni, pravi Majda Rola, vodja laboratorija, ki to ljubezen goji že iz otroških let, ko jo je navdušila učiteljica v osnovni šoli. Vonj po laboratoriju ji daje moč in inspiracijo za življenje prav toliko kot ji ga daje družina. Oboje potrebuje. Prostega časa res nima veliko, a kar ga je, ga zna živeti zase in za svoje. Tenis, morje, sneg, potovanja in sprehodi so sestavni del njenega življenja, in vzame si jih, kolikor jih potrebuje. V Talum ste prišli kmalu po diplomi in dokaj hitro postali vodja laboratorija. Je še kakšna stopnička, kamor bi se povzpeli? Ste ambiciozni? Majda Rola: Ambicije moraš imeti, to te žene naprej. Tudi jaz jih imam. Rada delam to, kar delam. Po končanem študiju sem najprej delala kot tehnolog v Savi Kranj, v gumar-ni na Ptuju, kar je bilo za žensko težko in nehvaležno delo, jaz pa sem si že od nekdaj želela v laboratorij. V Talumu se mi je želja dejansko uresničila. Začela sem delati na novem instrumentu za rentgensko flourescenco. Približno leto dni je trajalo uvajanje in vnašanje programov ter kali-briranje novega aparata. Kmalu za tem so ukinili proizvodnjo glinice in tudi laboratorij, pa se je vse skupaj združilo tukaj pri nas. Se je v teh letih veliko spremenilo? Majda Rola: Veliko. Ne bi mogla reči, da smo takrat slabše delali, ampak zahteve so bile manjše. Kupci so neizprosni pri zahtevah po kvaliteti, zato v laboratoriju sledimo tem višjim nivojem. Pri analizi livarskih zlitin, smo včasih določevali 6 elementov,danes jih 15 in tudi kontrolne meje so ožje. Spremenil se je tudi način dela. Temu se moramo prilagoditi. Včasih je bilo tako, da so bili ljudje v laboratoriju zadolženi vsak za svoje delo na določenem področju, zdaj pa morajo biti analitiki usposobljeni tako, da lahko opravljajo več ali manj vsa dela in nadomestijo drug drugega. Veliko poudarka dajemo usposabljanju znotraj delovne enote in lahko rečem, da imamo ljudi, ki so dobro usposobljeni in dobro delajo. Ali je bilo kaj negodovanja nad drugačnim načinom dela? Majda Rola: Vsi se zavedamo, da moramo s časom naprej. To je nujno potrebno. V vseh področjih tehnike je tako, v laboratoriju pa so še posebne zehteve, ki jih narekujejo razni standardi (ISO, DIN, EN, ASTM in drugi), katerim se moramo podrejati in prilagajati, saj nas velik napredek sili k temu. Že nekaj časa se pripravljate na akreditacijo laboratorija? Majda Rola: To je srž naših prizadevanj. Akreditacija pomeni uradno priznanje usposobljenosti laboratorija. Za to priznanje mora laboratorij izpolniti dva pogoja, vzpostaviti mora sistem kakovosti in dokazati tehnično usposobljenost. Tehnična usposobljenost pomeni, da so rezultati preiskušanja in kalibracij verodostojni in zanesljivi. To pa preverjamo s sodelovanjem v medlaboratorijskih analizah, s kontrolo certificiranih referenčnih materialov (CRM), z validacijo analitskih postopkov in podobno. Odločamo se za dve področji: kvantometer- spektroskopske analize-aluminij in aluminijske zlitine ter ekologija - odpadne vode. Povedati moram, da smo si za laboratorij ekologije pridobili monitoring za analizo odpadnih vod, to je neke vrste akreditacijo za področje odpadnih vod, ki velja do leta 2001. To pomeni, da lahko vode analiziramo sami, še več, imamo pooblastilo, da lahko opravljamo tudi analize za zunanje naročnike in to že delamo. Dela nam res nikoli ne manjka. Nenehno se dokazujete In sodelujete tudi z zunajimi inštitucijami? Majda Rola: Dokazovanje je naš način dela. Vsaki dve leti sodelujemo v medlaboratorijski oz. krožni analizi, ki jo organizira Alusuisse Lonza za področje aluminija in aluminijskih zlitin v kateri sodeluje čez dvajset podjetij. Dobimo certificiran referenčni material, ki ga analiziramo na kvantometru, rezultate pošljemo v Alusuisse, kjer jih statistično obdelajo in ovrednotijo. Iz njih se vidi, kako dobri smo bili in kje smo med vsemi ostalimi udeleženci. Moram reči, da smo se zelo izkazali. Še boljši smo bili v zadnji analizi, ki jo je organiziral Hydro Aluminij. Sodelovalo je šest laboratorijev s standardom za kemično sestavo okroglic. Ko so statistično ovrednotili vse analize in nam poslali rezultate, smo ugotovili, da smo bili med tremi laboratoriji, ki niso imeli nobenega odstopanja. Vas kdaj skrbi, da bi spregledali kakšno večjo napako? Majda Rola: Tudi napake so možne in dopustne, s tem spodbudimo kreativnost, ki je še kako potrebna za optimalno delo. Problem so odstopanja, točnost in sledljivost rezultatov. Če npr. odliješ zlitino na kontrolni meji in kupec dela meritve, ter ima malo drugače kalibriran instrument, smo lahko že zunaj dovoljenih odstopanj in sledi reklamacija. Svojim podrejenim popolnoma zaupam. Analitik dela z občutkom, odgovornostjo in mora prvi ugotoviti, če pride do kakršnih koli odstopanj.. Če je karkoli narobe, se poslužimo metod, načinov, ki so značilni za laboratorij (ponovitev analize, preverjanje instrumenta, preverjanje analitske metode itd). Marsikdo misli, da je v laboratoriju dovolj položiti vzorec na instrument in že dobiš analizo, ne ve pa, da je za to potrebno kar veliko strokovnega dela, izkušenj in znanja. Predvsem znanja in pritrdim lahko, da ga moji sodelavci imajo. Katero delo v laboratoriju vam je najljubše? Majda Rola: Težko bi se odločila za tisto naj. Vsaka stvar posebej je zanimiva in pomembna. Vse nove stvari pa so poseben izziv. Ta čas je to gotovo LIMS-laboratorijski informacijski sistem TaLab, ki bo temeljil na detaljni analizi poslovanja in delovanja analitskega laboratorija. Baza vsebuje podatke o vseh metodah, parametrih, merilnih principih, standardih in pravilnikih, ter z njimi povezanih preiskav za različne vrste vzorcev. In uspehi? Majda Rola: Bilo jih je veliko. Trenutno štejem za uspeh naše delovne enote posodobitev laboratorija anodne mase, ki je bil tega res potreben. Določene metode smo posodobili in kupili nove instrumente, poleg tega pa postavili tudi novo laboratorijsko opremo. Veliko potujete? Pred kratkim ste bili službeno na Slovaškem? Majda Rola: Službeno ne potujem veliko. Ne dolgo tega sem bila s tremi sodelavci iz livarne v firmi Slovalko na Slovaškem, kjer sem si posebej ogledala njihov laborato- rij in bila presenečena nad najsodobnejšo opremo. Ampak, ker je to robotizirana oprema, se že zdaj ubadajo sproblemi prehoda v leto 2000, ker je potrebno uskladiti številne programe, kar pa ni enostavno in ne poceni. Mi res še nismo robotizirani, lahko pa rečem, da imamo dobro opremo in na novo tisočletje smo se že pripravili, le kvantometer še čaka, da ga v juliju obišče serviser. Slovaška mi bo ostala v lepem spominu tudi zaradi prisrčnega sprejema v tovarni in zelo prijaznih ljudi, ki so bili z nami tudi izven delovnega časa. Opravljate odgovorno delo. Kako usklajujete službo in obveznosti, ki vas čakajo v družini? Majda Rola: Ženske imamo res dve službi. Doma me vse počaka. Z optimizmom in malce potrpljenja gre vse. Če si zadovoljen v službi in ne prenašaš slabe volje domov, so vsi zadovoljni, tudi če pride mama kdaj bolj pozno. Praviloma si službenega dela ne nosim domov, raje popoldne dalj časa ostanem. Kaj počnete v prostem času? Kmalu se bodo začeli dopusti. Ste se že odločili, kje boste preživeli najbolj brezskrbne dni? Majda Rola: Veliko časa posvečam otrokoma, ki sta stara devet in dvanajst let. Vzamen pa si čas tudi zase, ko delam tisto, kar me veseli in sprosti. Gibanje mi veliko pomeni. Poleti je to igranje tenisa dvakrat na teden, pozimi smučanje. Rada plavam ali grem na sprehod, zato mi tudi ta pot do delovnega mesta koristi. Le kadar je grdo vreme, sem vesela, če mi kdo ustavi in prisedem v avto. Zelo rada imam potovanja, prazaprav vsa družina, in kadar je le mogoče, si to privoščimo. In dopust, sprašujete? Morje. Neznansko rada ga imam. Brez morja zame ni dopusta. Morje me relaksira, tam si resnično odpočijem. Majda Rola je tudi članica prvega nadzornega sveta v Talumu. Odgovorno funkcijo, ki je bila takrat še neznanka za vse zaposlene v Talumu je pogumno sprejela, kljub postavkam enako soodgovorni, enako kazensko odgovorni, odškodninsko solidarno odgovorni... Bilo je nekaj novega, izziv zanjo in nova tema za Aluminij kdaj drugič. Vera Peklar Strokovna ekskurzija Obisk premogovnika lignita v Velenju Vsako leto ob tem času se vsi vodje izmen iz elektorlize B in C skupaj s svojimi vodji in vodji različih skupin vzdrževanja elektroliz odpravijo na strokovno ekskurzijo. Čisto po naključju so se letos odločili za premogovnik v Velenju. Ker gre v jamo lahko le organizirana skupina do največ 15 ljudi, so se razdelili v dve skupini in določili datum 25. in 27. maj. Doživetij je bilo toliko, da se je o njih razpisal na nekaj straneh vodja obrata elektrolize B Alojz Steiner. Tekst smo morali nekoliko skrajšati, toda bistvo je ostalo. Ko čez leto obračamo liste in se prikaže mesec maj vemo, da je poletje pred vrati in z njim čas za različne piknike, izlete ali strokovne ekskurzije. Da je zanimanje za tovrstno srečanje zmeraj veliko, sem se prepričal že v zimskih mesecih, ko so me različni vodje spraševali po ekskurziji. Potem, ko se je prva skupina že vrnila in nas zasipala z videnim in doživetim, se je 27. maja v lepem jutru odpravila na pot druga skupina, v kateri sem bil tudi jaz. Med prijetno vožnjo smo se živahno pogovarjali in si ogledovali okolico. Bolj, ko smo se bližali cilju in pričakovali napis rudnik, bolj je bila pred nami razpoznavna termoelektrna Šoštanj. Ob osmi uri in petnajst minut smo se ustavili pred rudnikom nad katerim je velik napis SREČNO. Dokaj nenavadno za nas, čeprav se je pozneje izkazalo, da je ta beseda dejansko najbolj primerna in rudarji z njo živijo. Simbolizira namreč vrednoto, na katero ljudje prevečkrat pozabljamo, pri rudarjih pa je to najlepša popotnica in spremljevalka pri vsakdanjem delu. Tudi za vse ostale delavce je to vsakdanji pozdrav. Po uspešnem razgovoru z vratarjem so nas vljudno povabili na dvorišče, od tam pa v lepo urejeno upravno zgradbo, v drugo nadstropje v podolgovato sobo, kjer nas je uradno sprejel magister Marjan Kolenc, sicer tehnični direktor premogovnika Velenje. Udobno smo se namestili v sedeže, postregli so nam s kavo in z zanimanjem smo prislunili predstavitvenim besedam. Prvi izkopi premoga so se začeli pred približno 120 leti. V začetku so dela potekala večinoma ročno, sčasoma pa se je delo vse bolj moderniziralo in posodobilo. Skozi celotno zgodovino rudarjenja, in tako je še danes, je bila vedno najpomembnejša naloga, kako rudarju olajšati delo v samem rudniku. Zaradi tega je čutiti pripadnost rudarjenju skoraj na vsakem koraku in lahko bi rekli, da celotna Šaleška dolina živi z rudarji. Danes izkopava premog sodoben stroj, ki je opremljen z računalnikom in različnimi hidravličnimi komponentami. To jim omogoča visoko produktivnost dela, ki je v evropskem merilu nad- povprečna. Prav tiste dni so dosegli rekorden izkop 14000 ton premoga na dan v eni sekciji. Sicer je njihova planirana proizvodnja 17000 ton na dan, proizvodnja pa poteka 260 dni v letu. V rudniku delajo od ponedeljka do petka v Izmenah, vikende pa imajo proste. Rudarji, ki delajo v premogovniku imajo beneficirano delovno dobo. Prizna se jim 17 mesecev za leto dni dela. Zaloge lignita so še velike, sam premog pa je star okoli 2 milijona let. Lignit kopljejo izključno za potrebe termoelektrarne Šoštanj, ki proizvaja približno tretjino potrebne električne energije v Sloveniji. Premogovnik lignita Velenje je delniška družba z 90 % lastništvom države. Trenutno je zaposlenih 3755 delavcev, v rudniku pa jih dela 2800. Približno 850 delavcev ima status invalida. Največ zaposlenih rudarjev beležijo iz časov prejšnje Jugoslavije, ko je v rudniku delalo okrog 5700 rudarjev. Danes se zavedajo, da bo v tej dejavnosti težko preživeti, zato se število delavcev iz leta v leto zmanjšuje. Kalorična vrednost lignita je majhna, prihodnost pa zato vprašljiva. Vstop v Evropo jim napoveduje težke čase, saj je cena za električno energijo iz termoelektrarne Šoštanj daleč previsoka.Občina Velenje in Šoštanj, ki ima okrog 35.000 prebivalcev se tako vse bolj preusmerja tudi v druge dejavnosti, velike rezerve pa vidijo v razvoju turizma. Ena od takšnih možnosti bo tudi skorajšnje odprtje muzeja v rudniku, kjer bo prikaz rudarjenja od začetkov do danes. V podjetju vladata red in točnost. O tem smo se prepričali. Pred vhodom v zgradbo rudnika sta nas čakala vodiča. Glavni vodič je bil poslovodja Marjan, s katerim smo hitro vzpostavili pristen kontakt. Civilno obleko smo v celoti zamenjali z obleko rudarjev. Vznemirjenje v nas je kar naraščalo. Iz garderobe nas je pot vodila po stopnicah navzdol v veliko dvorano, kjer so nas dodatno opremi. Dobili smo baterijsko svetilko, ki smo jo nataknili na čelado, okrog pasu pa še masko, ki je za vsakega rudarja obvezna. Tudi prisotnost vsakega posameznika se zapiše in potrdi s podpisom. Videli smo, daje organi- zacija popolna. Vodič nam je predstavil delo v jami in nas opozoril na nevarnosti in bili smo pripravljeni za spust. V manj kot eni minuti smo se z dvigalom spustili 400 metrov globoko. Skoraj neverjetno. Izgubiš občutek za višino in v tistem trenutku smo bili okrog 43 metrov pod morsko gladino. Začeli smo s hojo. Visoki osvetljeni hodniki so se vse bolj manjšali in nas vodili v notranjost rudnika. Število možnih poti je bilo vedno večje in znašli smo se v labirintu. Seveda smo zvesto sledili našemu vodiču, saj bi bili brez njega izgubljeni. Naenkrat smo prišli do večje strmine in vodič nam je dal možnost, da smo se odpeljali s sedežnico. Vsak si je vzel svoj sedež, ga nataknil na jekleno vrv in se odpeljal. Zdi se enostavno, predvsem pa praktično, saj smo bili v hipu 39 metrov višje. Na poti nazaj se je peljal rudar in že se je slišal pozdrav srečno. Pot smo nadaljevali peš in vse bliže smo bili delovnemu mestu rudarjev, ki so ravno takrat tam spodaj malicali. Kako neudobno, ampak za rudarje čisto normalno. Med hojo smo vedno bolj čutili zračne tokove, saj morajo biti poti prezračene, kar dosežejo s primernim sesanjem zraka iz rudnika. Vse bolj smo zaznavali vonj premoga in pepela. Ustavili smo se pred zemljevidom. Naš cilj je bila jama Pesje. In kakšna so bila naša občutja? Še vedno smo bili radovedni. Bolj ko smo se bližali izkopu, več smo imeli v grlu finega prahu, ki ga tukaj ne manjka. Če je kdo pričakoval, da bodo poleg rudarjev lopate in krampi, se je zmotil. Pred seboj smo zagledali več metrov dolg, sodoben stroj z dvema velikima polžema na vsaki strani, pod njim pa verižni transporter, ob straneh in zgoraj hidravlične podpore, samo delovanje pa povezano z računalnikom. Vsekakor si je to težko predstavljati, če tega ne vidiš na lastne oči. Rudarji so nas spustili k liniji ob transporterju in začeli z delom. Stroj je kopal premog 70 cm v širino, ob tem pa sproščal oblak prahu, kar smo, krepko čutili tudi mi. Prostor je bil majhen in ni se bilo kam skriti. Želeli smo si čim-prej dalje. Kljub vsej zaščiti, ki smo jo imeli, se nam je prah nabral povsod: okrog oči, ušes, vratu. Zaslišal sem godrnjanje udeleženca: “Saj ti nas zafrkavajo! Zakaj stojimo, zakaj ne gremo naprej?” Čimprej smo si želeli k izhodu. Kar nekaj časa je trajalo, da smo prišli na boljši zrak. Iz verižnega transporteja je padal premog v tračni transporter, od tam pa je potoval v termoelektrarno Šoštanj. Po dobrih dveh urah hoje smo le prišli nazaj na svetlobo, vendar povsem neprepoznavni. Smejali smo se drug drugemu in se fotografirali. Želeli smo imeti dokaz, kajti takšni dogodki so neponovljivi. Ko smo se temeljito oprhali in preoblekli, nam je vodič povedal, da smo v rudniku prehodili 7 do 8 kilometrov, v jami pa je trenutno prehodnih 70 kilometrov poti. Po končanih izkopih jame zasujejo z jalovino ali pepelom. Zasutje mora biti temeljito, saj se drugače lahko na določenih mestih zadržuje metan. Za največjo nevarnost štejejo steberni udar, to je metan in zali-tje z vodo. Izvajajo redne meritve in kljub velikim dosežkom v razvoju premogovništva se zavedajo, da je lahko narava močnejša. Poslovili smo se in odpeljali v prijetno gostišče Jazero, ki leži nepo-redno ob jezeru. Brž smo si naročili hladno osvežitev, saj smo bili že pošteno žejni, pa tudi kosilo nam je teknilo. Potem smo se sprehodili ob jezeru in občudovali naselje počitniških hišic na eni strani in nasprotni breg, ki je kazal bolj žalostno podobo. Že od daleč se je videlo, kako se hribi postopoma pogrezajo in čakajo na žalostni trenutek, ko jih bo pokrila vodna gladina jezera. Polni osebnih občutkov smo se ob četrt čez petnajsto uro odpeljali na ogled starih motociklov, ki so bili razstavljeni v privatnem muzeju v Vranskem. Videli smo motocikle iz različnih obdobij, najstarejši med njimi pa so bili narejeni med prvo in drugo svetovno vojno. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v Kidričevo. Med potjo smo se ustavili še v Rogaški Slatini in dolini Winetou, kjer so nam postregli pečeno postrv. Vtisi o doživetjih na strokovni ekskurziji v premogovniku lignita Velenje so bogati in enkratni. Veseli smo, da smo imeli to možnost in da smo jo izkoristili. Za doživeto ekskurzijo se udeleženci zahvaljujemo gospe Brigiti Ačimovič za organizacijo in vodstvu DE Elektrolize, ki nam je omogočilo izvedbo strokovne ekskurzije. Seveda velja posebna hvala prijaznim gostiteljem v premogovniku Velenje. Pa srečno do naslednje ekskurzije v novem tisočletju. A. Steiner Cena aluminija na London Metal Exchange (LME) se je v prvem tromesečju letošnjega leta gibala med 1.158 In 1.210 dolarjev po toni. Ko je konec februarja cena začasno narastla na 1.255 USD/tAl in so proizvajalci aluminija začeli sklepati prodajne pogodbe za daljše obdobje, so stopili v akcijo špekulanti (sold down the market). K temu je pripomogla trenutna rast dolarja, tako da je cena aluminija ponovno padla pod 1.200 USD/tAl. Aprila, maja in junija je cena brez vidnega vzroka narastla na okrog 1.300 dolarjev, In možno je, da gre spet za papirnato situacijo. Komentirajo tako ali drugače, trenutna cena je za proizvajalce ugodnejša, Napovedujejo, da se bo na tem nivoju nekaj časa ohranila. V prejšnji številki Aluminija smo od mag. Danila Topleka izvedeli značilnosti poslovanja In strategijo razvoja Taluma. Zanimivi so utrinki pogovorov ob različnih prilikah s predsedniki velikih svetovnih družb. Tako je predsednik Alcana Jacques Bougie Izjavil, da ne želijo biti največji proizvajalci aluminija, ampak najboljši. Predsednik Hydra Jan Herold Nilson se zavzema za akcijo’’Aluminij za naslednje generacije.” V ta namen bi že na univerzah morali pridobiti usposobljene kadre ter na vseh nivojih družbe poudarjati “razumno porabo energije” z uporabo aluminija. Poleg tega je Nilson prepričan, da moramo v borbi s konkurenco (jeklo, plastika) nastopati skupaj, če hočemo zmagati. Paul O Neil predsednik Alcoe pravi, da je za njihovo poslovanje značilno, da se odločajo za posel, za katerega ocenijo, da bodo zaslužili več kot so v njega vložili. Na vprašanje, kaj predvideva za aluminijsko industrijo v naslednjih 10 -15 letih, pravi: “Situacija bo podobna kot povsod drugje. Prisotne bodo stalne spremembe in želje za izpolnitev potreb porabnikov in ustvarjanje boljšega dohodka.” Po njegovem mnenju bo Alcoa v tej situaciji napredovala. Ker se predvideva sprememba managementa In O Neilova zamenjava, je na vprašanje, ali bo potem Imel več časa za golf, presenetil novinarja:’’Ne, Imel bom več časa za obisk tovrn in se tega se zelo veselim.” Talum se ne more meriti z zgoraj omenjenimi družbami, toda po podatkih Gospodarskega vestnika smo med 300 največjimi slovenskimi podjetji po prihodkih v letu 1998 na 14 mestu, in po čistem dobičku na odličnem 7 mestu v Sloveniji. Ti podatki najbolj prepričljivo dokazujejo uspešnost vodenja in prizadevanja vseh v Talumu. Glavna zgodba na letošnji konferenci o proizvodnji aluminija v San Diegu -ZDA, je bila predstavitev izboljšanih Pechineyevih 180 kA peči, s čem se je lahko pohvalil nosilec raziskave dr. Pierre Homsi. Francozi so na osnovi nove katodne obzidave, nove anodne nadgradnje in izboljšavne konstrukcije korita povečali tok na 210 kA. Navidez je peč ostala Ista, toda tehnološka sprememba, ki so jo na osnovi matematičnega modela preizkusili v obratovanju, je zelo velika. Glavne prednosti nove verzije peči so: 15 odstotkov manjši investicijski vložek po toni proizvedenega aluminija in manjši obratovalni stroški. Primerne bodo za nove elektrolize kakor tudi za obnovo obstoječih 180 kA peči. Raziskave so trajale od 1997 leta na štirih, pozneje na sedmih poizkusnih pečeh. Zanimivo, da sem se v tem času nekajkrat pogovarjal z Homsijem, ki je bil oče naše elektrolize C, pa nikdar ni povedal, kaj razvijajo. Pechiney naznani svoje raziskave šele, ko dosežejo uspeh. Zato so najboljši! V razvitih in ekološko osveščenih državah že dolgo poteka sistem zbiranja aluminijskih izdelkov za ponovno pretaplja- nje. V ta namen je Evropsko aluminijsko združenje januarja letos izdalo posebno brošuro s pojasnili o varčevanju z energijo pri reciklaži aluminija. Videti je, da so Angleži najbolj organizirani. Imajo posebno združenje ALUPRO za reciklažo pločevink, folij in drugih izdelkov pri pakiranju. S posebnim programom povezuje vlado, prebivalstvo in industrijo. Znana je akcija “Cash for can” ko dobiš peni za vsako pločevinka. Trenutno na TV BBC s posebno oddajo Blue Peter Appeal (Vabilo plavolasega Petra) organizirajo zbiranje aluminija za izgradnjo treh šol v Mozambiku - Afrika, eni najbolj revnih držav na svetu. Zadali so si cilj - v treh mesecih 500 ton aluminija - in to je obenem slogan oddaje. Skandinavci gredo še naprej. Tako revija ALU-GLOBE celotno majsko številko posveča varčevanju energije z reciklažo aluminija. Dejstvo, da je sekundarnega aluminija vedno več in da porabimo samo 5 odstotkov energije za pretaplja-nje v primerjavi s primarno proizvodnjo aluminija, je gibalo razvoja in uporabe aluminija nasploh. Najboljši primer za to je izgradnja najdaljšega podvodnega predora na svetu, ki ima 44.000 kvadratnih metrov površine sten iz recikliranega aluminija. Predor, ki ga bodo dokončali septembra letos je dolg 4 km in bo v kombinaciji z mostom, dolgim 8 kilometrov, povezoval Dansko In Švedsko. Celoten aluminij za konstrukcijo predora bodo proizvedli iz sekundama pri Hydro Aluminiumu. Drugi primer ekološke osveščenosti in praktične uporabe aluminija je švedski sistem “SM-miljo.” Gre za izdelavo vseh prometnih in drugih znakov na cestah predvsem iz recikliranega aluminija. “Pločevinke za znake” je slogan te akcije. S podvodnim predorom iz aluminija, ki ima dvopasovno cesto in dvotirno železniško progo, bomo res veličastno stopili v naslednje tisočletje. Kljub temu, da Hydro daje stoletno garancijo, da voda ne bo predrla predora, priznam, da bi me bilo strah peljati se skozi to lupino na dnu morja, tudi če je iz aluminija! Tudi v Talumu smo letos začeli pretap- Ijatl večje količine sekundarnega aluminija, ki ga lahko vidite v pregradah ob stari livarni. Nabavili smo 850 ton od planiranih 2.000 ton do konca leta. Od tega smo 350 ton pretopili direktno v izdelke in 250 ton v hlebčke ustrezne kvalitete. V našem primeru gre za sekundarni aluminij približno znane sestave, ki ga v Sloveniji organizirano zbira podjetje Metal. Po besedah Zvonka Banka, gre letos za manj ali več poskusno pretaplja-nje, ko naj bi ugotovili količino, kvaliteto in stroške tega postopka. V primeru pločevink in drugih barvanih Izdelkov je problem pri količini, zbiranju in zahtevnejši tehnologiji pretaplajnja, zato na tem področju v Sloveniji še ni organiziranega pristopa. Nasploh velja,'da se tudi evropska reciklažna industrija mora modernizirati. Trenutno je v Evropi okrog 217 tovrstnih rafinerij, od tega jih Ima samo 10 kapaciteto večjo od 50.000 ton potapljanja na leto, 59 pa je manjših od 1.000 ton. Tudi terminologija, kaj vse šteje za odpad ni še popolnoma razčiščena. Zaradi majhnosti trga bo v Sloveniji težko najti ekonomsko računico ponovne uporabe zbranega aluminija iz gospodinjstva, toda neskončno si ne bomo mogli zapirati oči preden odvržemo pločevinko v smeti. Na Irskem so pred kratkim obnovili enega najstarejših teleskopov za raziskovanje zvezd narejenega žel 845 leta. Pri obnovi so nadomestili staro stekleno optično ogledalo z aluminijskim. Aluminijasto površino so Izboljšali z nanosom niklja in z večkratnim poliranjem dosegli briljantno optično glazuro. Premer novega aluminijskega ogledala je okrog 3,3 metra, tehta pa 1,4 tone. Pri tem sta pomembni dve stvari: dognana je tehnologija nanosa niklja na površino aluminija in možnost povečanja premera teleskopa. Pri velikih dimenzijah namreč steklo odpove. Tudi zvezde bodo na naši strani! Ivo Ercegovič Brez panike Kaj bo leta Pred dobrima dvema desetletjema so se pričeli računalni- ki množično uporabljati v Industrijskih okoljih, bankah, javnih ustanovah,... Seveda pa zmogljivosti takratnih sistemov nikakor niso bile primerljive z današnjimi računalniki, saj današnja malo boljša delovna postaja ponuja zmogljivosti, ki jih v začetku 80-ih let niso dosegali niti tako imenovani “super računalniki”. Ker je bila strojna oprema draga, zmogljivosti so se merile v stotinah in tisočinah besed (reda velikosti kilo (103), danes se zmogljivosti merijo v številih Giga (109) in Tera (1012)), je bila prva naloga programerjev in razvijalcev, kako čim bolje izkoristiti te omejene kapacitete. Zaradi takšnih in podobnih problemov, so razvijalci programske opreme uporabljali številne trike - predvsem okrajšave (ali tudi šifrante!), s katerimi so reševali pomanjkanje razpoložljivosti računalnikov. Ena od takšnih okrajšav je bila: 1984 so zapisali kot 84. Ker je to bilo prikazovano kot datum, je vsakomur bilo jasno, da gre za leto 1984 in stvar je delovala. Dokler se ni krog sklenil in je prišlo do čudne situacije, ko bo naslednje leto - leto 2000, v takšnem zapisu (00), manjše od predhodnega (99). Ogromne količine programske opreme, ki so dve desetletji bile grajene na takšni logiki, bodo pričele nepravilno delovati. Pred desetletjem in več, pač nihče ni razmišljal, da bo ta programska oprema preživela toliko časa, saj je normalna življenjska doba od 1 do 2 let. Zraven programske opreme na velikih računalniških sistemih (v javnih Institucijah, bankah,..) pa ne smemo pozabiti na številne kontrolne naprave, senzorje, regulatorje, kjer je problem še bolj pereč, saj se tudi pri novejših napravah pojavljajo te napake - preprosto zaradi razloga, da so tam kapacitete še vedno močno omejene. Tako pridemo do širokega spektra naprav, strojev, aparatov, kjer prav tako lahko nastopi problem leta 2000 in ne samo na klasičnih računalniških sistemih. To pa zadeva vse vrste transporta (letala?, železnice - logistika, avtomatske kretnice?, cestni promet - semaforizirana križišča?, ladje?, dvigala,...), telekomunikacijske naprave (telefonske centrale?), denarni tok (banke, plačilni promet) in seveda oskrbo z energijo, kjer zasledimo največ tovrstne programske opreme. Svet se že kar nekaj let temeljito pripravlja na premostitev te težave In vsi ki smo kakorkoli vključeni v ta dogajanja, upamo, da bo veliko problemov rešenih, vendar pa je izzid praktično nemogoče napovedati. Vemo samo to, da težave bodo, nihče pa ta trenutek ni sposoben napovedati obseg le-teh. Zdi se mi prav, da vsi razmislimo o možnih posledicah odpovedi naprav in nekih servisov, ki so nam dandanes povsem samoumevni. Kako premostiti te težave? Ali razumemo, kako sistemi delujejo in smo jih sposobni ročno krmiliti? Ali imamo dovolj delavcev, ki so sposobni zamenjati avtomatizirane naprave? V nadaljevanju je prikazan eden od številnih scenarijev, ki ima za namen razmislek o verižnih posledicah majhnih izpadov in zakasnitev posameznih sistemov na delovanje celotnega sistema poslovanja podjetja, države, ... Pričakuje se, da bodo te težave Imele vpliv tudi v našem privatnem življenju. Zato si vzemimo malo časa In se nato vsaj malo miselno pripravimo. Pa brez panike! Možni scenariji zaradi problema leta 2000 Vsebina Oskrba z elektriko Banke Transport Proizvodnja Državna administracija Komunikacije Oskrba s hrano Zaradi dolgoletne prakse uporabe dvomestnega števila pri označevanju oznake leta v datumskih zapisih (na primer 23.3.99, namesto 23.3.1999), bo na prelomu stoletja prišlo do problemov pri delovanju naprav, ki so kakorkoli povezane z digitalnimi nastavitvami časa. Veliko naprav je bilo pregledano, testirano in zamenjano, vendar je že danes jasno, da se zaradi velikega števila različnih naprav, vsem problemom preprosto ne bo dalo izogniti. Veliko pomanjkanje strokovnjakov na tem področju in starost te opreme še otežuje stanje, saj je kljub znanim rešitvam, zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra, popravilo opreme nemogoče izvesti. Resnost problema je Iz strani različnih institucij različna (velikokrat močno podcenjujoča), potrebno se je zavedati, da v veliko primerih napake pomenijo ogrožanje varnosti (transport (letala?), dvigala, varnostne zapore,...) OSKRBA Z ELEKTRIKO Celoten energetski sistem se za nekaj dni zruši, naprave so izklopljene. Področja, kjer se elektrika pokriva pretežno iz hidroelektrarn, se bodo sposobna do 80% pokriti z elektriko. Predvsem se bodo prekinile dobave velikim industrijskim potrošnikom energije (razen ponoči), zagotavljanje z energijo bo še vedno lahko problem ob večerih in v mrzlih dneh. Jedrske elektrarne so mesece dolgo izven obratovanja, dokler niso zamenjani vsi vgrajeni nadzorni sistemi, termoelektrarne stojijo dokler niso usposobljene železnice. Energija Iz hidroelektrarn ne zadošča za pokrivanje vseh potreb na ožjem področju, kaj šele ostalih manj pokritih območij. BANČNIŠTVO Večina bank je intenzivno pripravljena na problem, delno ali v celoti so zamenjali glavne računalniške sisteme. Nepripravljene banke so zelo hitro odrezane od bančnega sistema in prenehajo obstajat kot samostojen bančni subjekt. Zaradi vsesplošne zmede in nezaupanja je prišlo do velikih padcev cen zlata in srebra, nemogoče je pretvoriti denar v kovine. Zaradi nevarnosti zrušenja bančnega sistema so transakcije vrednostno omejene. Veliko publicitete so deležni dogodki z bančnimi transakcijami, ki so se končali z malverzacijo. V mednarodnem bančnem sistemu vlada kaos. Elektronski prenosi ne delujejo več, tako, da je ves promet omejen na poštne čeke. TRANSPORT Zaradi izpadov osrednjih računalnikov je za nekaj mesecev železniški promet omejen na minimum. Zračni promet je v popolnem razpadu, velike skupine strokovnjakov so za leta 2 0 0 0 ? vpeti v aktivnosti vezanih na zagotovitev zračnega prometa. Dostave blaga preko noči in celo tridnevne dostave so postale preteklost. Rafinerije, plinovodi In naftna črpališča Imajo velike težave pri normalizaciji proizvodnje, odprava napak traja po več mesecev. V dostavi goriv vlada pomanjkanje in ostaja motena za več let, kar je posledica razpada mednarodnega bančnega sistema In velikih zakasnitev pri transportu nafte. PROIZVODNJA Proizvodnja kompleksnih izdelkov v podjetjih je zastala, saj se je v celoti porušil sistem J IT (Just in Time) dostave sestavnih delov. Približno 50% dobaviteljev in kooperantov, ki so mislili, da so pripravljeni na leto 2000, niso bili! Podjetja delajo nekaj dni na mesec, dokler je dovolj surovin. Kupci se morajo zadovoljiti z avtom brez radia In s površno obarvanimi deli. Proizvajalci elektronike, predvsem vgrajenih komponent, kontrolnih procesorjev, čipov, so praktično izven obratovanja. Znižanje zračnega prometa praktično pomeni odpoved naročil po novih letalih, zaradi česar podjetja kot so Boeing in Airbus na v ko puščdelavce. DRŽAVNA ADMINISTRACIJA Republiški center za informatiko je praktično razpadel. Sistem vodenja evidenc davkov je močno moten, zaradi česar prihaja do velikih zakasnitev pri vračanju denarnih nakazil davčnim upravičencem. Prav tako so številni zahtevki za povračilo preprosto zavrnjeni. Sistem vodenja socialne pomoči je prešel v plačevanje letnih zneskov in se vodi na osebnih računalnikih. Vsa nadomestila so ukinjena, saj je zaradi velikega pritiska iz vseh strani nemogoče zagotoviti sredstva. Uvedena je posebna komisija za ugotavljanje pomoči na domu. Zaradi akutnega pomanjkanja sredstev, se je pričelo tiskanje denarja brez pokritja, kar pelje do visoke inflacije. KOMUNIKACIJE Lokalno telefonsko omrežje v glavnem nemoteno deluje, medtem ko prihaja pri mednarodnih linijah do izpadov le-teh. Pošta in Internet pridobivata na ceni. Poštnim uslugam z oznako “Air Mail” so se cene podvojile. OSKRBA S HRANO Problemi pri proizvodnji hrane in pomanjkanje goriva povzročita veliko pomanjkanje hrane - večjih urbanih naseljih. Zaradi tega se uvajajo racionalizacije porabe goriva, da bi lahko zadostili potrebam po hrani. Oskrba s hrano za mesta postane normalna po nekaj mesecih, vendar še vedno vlada pomanjkanje na trgu mesnih izdelkov. Nezaposlenost se povečuje in raste preko 10% (20%) (40%), povsod se ustanavljajo javne kuhinje, ki dobivajo sredstva na račun drugih dejavnosti (popravil cest...). Normalna, rastoča ekonomija se počasi vrne po ? letih. In še enkrat: brez panike! Le v razmislek. Albert Korošec Teniški turnir Osmega maja smo se ljubitelji tenisa srečali na turnirju posameznic in posameznikov na igriščih TC Kidričevo. Sodelovalo je 29 igralk in igralcev. Turnir je potekal po sistemu NAKLJUČNI ŽREB. Posebej nas veseli, da so se nam letos pridružile tudi sodelavke. Rezultati, ki so jih dosegle dame so bili sledeči: Prvo mesto je osvojila Majda Rola, drugo mesto Simona Hojak, tretje mesto sta si delili Brigita Majal in Metka Vidovič. Za osvojena mesta jim še enkrat čestitamo, za trud pa so prejele skromne nagrade. Pri moških je med osmimi igralci, ki so se uvrstili v četrtfinale po osvojenih gemih zmagal Albert Korošec pred Markom Drobničem. Tretje mesto sta si delila Dušan Hazabent in Ivan Mazera. Tudi za moške so bile pripravljene skromne nagrade. Vsi skupaj pa smo se okrepčali s kotlovino in nekaj pijače, ki jo je pripravil Marko Mihelič s sodelavcem. Z željo, da se na turnirju v jeseni srečamo še v večjem številu, vas pozdravljamo. Ivan Mazera Teniška liga - Poetovio 99 Ekipa Talum sodeluje v drugi medobčinski ligi za tenisače. V tej ligi je prijavljenih sedem ekip. Igra se dvokrožni sistem, kar pomeni, da igramo z eno ekipo na gostovanju in na domačem igrišču. Tekmovanje poteka celo sezono. Trenutni rezultati, ki so bili doseženi v petih odigranih krogih so sledeči: TC Kidričevo Talum 2:4 Talum TC Štraf 4:2 TK Gorišnica Talum 1 :5 Talum TK Duplek 5:1 TK Desternik Talum 0:6 Trenutno vodi ekipa Talum in upamo, da bo tako tudi ostalo do konca tekmovanja v letu 1999. Ne skrivamo želje, da v letu 2000 zaigramo v prvi medobčinski ligi. Ivan Mazera SKEI - letovanje OMIŠALJ (Delfin. Adriatic 1 Cena 7-dnevnega paketa - Polni penzion v terminih člani skei ostali TT A 17.7. - 21.8. 38.900 41.900 1.400 B 26.6. -17.7. 21.8. - 28.8. 31.900 34.500 1.400 C 12.6. - 26.6. 28.8. -11.9. 25.900 27.900 1.120 D do 12. junij po 11.9. 22.900 23.900 1.120 Zopet smo pripravili posebno usodnost za družine z otroci do 12 let, in sicer : otrok kot četrta oseba v 3-post. sobi ima letovanje zastonj dva otroka v 3-post. sobi s starši: - en otrok ima letovanje zastonj - drusi pa 50 % popusta en otrok na svojem ležišču ima 50 % popust Plačilo v 5 obrokih s čeki TR ! ROGLA Cena dnevnesa najema apartmaja \ terminih člani skei ostali TT/ osebi na dan do 30.6. 3.100 4.600 220 od 1.7. - 31.8. 3.960 6.000 220 od 1.9. -10.12. 3.500 5.000 220 Plačilo v 3 obrokih $ čeki TR ! • Tudi za upokojence VIŠJA IZPLAČILA TOVARIŠKE SAMOPOMOČI S 1.6.1999 se povišajo osnove za izplačilo iz sklada Tovariške samopomoči, pri čemer pa ostane prispevek nespremenjen (120,00 SIT): a) Ob smrti člana-članice sindikata se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 25.000.00 SIT b) Ob smrti moža ali žene se članu-članici izplača 20.000.00 SIT c) Ob smrti otroka ali posvojenca se članu-članici izplača 20.000.00 SIT d) Ob smrti očeta ali matere se članu-članici izplača 15.000.00 SIT e) Ob smrti brata ali sestre se članu-članici izplača 15.000.00 SIT f) Ob smrti tasta ali tašče se članu-članici izplača 10.000.00 SIT g) Ob smrti upokojene-ga člana-članice se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazila o stroških pogreba izplača 25.000.00 SIT h) Ob smrti zakonca upokojene-ga člana-članice se upokojenemu članu-članici izplača 15.000.00 SIT 35 let Metalurga Nekoč smo bili tesno povezani r/ sozdu Unial, zdaj le dobri poslovni partnerji Impol in Talum. Oboji smo preživeli nekaj kriznih let in se preoblikovali, Impol tudi olastninil. Že dolgo nismo pisali drug o drugem. Teh nekaj vtisov pa se mi je zapisalo maja, ko so v Impolu obeležili 35. letnico izhajanja tovarniškega časopisa, zaradi katerega smo se zbrali v Slovenski Bistrici številni uredniki tovarniških glasil. Pripravili so nam prisrčen sprejem na bistriškem gradu, od koder smo po nagovoru člana uprave Impola odšli na ogled razstave moderne japonske umetnosti, ki je bila postavljena v gradu, stalne zbirke fosilov in mineralov, si ogledali ostale grajske prostore in se zbrali ob viteški dvorani, kjer je bila otvoritev razstave. Povabljenim gostom sta spregovorila predsednik uprave Impola in predsednica Aktiva novinarjev v podjetjih. Prisrčen pa je bil nagovor prvega urednika Metalurga, ki je kljub 80. letom starosti še vedno aktiven na marsikaterem področju. Predsednik uprave Jernej Čoki je med drugim povedal, da so imeli do tovarniškega časopisa vedno pozitiven odnos: “ Spoznali pa smo, da je med delavci manj informacij kot nekoč. Uprava in nadzorni svet ostajata v nekem zaprtem krogu. Zato smo se letos odločili posodobiti vsebino Metalurga, da bi postal vez med upravo in zaposlenimi. Celo nekaj več,, saj smo delniška družba in bomo prek Metalurga obveščali tudo naše delničarje. Na tiskovni konferenci so nam člani uprave predstavili poslovanje in cilje Impola. Aluminij je borzno blago, zato se mora Impol nenehno prilagajati svetovnim nihanjem. Izvaža v približno 30 držav in je sedmi največji izvoznik v državi. Lanski letni obseg izvoza je bil okoli 130 milijonov dolarjev. Ne skrivajo zadovoljstva nad uspešno končano privatizacijo v lanskem letu. Pokojninski in invalidski sklad ima 9,6 %, Slovenska razvojna družba 39 %, Družba pooblaščenka 48,9 % in Goran in Marko Unimol (management Impola, ki je dokapitaliziral firmo) 2,5 %. Nobeden v tej strukturi nima premoči. Po razpadu jugoslovanskega trga (po letu 92) se je Impol znašel v resni krizi. Končati bi morali z eno največjih investicij, ki je bila ocenjena na 25 mio dolarjev, vendar ni bilo denarja. Edina rešitev je bil Sklad za razvoj, ki je postal lastnik Impola in mu dodelil kredit, s katerim so končali investicijo. Vmes so v Impolu Iz podjetja izločili vse tiste dele, ki so povzročali prevelik strošek (omenijo vzdrževanje - od 400 ljudi ostane le 80). Tako je nastalo 29 novih družb (le 4 so v lasti Impola), ki poslujejo z dobičkom. Impol je popolnoma spremenil strukturo kupcev in povečal izvoz na 80 odstotkov. Predsednik uprave je poudaril, da je bilo za Impol pomembno tudi to, da so že leta 92 dobili certifikat ISO 9001, s katerim so lažje pridobili nove kupce. Zdaj so tik pred pridobitvijo certifikata ISO 14000 in menijo, da bo tudi ta prinesel nov marketinški prijem. Proizvodnjo obvladujejo z 840 zaposlenimi. Za uspeh štejejo, da s tem številom ljudi proizvedejo 50 odstotkov več kot so pred leti s 1900 zaposlenimi. Delo ni normirano, pri plačilu pa upoštevajo sistem nagrajevanja. Pohvalijo se s plačami, ki so 25 odstotkov nad kolektivno pogodbo in produktivnostjo, ki iz leta v leto raste. Ko sem se v proizvodnji mimogrede pogovarjala z enim od delavcev tudi o zadovoljstvu in plači je dejal: "Denarja ni nikoli preveč. Vse je po reglcih in redno. Pa delo imamo.” Po besedah uprave v podjetju aktivno delujejo svet delavcev in dva sindikata. Vizijo in strategijo Impola so (do leta 2007) zapisali v modro knjigo. Prednost dajejo ljudem. Za ugotavljanje zadovoljstva in spodbud so najeli celo tujo firmo. Velik pomen posvečajo poslovni odličnosti, zato se že letos nameravajo prijaviti za slovensko nagrado za kakovost. Zastavili so si cilj povečati proizvodnjo in vlagati v posodobitev proizvodnje. Goran Popovič gospodarski inženir in Marko Drobnič inženir kemije sta mlada sodelavca v Razvoju. Sodelujeta na projektu “Zažigalnica komunalnih odpadkov”, ki ga vodi Ivana Banič Kranjčevič. Goran ima nekoliko daljši staž, saj je že uspešno opravil pripravništvo v službi za plan in analize. Znan je tudi po tem, da je prvi diplomant na interdisciplinarnem visokošolskem študijskem programu v Mariboru - gospodarsko inženirstvo, smer elektrotehnika. Vsi trije, Ivana, Goran in Marko, pa naj si bo to premišljena poteza vodstva, ali srečno naključje, delujejo kot “dream team” pri izvajanju te zahtevne naloge. Mladostna zagnanost in sposobnost je pravilno usmerjena. Če se spomnimo vseh dosedanjih večjih projektov, in mnogih drugih, ki se trenutno izvajajo v Talumu, je začetek podoben. Brez entuziazma in odrekanja posameznikov ne bi prišli tako daleč. “Dobro podjetje potrebuje dobre ljudi.” To ni fraza, to je Talum. Ivo Ercegovič Povabilo k sodelovanju Talum bo letos praznoval 45. obletnico proizvodnje, zato prosimo zaposlene, upokojence in ostale, da nam pošljete fotografije povezane z zgodovino Taluma (iz proizvodnje, izletov, ekskurzij, piknikov, športnih srečanj, itd.) Fotografije pošljite na naslov tovarne s pripisom “za 45 let”. Na hrbtni strani fotografije napišite vaš naslov in po možnosti opis dogodka in letnico nastanka fotografije. Fotografije vam bomo vrnili. Stanislav Horvat Številka 5-6, stran 14, julij 1999 Allllt1lill| Stanislav Horvat je v Talumu petnajst let in dela kot livar na širokem traku in pri bramah. Vsi, ki ga poznajo, ga kličejo Cigo. Verjetno zato, ker je temnejše polti in črnih las, pa tudi črni brki, ki jih je pobril, so se zelo podali k temu imenu. Mogoče je Cigo tudi zato, ker je veseljak po naravi. “ Vedno sem bil prvi tam, kjer je bilo treba kaj ušpičiti. Tako v šoli kot tukaj v službi. Toda v desetih letih se je svet tako zelo spremenil, da moram biti kar previden. Mladi so veliko bolj resni kot mi pred leti. Včasih burno reagirajo in te kar nekam pošljejo. Zato pa so potrebna druženja, saj smo v hali porazgubljeni. Na pikniku pa se dobimo vse izmene in prijetno se znamo zabavati. To je prav in potrebno.” Stanislav Horvat je vedno za akcijo. Ne manjka, kadar si doma pomagajo pri večjih delih in ne more manjkati, kadar je piknik, ker je organizator. “ Obesim obvestilo na oglasno desko in potem se vse dogovorimo, tudi to, kdo bo kaj delal in nikoli nimamo težav. Ima še dve veliki ljubezni: kurente in nogomet, pa tudi kegljanje ne zaostaja dosti. Ima svojo skupino kurentov, ki bodo drugo leto praznovali dvajseto obletnico nastopanja. Že od malih nog pa je predan nogometu. Kot kadet in mladinec je igral pri Aluminju, zdaj pa je zvest nogometnemu klubu svojega rojstnega kraja Apače, kjer je vratar. V. Peklar Lastništvo kot motivacijo Sindikat skeiTaluma je v začetku maja organiziral seminar na temo delavsko delničarstvo in nanj povabil sindikalne zaupnike ter člane sveta delavcev. Delavsko delničarstvo je odlično predstavila dr. Aleksandra Konjuo Mrčela, sicer predavateljica na fakulteti za družbene vede, ki pa kljub zelo razumljivemu podajanju in nazornim primerom poslušalcev ni pripravila do vprašanj. Mogoče niso imeli dovolj pogum, kajti na tem področju smo začetniki in se tega prav dobro zavedamo. Škoda, priložnost je bila enkratna. Dobro je imeti delnice je večkrat poudarila predavateljica. Tudi če rabimo denar, naj nas ne zavede, da bi jih kar prodali ob prvi priložnosti, kajti zgodi se nam lahko, da jim bomo prodali pod ceno, saj ne tem področju nimamo niti znanja niti dovolj informacij, zato je dobro, da smo organizirani. Talumovi delavci smo v Družbi pooblaščenki. Delnice smo dobili, ko smo svoje neizplačane plače ponudili Skladu za razvoj, ta pa je zanje odštel določeno število delnic. Vrednost tega, kar smo dali, ni bila enaka nominalni vrednosti delnic. Nominalna vrednost je tisto, kar je bilo izračunano na osnovi nominalne vrednosti podjetja, cena delnice pa je odvisna od tega, koliko prodajelec zahteva oz. koliko je kupec za to pripravljen odšteti. V primeru Taluma npr. Imamo vsi skupaj 6 odstotkov In nekaj delnic In če jih prodamo skupaj, to nekaj pomeni, če vsak posamezno, skoraj nič. Nasvet, ki ga je dala predavateljica: “Obdržite svoje delnice, kajti vi ste uspešno podjetje in zelo verje- tno je, da bo vrednost vaših delnic še naraščala.” Dobro je imeti družbo pooblaščenko, kar imamo v Talumu že nekaj časa. To ni nekaj tujega, je poudarila dr. Konjuo Mrčela, ampak mi vsi. Družba pooblaščenka ni nastala zato, da bi trgovali, ampak zato, da bi ohranili svoj skupen vpliv in svoje lastništvo. Lastništvo pa naj bo spodbuda za boljše delo In motivacijo. V svojem podjetju najbolj prispevamo k rasti delnic, če dobro delamo. Vera Peklar Zahvala Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče in stari oče Anton Kosi, upokojenec Taluma iz Kidričevega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem tistim, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala osnovni enoti Energetika, Elektrovzdrževanju, sindikatu Taluma, Občini Kidričevo in Vzgojno varstvenemu zavodu Kidričevo. Žalujoča družina Kosi Zahvala Po kratki in hudi bolezni je umrl Božo Amidžič Ob smrti mojega dragega življenjskega sopotnika se iskreno zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč, sindikatu Taluma ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: življenjska spremljevalka Dragica, Zvezdana z družino, mama, brat in sestri Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d.d. 2325 Kidričevo, Tovarniška c. 10, telefon: 062 7995-112, telefaks: 062 7995-139. Izhaja mesečno v nakladi 2500 Izvodov. Glavna in odgovorna urednica: Vera Peklar. Sodelavca: Darko Ferlinc in Ivo Ercegovič. Fotografija: Stojan Kerbler, Darko Ferlinc, Vera Peklar. Računalniška obdelava: OK repro studio, Maribor. Tiskarna Bezjak, Maribor. Po mnenju Urada za informiranje'sodi časopis ALUMINIJ med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.