M-'
— »*♦ ••«■*«. m «'»■■» 11 .-»»t vui>«1»-r-< **•*»' M—« m >
TOPP WEMCT (Ho. BP6) AUTHOMgP HT TEE ACT OF OOTOBEE 6, ItlT, OH FM AT THK POST OFFICE of »«# Yafr H. T. ByOrderW tže Ffrddsjrt^^gfirlaBli
GLAS
£he largest Slovenian Dallj k in the United State«.
---------l
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every daj except Snndajfl and Legal Holida ja, s 54,000 Readers, j
mmmiiniimastqt
fSLXFOH: M7« CORTLAJfDT
Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 173. — STEV 173.
NEW YORK, FRIDAY, fULY 2 5, 1919. — IETEK, 25. JULUA, 1919.
TELEFON: 4687 CORTLANDT, VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII.
SLOVENCI IN PRED. WILSON
KITAJSKI DELEGATI. KI NISO ZADOVOLJNI Z ODLOKI MIROVNE POGODBE.
Pik Dr. Ivan ftvegelj.
AVDIJENCA PRI PREDSEDNIKU.
Dne j junija zjutraj ml Je telefoniral privatni tajnik pred cinika Wihona, >1». <J«»*e, kateremu .>eiii dan preje povedal, da uc i u o rt* kn« zo»k«>f .JegJi«- radi nujnih p«*Jov nadalje c-akati in o* mora dne j. junija odpotovali nazaj v Ljubljano, .la bo sprejel predsednik ul> treli popoldne v svojem stanovanju slovensko delegacijo, obstoječo iz gotipodov .tir. Breje, dr. Jeglič, dr. Havniliar, dr Triller, Prepclnh »»» (»alouh. Pri predsedniku smo se mudili neki«ko |h*1 ure 1'uteni ko seui mu predstavil gospode ter pojasnil yaiueu njih potovanja v l'ariz v istem zrnklu kot polkov joku House -i »etn ga naprosil za dovoljenje, če .sine dr. Bra je iz-p »govoriti v slovenskem jeziku par besed katere sem nato raztol-mačil v angleškem jeziku. Dr. Breje, ki je pozdravil predsednika / besedauit: — Ave Wilson, Sloveni morituri te salutant! (Zdrav WiKoii, umirajoči Stovenei te pozdravljajo!», je slikal s pretreslj-x imi besedami razpoloženje slovenskega naroda. ki je bilo vzrok t dpotovanja misije % zadnji uri. Omenil je krivično usodo, ki pre-i nai*-mu narodu, ki naj-bi bil pri trajni preosuovitvi Evrope razdeljen med »tiri države, doč.rn je bil preje, pod avstro-ogrsko via Jo, čeprav politično brezpraven, vendar združen v eno samo po hučno enoto ter imel vsled tega Možnost kulturnega razvoja. Pov-darjal je z oz i rum na koroško vprašanje, da slovenski narod eno-t-Tavno ne more ra/umeti. zakaj bi se skoro 100.000 naših rojakov, kojih pripadnost k našemu narodu in našemu jeziku ne zani-kujejo niti miši nasprotniki, odtrgalo od jugoslovanske države ter jih izročilo poraženemu nengskemu nasprotniku, ki ni sam nikda. sanjal o tako udobni določitvi svojih južnih meja.
Predsednik Wilson, ki je pričel takoj razpravljati o primerno sli lakrat akutne in skoro konečno določene zadeve ljudskega glasovanja na južnem Koroškem, je da! izraza svojemu naziranju «»	.-
ekonomski enotnosti celovške kotline, koje raztrganje bi ustvarilo Poročilo, tikajoče se stanja fran-11« ugoden ekonomski položaj za prebivalstvo, ki že sedaj očividno coskega razpoloženja proti zado-protrstira proti temu.	voljivo nepopolni mirov, pogodbi.
.laz sem razpravljal nr.to v zmislu. v katerem se je malo preje	_
naša delegacija sporazumela g'.ede one one kompromisne »"rte, ki
določa mejo po sredini eehAškega bazi na ter bi dala južni del, o- Pariz, 1- ranej ja. 23. julija. — > načeti na zemljevidu z A brez ljudskega glasovanja naši državi.J" uveljavila Fran-Kekel sem. da bi si* taka razdelitev ne izkazala kot breme z eko- «ja *v"j«k pridržke z ozirom na nemškega stalila za katerikoli del. Kar se tiče prehrane, je bila «*»r«vno pogodbo? Koroška vedno pasivne dežela, ki je bila vedno navezana na uvoz
CENA MIRU
VELIKI NAPOR!
LLOYD GEORGE-A
SENAT IN PRQHIBICIJA
London, Anglija. l?4. julija. — Izvrševali!i odbor Rudarske fede-raeije se je sestal z ministrskim predsednikom Lloyd (Jeorge-om
Suhači v senatu izjavljajo, da sc nekatere določbe "enforcement" predloge preostre.
Washington, I). (\. 24. julija. Senat ne bo sprejel Volstead pro
in drugimi člani vlade in predmet i hibicijske enforcement ]»redloge setanka je bila uravnava stavke! kot jo je sprejela pos'anska zbor-
na .bolj važnih živil. V sled tega pa je Judi razdelitev celovške ko- stanu biti prorok v tako k.mipli
t line i »ovsen irelevantna stvar. Jugoslovansko ozemlje Koroške, ki eiram 111 ^«tveni zadevi. Fran-	,
je moralo pred vojno dobivati živila iz Ogrske, bo imelo nasprotno	»mena so znana in u- edinka so se nahajali Sir Auck-
Nikdo ne more trditr. da je v y Vorkshire premogovnem okraji.. ki divja že dalj časa.
V spremstvu ministrskega pred-
va že van a pri ameriškem narodu. Iantl <ipddes. minister za narodno
Banai, ki 1-žila v notranj-^i lastnih državnih meja. Nemški	niti ene besedice.	rekonstrukcijo. Sir Ro-
-erne bi bila namenjena za publikacijo. }>er1 Stevenson Ilorne. delavski To se godi mogoče radi negoto minister ter uradniki Coal Labor vosti. a glavnem raditega, ker se i departmenta trgovskega sveta, hočejo ti možje v sedanjem t remit- Pred no se je pričela, konferenca
prednost, da bo dobivalo od sedaj naprej potrebna živila iz Hrva
ške in
drl kotline s Celovcem vred, ki je dobival klavno živino iz sev Koroške, žito p« iz Ogrske ali Amerike, bo lahko še naprej vzdržal ta import ter bo v sled odpada slovenskega dela naloga prelira-i.jevanja še olajšana. Tudi vprašanje dovoza sočivja ne pride v]k>
šlY\ kajti Celovec, v kolikor* se ni" zakladal iz sioje" neposredne. ^	vsemu, kar bi izgle-!* ministri, je rekel eden izmed za-
proti severu ležeče okolice, je dobival svoje sočivje povečini iz Go- <,J|1" *<ot nmešavanje v ameriške ■ stopuikov premogarjev: — Se% c ^	—1--------j da smo pripravljeni na uravnavo.
a ne izključno na podlagi pogo-
jev. katere bi določila vlada.
nja ter potrpežljivega junaštva. Obstajal pa je nekak tihi dogovor, da se pozabi \se to in sicer radi pogodbe, katero so sklenile Anglija. Francija in Amerika. Ljudje so bili prepričani, da je ta na-daljna enotnost namera veliko bolj važna. Isto stališče pričakujejo tudi od Angležev ter so prepričani vnaprej, da ga bodo našli.
Njih sedanje stališče z ozirom na boj v Ameriki je to, da srna-
: iškega Industrij al. veletrgovin pa v Celovcu sploh ni, tla bi «e zadeve.
njim na ljubo žrtvovalo narodno pravičnost. Celovec je majhno Iz številnih pogovorov z zastop-mesto z majhnimi trgovinami, ki dobivajo svoje blago od zunanjih	razredov in na podlagi
tvrdk, ki bi svoje proizvode prav take obrnile proti Borovljain, .eelega kupa dokazov, pa se zdi Vi likoven in d rug i in krajem. Okoliščina, da soglaša od naše dele- jasno, da hoče biti Francija raz-gaeije sedaj konečno sprejeta kompromisna črta precej natančno z 0,"arana	da bo razoca-
inejami star;!« političnih okrajev Koroške, dokazuje nasprotno, da,raiia-
.je praktično uporabna. Odveč bi bilo pripomniti, da ni bila lahka z izjemo skrajnih socijalistov sUar ponavljati one nasprotne, a istotako pravilne razloge, ka- lh> takozvanih boljsevikov, ki tr-:ere je lahko navesti proti razdelitvi doline reke Drave.	i^J0- (,a Je pogodba tako težka.
Predsednik Wilson, ki je vodil konverzaeijo z velikim zanima- tla v sebi seme bodočih vojn. njem, je menil, da ne more razumeti, kako se more kdo za slac-aj i prevladuje v Franciji le eno raz-Ijudskega glasovanja, ki nam bo prineslo zahtevano oženile ali še P°l«ženje. Ljudje izjavljajo odveč. bati, da bi se narod, ki se čuti Slovanom, in hoče pripadati k krito- lla Je pogodba nepopolna. •Jugoslavji. izrekel v drugačnem zmislu. Našemu narodu na Kov«>dar pa sprejemajo nepopolno-roškem vi hotel dati ničesar drugega kot priliko, da da izraza svoji j st'- v() prepričani, da je stva-prosti volji. ritelje pogodbe vodila vera. da je Ob tej točki smo pojasnili predsedniku, da ne more biti prak treba zvezo aH družbo velikih in tično nobenega govora o resnično prostem izrazu mnenja pri na- ™*govitth narodov ohraniti, če traJ° opozicijo predvsem za opo-š.h koroških Slovencih. Treba je priznati, da je precej težko pre-	i™eti svet mir. Francozi ««Jo proti osebi predsednika
pričati v tem oziru Amerikanca ter mu ohraniti pri tem še simpa-; smatrajo napake v pogodbi ee-|^llsona, katero _ kot smeje pr. tije, katere bo le ležko gojil do na" 1 -------------- * - L ^ m* Pnft,nos,i v^lilcih in nrl™,Wih i znavajo, — lahko
v takem stanju slabosti in uigral
s.ie zaupati odločitve glede njegov^ .........^r. w.^.....	...	,
piedsedniku nemški terorizem, ki se je šele pred kratkim pokazal 1;odo Številni prepričani, da je b:l|»»	l»'g«>dbo v celoti
pri nemški uiajski ofenzivi v krvavih dejanjih in ki ni skozi sto- ob5inii mednarodni izgled stvari Kazpolozenje Kraneozov teme,
narodna zavest žHvovan narotlnim ciljem.	"Ji l>re/. dvoma na strahu, da bo-
_	Masa francoskega naroda je|d° ameriški pridržki signal za
tega je bilo povsem nemogoče vzgojiti v našem na rod uTol eg kme- s1rastuo prepričana, da ji pogod- Nemčijo, ki bo takoj zasledovala tov ki si ne znajo pomagati, še samostojno nastopajoč in vodilen fca «e daje odškodnine, do katere t nttPrej svojo politiko podp.ranja ra/red inteligencije. Vsi javni uradniki, do najnižjih javnih usluž- Je ^ncoski narod upravičen pred | različnih skupni v nizJiemh deze-
beneev železniških sprevodnikov ali pismonoš. «;o bili Nemci, ali, Ho-l,m in ljudmi j»o napadu ter	*«»	pogoiiui. z izraa-
. . ...	• - -	- t>- i ••	,	1__ tim nai
kur je ae hujše, germanizirani Slovenci. Birokranja, armada in m-	^^	_	I
dustrija so iMwlovale izključno v interesu gerinanizacije in pod njih " DENARNE POfilLJATVE V - lnem,re
farstvom je vstal, bolj na Koroškem kot kje drugod na slovenskih - ISTRO, NA GORIŠKO IN - i
tleh, narodu »ovražen družabni razred veleposestnikov, zdravni- -	NOTRANJSKO.	- j
kov. odvetnikov, notarjev, trgovcev, hotelirjev itd., ki je še danes	i.	-
..	* . . . .	..	, , ... . _	•_Amerikanca pri različnih Komisi-
im ln*u mesta in ki :«vaja svoj upliv prav do zadnjih vasi. Ta raz- izvršujemo denarna izplačil«	. ^ HPen'ale nadzor ti
r» 1 bi imel na ljudsko glasovanje tako očividno in odločilno popa- popolnoma zanesljivo in sedanjim|J.a * 1 Pr,rfM1ja e 'ld,v7;oro}.a. 1
»• j	-	_- . j .	1 ' »«.„„.„„	oelovanje 111 postopanje Nemčije.
• evalen upliv. da nc morejo nasi mirovni delegati prevzeti odgo- razmeram primerno tudi hitro poiT,	. . . . . . , A
V i v -	.. , .... ° i;	_ n^ijv^, - . _;hrancozi se boje. da bo sel ta po-
vornosti za :ak plebiscit.	fKonee prihodnjič).	teel1	na Qonakem in tudi na	^ nj;ii	nnn
_ ___________—_______—--Notranjskem pe ozemlju ki je za- ™
VAtNO POJASNILO GLEDE POTOVANJA.	<eieno po italjanski armadi.
niea. temveč bo omilil nekatere najbolj drastične določbe. Proht-b'cijski senatorji izjavljajo, <la bo obveljala določba, likajoča se o-pojnosti pijač, med katere je šte ti vse. ki vsebujejo več kot pol odstotka alkohola.
Ceneralni pravdnik Palmer je rekel danes, da bo justični department naprosil najvišje fiodiščei Združenih držav, naj pospeši razsodbo glede 2.75 piva. kaorhitro se bo najvišje sodišče zopet se, stalo v pričetku oktobra. Trditev mokra cev, — je rekel, — da nima kongres pravice določiti petih letih neznosnega trpi je- standarda za opojne piače. se je
»*:■ mu <Mnauiii in i i * in ac niiuiia-	•	j	.	111	T.
naroda, katerega mu je treba slikati »" enotnosti velikih in prizadetih|vajo, _ lahko razumejo Ko Ličnega zatiranja, da mu človek ne	Pa bo sedaj senat Zdmže-»»o pa to čustvovanje poleglo,
jegove lastne usode Omenili smoi"^ ^ržav vstrajal pri pridržkih,!^ po nj,h mislih senat brez dv.>
k-tja dopustil, da bi prišla na površje slovenska » Koroškem nam niso dovolili i.ikakih slovenskih šol in vsled
tim namenom, da neti notranje
Negotovost glede usode mirovne pogodbe v Ameriki je imela že za posledico, da ni niti enega
IZKLJUČENA IZ K. S. K. J.
Joliet, ll!„ 25. julija. - Predsednik in Kazimir sta
sinoči
iz K. S. K. J.

Ranica je, da j« sedaj mogoča potovati v staro domovino, toda Justino ali farairtimamo
potovanje je svezano s raznimi neprilikami in ne moremo nikomur Tt*,co poiOjntev, toda za kake mo- j pii^avajo da svetovati podati as na pot ie sedaj.	goče zamude v izplačilu ne more-1
Najde ee pa mnogo takih ljudi, k! ee ne ozirajo ra neprilike in ®0 prevzeti nikake obveznosti hr&ejo na vsak nažin ie sedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po- 60 fir t agati in urediti v«e potrebno za potovanje. Predvsem pa naj nam 100 Ur v tak piše za pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati v sta- j tOO lir fo * imovino.	1000 Ur
Res je, da ss samore sedaj potovati v staro domovino, toda par-niki so prenapolnjeni in sata teka dalj časa v New Torku tisoč lin-.
ložaj. ki je po njih mnenju ano-malen in tudi zelo nevaren, naprej, Če bo zadrževala Amerika polno in brezpogojno odobrenje.
so oni sami v prvi vrsti prizadeti z ozirom na varnost Francije ler izjavljajo, da $ 6^0 kaže cela zgodovina, kako drži $ 18.00 Francija meje civilizacije. Fran-$ 04.00 coska varnost ni odvisna le od te-$128.00 ga. kar se godi ob Renu. kajti če bi se pustilo Nemčiji prosto roko, da 'strmoglavi red v centralni Evropi kot je storil to Bismarck leta 1866, bi bila Francija v prav tako veliki nevarnosti kot če bi topovi streljali.na Straža-
tikala le ustavne prohibieije, ne pa vojno-časne prohibieije.
Senatorji se precej dele v mnenju na enforcement zakonodajo, katero mora sprejeti njih zbornica.
Senator Sterling, načelnik pod-komiteja ki razpravlja o enforcement zakonodaji, je dal izraza svojemu mnenju v tem zmislu, da bo senat sprejel svojo lastno predlogo, sestavljeno od lastnega ko-n iteja. mesto, da bi skušal spraviti svoje nazore v odredbo poslanske zbornice potom amendmen-mentov. Rekel pa je. da bosta konečno dosegli obe odre<lbi isti u spe h.
Senator Shields' iz Tennessee, «*lan judicijarnega komiteja, je rekel:
—	O je predloga zbornice preveč drastična, kot so mi poročali dr« je, potem jo bo moral napraviti senat bolj liberalno potom amendmentov.
Senator Sheppard iz Texasa. voditelj suhačev. je rekel, da bo mogoče potom izmenjave nazorov med poslansko zbornico in senar torn dosei'-i iste uspehe kot jih je dosegla predloga poslanske zbornice. Počim bo senat brez dvoma m t rajal pri izpremembah v besedilu. pa prav gotovo ne bo izpre-menil ene določbe, namareč one, ki določa kot opojne pijače vse take. ki vsebujejo pol odstot(ka alkohola ali več.
—	Predloga bo po mojem mnenju sprejeta v bistveno isti obliki kot je prišla k nam iz poslanske zbornice, — je rekel senator King iz Ftaha.
Po mnenju senatorja Newberry iz Michigana bo polagal senat veliko važnost na mnenje v posameznih državah ter na splošno javno mnenje.
Senator Curtis iz Kansasa je rekel, da bo senatni komitej najbrž sprejel predlogo, ki ne bo nič bolj in nič manj drastična kot ona,
katero
^_
AMERIKA NAJ^ POSREDUJE
Pariz, Francija. 23. julija. — Razprave, tikajoče se mirovnih pogojev za Bulgarsko v najvišjem vojnem svetu so pokazale prevladujoči upliv, katerega izvajajo Zdr države v zadevah sveta.
Predlog iz grških virov, naj se Združene države ne vdeleže do-ločenja meja za Bulgarso. razen če bi Združene države tudi podpisale pogodbo z Bulgarsko. je vzbudil precej vznem:rj»:ija med zavezniškimi silami in njih državniki poživljajo am^rišk" pooblaščenci1, naj se ne umaknejo od uravnave balkanskih vprAt j.
Grški ministrski predsednik Venizelos, ki je zagovaricl nazira-n ie da ' i ne bilo primerno, če bi Združene države pom»g:dc pri sestavi mirovne pogodbe z Bulgarsko, ne da bi na*aeraval<* podpisati jo. stal najbrž pod uplivom položaja, katerega je prr izvedla v najvišjem svetu delitev mnenja glede tega, če raj dobi Bulgarsk«* a!i Grška zapadno Tracijo.
V	mnenju, naj se pusti Bulgarski to ozemlje, je stop:'a Amerika na stran Italije ter proti Angliji, Franciji in Japonshi f To kaj že zopet intrigirajo Lahi proti Grški in Srbiji in na koust Bu'gar-ski, kise je tako lepo izkazala v tej vojni. Nes"amnost i uljauo/ presega vse meje.) Če bo Amerika izločena od sovdeležbe v tc.i zadevi, bo ostala Italija sama kot zagovornica odstopa spornega o/.- i»i :ja v roke Bulgarski in s tem bi se tudi neizmerno ojačilo stališčo Grške.
Nastop Italije izvira mogoee iz sebičnih motivov. (Nik^ mogoče! Pribito zagvišno!) a stališče Združenih držav temelji na nesebičnem naziranju, da bodo zavezniki položili temelj za bodoče sovražnosti na Balkanu, če bodo oropali Bulgarsko zapadne Tracije. Vsakdo pa ima v mislih dejstvo, da se je pričela velika vojna na Balkanu.
(Zavezniki so že položili temelj za bodoče^vojue, ko so dali Italiji fiOO tisoč Jugoslovanov.)
Stališče Venizelosa proti Združenim državam je odločno prijateljsko in nobena beseda, katero je izrekel, ne kaže. da bi ga vodilo kako sovražno razpoloženje proti Ameriki, ker je dvignil vprašanje primernosti ameriške sovdeležbe pri sklepanju mini z Bulgarsko. Njegovi odnošaji s Henry "White-om, ameriškim komisarjem ter zastopnikom v svetu štirih, so izvanredno kordijalni. 1'ovsem naravno pa je, da hoče dobiti zapadno Tracijo za Grško.
Ko je vprašal Venizelos White-a, če nameravajo Združene države sopidpisati mirovno pogodbo z Bulgarsko in ko Mr. White ni bil v stanu odgovoriti na stavljeno vprašanje, so videle druge silo v položaju, katerega je vstvarilo vprašanje Venizelosa, možnost, da se bodo Združene države umaknile od pogajanj, tikajočih se Balkana. Kaj takega pa bi zavezniškim silam ne bilo ljubo.
Iz besed, katere so naslovili njih zastopniki na ameriške komisarje, je bilo razvidno, da je po njih mnenju ohranjenje trajnega miru v veliki meri odvisno od nasveta in pomoči Amerike pri uravnavi vseh problemov, porajajočih se iz vojne, vključno kompliciranih problemov, ki se tičejo nove razdelitve balkanskega ozemlja.
Spoznali so, da Je nesebični položaj Amerike velike prednosti in da naj se vsledtega vlada Združenih držav aktivno vdeleži sej sveta, ki bodo določile nove meje balkanskih držav. Vse. kar rekli v tem oziru članom ameriške mirovne delegacije, kaže njih željo. da prevzamejo Združene države mandat za Armensko in za rj-rigrad.
V	vseh evropskih zunanjih uradih prevladuje liaziranje. da j* za bodoči mir sveta neobhodno potrebno, da se Združene države aktivno vdeleže vseh zadev, ki so v zvezi z novim rodom.
Bili so nekoč časi, ki so evproski državniki in listi zavzemali kritišno stališče proti odlični poziciji, katero je zavzela Amerika v uravnavi problemov, porajajočih se iz vojne. Kakorhitro pa je opaziti kak znak. da se hočejo Združene države umaki.iti od posvetovanj. se stališče teh državnikov in listov takoj izf-p-meni in zastopnike Združenih držav se od vseh strani pozivalja, naj pomagajo Evropi najti pot iz težkoč.
Vse to kaže, da spoznavajo evropski narodi nesebičnost Amerike — in to v sedanjem času veliko bolj kot pa v onih mrzličnih mesecih, ko se je razpravljalo o mirovni pogodbi t. Nemčijo.
To stanje meče luč na vznemirjenje, katero čuti Evropa vsled stališča, katero so zavzeli nasprotniki Lige narodov v senatu Združenih držav. Splošno prevladuje mnenje, da bo trajen mir zelo trpel, če bo ameriški senat izpremenil dogovor glede Lige narodov aii uveljavil kake pridržke glede nje.
Za gotovo stvar je lahko smatrati, da se ozira Evropa na Ameriko kot na ono državo, ki bo napravila Ligo narodov za uspešno podjetje. Amendmenti ali pridržki k pogodbi, ki U zadrževali neposredno in polno sovdeležbo Amerike, bi gotovo imeli za posledico obdolžitve iz evropskih virov, da je bilo ohranjenje svetovnega miru ogroženo in da so bili nauki najbolj krvave vojne v zgodovini izgubljeni vsled tega, ker ni hotela Amerika profitirati od njih.
Od vojne izmučene Evrope se bo v takem slučaju prav gotova polastil čut obupa glede bodočnosti in že sedaj zasledujejo narodi Evrope z velikim strahom sovražno stališče, katero je zavzel ameriški senat proti Ligi.
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, HrvaUko, v Slavonijo, Bočno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo za vsako poifljatev, toda za kake moi goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj p oš'jemo v staro domovino, naprimer:
100 kron ...... $ 4.55	1000 kron ...... $ 41.70
300 kron ...... $ 13.05 5000 kron ______ $200.00
600 kron ...... % 21.75 10,000 kron ...... $400.00
Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti le ugodnejšo ceno po pismenem ali u&tmenem dogovoru.
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po Its York Baak Draft.
TVBDEAnuuncsAxm*
Y«*. M. Y.
m -.k .....


tO^M

"GLAS NARODA"
*	*: ifT
PRANK SAKMJL
COMPANY
U Cwrtaad* lUMt.
«C Um eorporatloa tad ad< •t Borough it H»nhattsn.
LOUII BENEDIK.
of abort officer«} Now Tork City. N. T.
"MLAJI rfABODA"
Hd*U ia praznikov.
la "W* Uu t«(k ttst m Antrklo In
t niti
»O« teta .................... ItM
btrt Wte
an
Za	celo leto sa r est o New	Tork ffi.tO
Za	pol leta sa meato No«	York (1.M
Za	Ci-irt leta sa meato New	Tork f:.N
Za	Inozemstvo sa celo lato	......$•-«*•
« L A f NARODA
("Voice of the People".) •vary day except »undays anl HoSdtJl. •wbwrlptlM yearly MOO.
CESS KABOPA 25: Jur.^l9igr
Napočil - čas veternice
Advert
nt o« agreement.
Pn
In ooebnostl so no prloMnJeJo. Dens* pa) so blacovotl pošiljati po Money ^tr. km)« saroChliunr pr.^tmo, da so nam tudl prejtnje btwflfe hitreje najdemo naslovnika
-a i. A S NARODA*
Burourh of Man ha tten. New Tors City. N. X. Telefon: t87$ Cortlandt.
Izjalovljena revolucija
V vročih dneh. ko s* zrak ne giblje, vam Je hladilna sapica takoj narazpuUgo, ko odprete eiei-trino veternico.
Vsak se čuti boljšgea In dela Sto! (3«.
Vsitkovrsine vrlikwti in vrste ao naprodaj v naših Izložbah.	. si«.
i he New York Edison Company
r il Yt^r £,, i. Le
Ir»ing Place and 15:h Siix-vt—Stuyieant 5600 j	ki irict Oi:t» <.„
where EIutrk;i Applia^cj ct sil I.1..J- jr display
4J4 Bicuf- .r It.: C.r.. i	: ;i Eiil j«	tet Lrii%cti,a & C:d Atci
13 IrTlat PUte	Iru a	. t^.-Mtsi	r.».- An
» ».j ;t Ui>c(. B tiihAic Jl. Ea?< : -iyis. št	u*. CwUaad Ait 51: Ti'biti Are corr.«. U itrtj /_.c

m NOVA VELIKANA
d nameravajo dva panika, ki bosta glede ve£ kosti prespala vse dosedanje.
u, pri kateri se razpolaga z bulgarskim ozemljem, dežela ni prav nič prizadeta pri vseh teli zadevah. Svojemu mnenju pa more dati izraza le v lastnosti dobrohotne-»evtralea.
Poročila iz Pariza pravijo, da so ameriški deiegail. ki so ostali v Parizu, vprašali predsednika Wilsona, če naj p »dpišejo mirovno pogodbo z Bulgarsko ali ne. Nasprotovanje i" i;:zelosa jim dajo priliko, da se primemo umaknejo s svoje napačne pozicije.*
Vdeležili so se konferenc glede Bulgarske, ker so jih ostali tr-tuvka — stavka za povsem določene politune cilje.	i peli. Sedaj pa. ko je bila njih pravica sovdeležbe stavljena v dvom.
11 ji so vključevali protest proti akciji, k-itero so zapoeelij je edino taktna in primerna pot ta, da se — umaknejo.
proti ruskim boljševikom. nadalje zahtevo za odpravo pri-
se velikanski načrti, katere so pred nekaterimi tedni se-ngle^ki, fratifoski itt italjanski delavski Jigitatorji, posreči-rlumenti teh treh <ležel mogoče že prenehali poslovati.. Te-j t» kle neth lje in preteklega pondeljka bi se morala vršiti j
Ce hi ■taviii i li, bi p koui pi splošna
Ti ei favezniki
Milne vojaške službe ter uličnih zadev izključno političnega značaja. Politika, katero zasledujejo izvoljeni zastopniki eelega naroda, naj, bi bila st ritualavI jen a na povelje enega razreila, k; je hotel uporabiti splošno stavko kot svoje orožje.
Možje, ki so napravili načrte za to stavko, r.o imeli med seboj nekatere izrazite Imljšt-vike. posebno v Italiji in veliko njih je pri- j i k razredu, ki je postal znan kot ne-bolj*^ iškl. Ce bi se' t res vršila in če bi se parlamentov lotil strah bi
Vsa čast in slava mu!
Washington, D. C., 23. julija. Vlada Združenih držav namerava v kratkem zgraditi dva preko-oeeauska parnika. ki bosta največja na celem svetu. Kurili ju bodo z oljem. Parnika bosta dolga po tisoč čevljev ter bosta vozila s hitrostjo trideset vozlov 11» uro.
Ocean. l>osta lahko preplula v manj kot štirih dneh.
Tozadevno poročilo je podal danes Shipping urad. Načrti so že vsi izgotovljeni in zgradbo se bo začelo v najkrajšem easn.
Parnika bosta.~>0 čevljev doljša kot je parnik "Leviathan" (bivši nemški •• Vaterlaud"). Ce 'bi parnika postavili ob Wool worth poslopju. bi ga presegala za 250 čevljev. Stroji bodo proizvajali 110,000 konjskih sil. Prostora 1», za 1000 potnikov prvega. »00 drugega in 1200 potnikov tretjega razreda. Moštvo bo Štelo 1000 mož. Na vsakem parniku bodo gle dal išca. plesne dvorane, zimski i riovi, turške kopeli, bazini za plavanje itd.
Parnika bo v slučaju potrebe mogoče izpremeniti v vojni kri žarjci.
Nad
pat ita
pi
.11
Ameriško časopisje je priobčilo zelo zanimivo poročilo. ,'se zanimivo in — pretresljivo obenem.
Njegova visokost, angleški princ, ni ustvarjen samo za vlada imeli sedaj nje. kaj še — za vse je sposoben, vse mu gre posre'i. česar se loti.
On se dobro zaveda svojega visokega d ost o jat stva. pri vsem
D
opis
Brooklyn, N Y.
Ker se nas ni zadnjo nedelj«.
J seboj zmago proletarskega diktatorstva.	j	^	„
Sf.tvka j.a se — ni vršila!	; tem pa ni prav čisto nič ošaben in prav dobro spjr.nava. da je eIo-|,u= usmilil lepega vremena, da U
V 1 f .h. iji je splošna delavska federacija, ki se razlikuje o<l	kakor so drugI, ustvarjen iz mesa in krvi. iViavno je njegova |	r"?Ve>,,'!lh na planem pri
izitih b«»lj*vikov le v manjšem pogumu, v sobota preklicala stav: nekoliko — modrejša in plemenitejša, pa kaj zato — 11a take ma- ,	P«>d trto 111 pustili /a
V/.rok. katerega ie navedla ie bil« »Usovnm« nr«tl živilska,,:. I lenkosti se ne gleda...	jduinli na*o pisem pri pristnem
jecnicn^vcti, KaKor g t /.e sedaj imenujemo, zatorej. prijatelji
nedeljo 27
juiija. a k.) I Jog <Ia lepo vreme' Ako lie. obtain jemo. pa dmgo ne deijo, ena bo že t« prava. '! orej
•»vet tla nja ter 1%>« službe i ne stav jalovila
ti
v soboi) preklicala slav !1 katerega je navedla, jr bilo glasovanje proti živilskemu lenkosti se ne gleda... uu poprej, kar so vsi pozdravili kot znamenje, da je po j In te dni se je zgodil — čudež.
na svidenje pii "Revnem"!
L. Muc, tajnik
M.slaiLska zbornica svojo pozornost visokim stroškom živi je-j Princ, kateremu je komaj korak do prestola, je prestolu obrailj--Si„Vana", na da:i v in.li m trpljenju ubogih.	hrbet, nataknil nase majnarsko obleko ter se napotil v majiio. V — julija, a k.) Btc »la
ai>ska zbornica ni storila ničesar glede obvezne vojaške1 >ravi resnično majno v South Wales okraju.
11 intervencije v Ifusiji, ki sta bila glavna predmeta sploš- Da mu je bila trudapolna pot lažja, se je peljsl k rovu z av-» Federacija je namreč sp<j/.nala, da se bo njena stavka iz-'tomobilom in dani stopil na črna umazana tla prvi njim. so jih šo-ter je morala najti kak izgovor, da se izogr.e preiskušnji. j lariee, vzgojene v spoštovanju do veličanstev, posute s svežim cvet-Angliji je veliko število krajevnih ali poseunili s+avk, med jem. — at. rimi je ona premogarjev najbolj važna. Splošna stavka v poli- Princ je pa uljuden človek. Ne pogovara se uljudno samo z ue svrhenani prišla 11a površje in tudi angleški parlament ni še :j„dmi svoje baže, pač pa tudi — pomislite— pogovarja se celo z raz|tuseeii.	rudarskim formanom in se mu celo oprofiča.
V Italiji, kjer so dali neredi enega ali dveh ieunov nazaj revo- To vendar višek demokracije: princ se onrošča formanu, ko lucijoi anem veliko upanja na uspeh, so bile sta\ u-i le krajevne. VT ie vendar veliko več ko t so vsi formani in majnnrji vsega sveta, biti čaju Italije je treba seveda pripomniti, da je ministrski predsed-	so m" ie oprostil?
nik Nit t i /e obljubil, da se Italija ne bo vdetežila vojaške akcijei Rekel je. da so mu šele pred kratkim povedali, da se premog
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. M. v N., N. J. Pošiljanje denarja po kahelu je sedaj nesmisel in trpi dalje nego po pošti. Mi
pobira na cestah ter da bi še prej obis- zagotovo vemo. da je lmdil navad -eč opravka z vojsko. Štiri leta ie biliW brzoiav 1Z Zagreba v New York
cele tri tedne; toraj obetati in ne
njen. kajti večjih junakov kot so princi, menda še ni videl svet. f840«^ s,a tIve stvari, a komu v Predno je stopil v podzemsko žrelo, je prijetno presenetil neko j P ■
proti b"l jševikom v Rusiji in na Ogrskem. Italija pa se je v sploš-l koplje v rovih in da sf ga ne nem le malo vdeležila ruskih zadev in glede Ogrske obstajajo pre- takle rov, pa je imel previ
tej upravičene sumnje, da italijanski upliv veliko bolj koristi Be- neprestano v vojni, in menda je bil celo ranjen, gotovo je bil ra U Kunu in njegovim pristašem kot jim pa škoduje.
V vsakem slučaju je bila velika demonstracija delavskega raz-i - -— -- - , 'T—""----V" ' r -- -	- - - - ------, p.itlli„ _ 1 hk
navadno, (da, navadno) žensko in jo vprašal, če ima hišo in vrt.l lon,Je ** ,Jhko domov, tod*
reda izjalo\ 1 jenje in Nemci, ki so smatrali to demonstracijo za pro-j
jalovljenja.
Splošna stavka je bila pro-bolj še viška odredba in vzroki, da j^' bila taka, obstajajo še vedno naprej. Če se je končala s tem, kar moremo smatrati Je za splošno izjalovljenje. je to znak. da mase delavskega razreda v Angliji in Franciji ter celo v Italiji ne sim-patizirajo z boljševiki. Brezobzirni agitatorji so to brez dvoma vedeli vendar pa so upali, da bodo mogli izrabiti v svoje lastne svrhe vplošno nezadovoljstvo radi visokih življenskili stroškov In splošne ekonomske nestalnosti.
Ta načrt se jim ni posrečil in vsled tega je demoracija tem — močnejša Brez vsakega dvoma je, da skušajo pri.-dete vlade vse, kar je v njih min i, da izboljšajo ekonomski položaj, ki pospešuje boljševizem. Zadnji dnevi so nam pa pokazali, du bo stvar boljše-vikov le malo uapredovala, dokler bo imela javnost vero in zaupanje v napore odgovornih oblasti.
parnik i so prenapolnjeni in tiso sokosti? Pritrdila bi mu, četudi bi ne imela hiše niri vrta. Kajti prav j!'^ Potl,ik°v čaka na prostorov. Bo lahko bi se zgodilo, da bi ji princ kupil oboje, kbi bila pa zanj' Je Je' tIa se neka-i , i,Sil Pikate
test proti krivi. nosti mirovne pogodbe, se gotovo ne vesele tega iz.|r»ievno je, da je ženska pritrdila. Kako bi ne pritrdilo njegovi vi- J ^
Protest Venizelosa
Grški ministrski' predseilnik Venizelo« bi rad vedel, zakaj se Združene države vdeležujejo podajanj med Bulgjrsko in zavezniki glede mirovne pogodbe. To je isto vprašanje, ki je mučilo že številne Amerikauce.
Združene države niso bile nikdar v vojni z Uulgarsko. Diplo-matični odnošaji z Bulgarsko niso bili nikdar prekinjeni tekom dobe, v kateri smo se nahajali v vojni z Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta bili zaverniei Bolgarske.
Bulgarski poslanik je ostal na svojem mestu v Washingtonu. Mi sami smo imeli diplomatičnega zastopnika v Sofiji. Ta je odšel v Solun r bulgarskimi pooblaščenci, ki so naprosili generala Fran-ehet d'Esperey za premirje.
Kako morejo sedaj Združene države, ki niso bile nikdar zaposlene- s "-vrainofitmi proti Bulgarski. sodelovati kot vojskujoča se sila pri sestavi mirovne pogodbe z Bulgarsko?
Imamo prijateljske pogodbe z njo, ki niso bile nikdar prelomljene. Ce ne kot vojskujoča se sila, v kateri drugi vlogi morejo Zdr. države stopiti v mirovna pogajanja z Bulgari?
Nekateri so trdili, da lahko postanemo stranka v mirovni po-godbi z Bulgarsko. ker vsebuje ta pogodba določila glede Lige narodov. Zastopniki Združenih držav so že podpisali m irovno pogodbo z Nemčijo, ki obsega isti dogovor glede Lige narodov. Kmalu bodo tudi podpisali pogodbo z nemško Avstrijo, ki vključuj« isti dogo-.vor. Odobren je tega ali onega dogovora bi nas spravilo v Ligo.
Argument, da moramo podpisati mirovno pogodbo z državo, s katero živimo v miru, da si tem potom zagotovili* svioj vstop v družbo narodov, je preveč sofistjeen, da bi ga rasno vpoštevali.
Veniselos pa dvomi o primernosti ameriške sovdeležbe pri sestavi mirovne pogodbe £ Bulgarsko ne radi tega, ker hočejo naši delegati ie tretjič podpisati dogovor glede Lige narodov, temveč rsditega, ker razpravljajo in sklfjpajo o — teritorija!nih uravnar
velika potrata z ozirom na brezmejne dobrote, ki jih deli podnevi in ponoči svojemu narodu.
Pred uhodom mu je podaril forman srebrno varnostno svetilko. V tem je uprava rova napravila veliko napako. Zakaj mu dati umetno luč, ko je vendar njegova osebna svetlost tako filna in mogočna, da prodre v najtemnejši kotiček silnega kraljestva?
In če je bil dar že ravno potreben, bi morala biti svetilka naj ■nanj zlata ter okovana z najraznovrstnejšo drag.-^eno šaro.
Princ je vstopil na vzpenjačo ter se pogreznil.
Milost božja, ali bomo izgubili predobrega princa ? Ne. ne. ni-kake skrbi! Uprava rudnika je dobra. Od jutra r!o popoldne se je vozil 11a vzpenjači ži v tovor premogarjev, in če bi se imela vtrgati, bi se vtrgala pod njimi. Prava škoda. Kaj je doset premogarjev
v primeri s princem? In gotovo ni bilo med njimi nikogar, ki bi se rajši ne ponesrečil kot da bi se princu zgodilo kaj slabega.
Na dnu rova je bilo na nekem tramu zapisano z apnom:
— - Pozdravljen naš princ vojak!
Princa je to neizmerno razveselilo. Prosil je kredo ter se podpisal. S tem je jasno in neovrgljivo dokazal, da zna tudi pisati, ne pa samo — vladati.
Višek vsega pa pride. — Starcu majnerju je vzel princ iz rok kramp ter udaril po skladu premoga. Glej, čudež božji, bogata plast premoga se je odluščila. Ne pod prineevo besedo, pač pa pod krampom njegovim!
Ta velezanimiv dogodek bo ostal z zlatimi ""kami zapisan zgodovini kraljestva. Pozni in pozni rodovi se bodo solznih oči spominjali velikodušnega princa, ki se je tako pošteno in krepko zavzel za — trpeči delavski razred!
Svojcem in prijateljem v stari domovini pošijite razglednice druge konvencije JRZ. Stanejo 5 centov komad se. dobe v glavnem uradu JRZ. Pošljite naročila na A. J. Terbovec, tajnik, 3637 -3641 West 26th St„ Chicago, 111.
• • t
Tretja konvencija JRZ se vrši v mestu Clevekndu in sicer v mesecu septembru. To bo ena najvažnejših konvencij v zgodovini ji goslovanskega naroda. Tn bo prilika slišati željo naroda kaka naj bo vlada in ustava Jugoslavije. Ali bo vaša organizacija zastopana na tej konvenciji? Ako se vaša organizacija se ni pridružila JRZ. je sedaj zadnji čas, da to storite in podkrepite fs&reno in splošno željo naroda. Govorite o tem na vaši seji.
Znake JRZ dobimo vsak čas. Vsak rodoljub bi moral nositi tak znak in javno kazati javnosti, da je republikanec. Tneat "solid silver" znakov stane $6.06, posrebreni znaki stanejo tncat $3.00. — Posamezni znai 50 in 25 centov. Pri naročil za manj kot tucat Jtn*-
kor je priložiti ie 5 centov sa poštnino. Narooe se pri A. J. Terovec krajini. Gradi se pas zemlje, ki bo m posvet©vaj- tajpuku, JS& . 36*1 West 26tk St* Chicago m,	vezal novi svtt s starim Ur Ala-
da se razmere bolje urede.
KJE BODO ZDR. DRŽAVE PREMOSTILE PACIFIK?
Vojna i\as je naučila velika več zcnil jipisja k« t so ga poznali kdaj preje \ svojem življenju. Med drugimi le'jai smo uvedel i. da n" Nemško morje ali takoivano S< verne morje, kot ga imenujeji Angleži, sploh nikako morje v na vadnem smLshi besede, temveč b obširna plitva mlakuža.
Ravno taka mlakuža jc Berm-govc morje, plitev kos slan.? vode. . 1 j »ostaja vedno bolj plitev radi neizmernih množin zemlje, katero z:tnaša vanjo ena največjih rek sv. h, - Vukou.
V nedolgem času bo celo Berin-govo merje izpremenjeno v suho zemljo. Celo sedaj lahko vidimo, kako se vrši ta proces. Zemlja, katero prinaša Vukou v morje, vrši isto nalogo, katero vršijo od padki v mestih, kjer pokrivajo ve Jika ozemlja ter nudijo prest or za ne ve eeste.
Ta reka j«1 st varite«! j ica zemlje 1er je v zaduj -m stoletju d xlala na tisoče kvadratnih milj ozemlju A laske. Zgradila je celo ve likansko Vukou ."telto ter napravila vodovje ob obali tako plitvo, d-j se celo majhne ladje komaj približajo obali.
Ko bo postalo Bering morje Bering dežela, ba to kaj dragocen kos zemlje. Tla bodo iz van redno rodovitna in podnebje bo zn.erno radi \elikega pacifičnega morskega toka. ki bo tekel v bližini obali.
Medtem pa se rsi še neka druga, veliko bolj presenetljiva in intra geologiena izprememba v isti po-
m ,
':'.v
Bik; ii^jsi.!,




Jugoslovanska
a —
. _ a Katol. Jednofa
IhMwi leta 18% - lakarporiraaa leta HM, Glavni urad v	M1NR|
GLAVNI URADNIKI: ?redi6dnlk: MIHAEL ROVANŠEK. box 2S:. Cunemaocfa, pa Podpredsednik: LOUIS BALANT bo* 10« Pearl Ave. lAiralo. C hI o. Tajnik: JOSEPH PISHLKR. Ely. Minn. BlaeuJnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn
Blagajnik n«ixplafanlh amrttiin: LOUIS CCSTEI.IX5. B&Hda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: >r. JOS V. GRAHEK IU E. Ohio St.. N8. Plttabur«b. P».
NADZORNIKI!
fOHN OOUŽE. Ely. Minn.
\NTHO.\Y MOTZ, 9€41 Ave. M. Sou Chlce«o. IU. i VAN VAROGA. 612« Natrona. AUe> Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
;REGOR j. PORENTA. box 17«. Black Diamond. Waah. LEONARD SLABODN'IK. box 480. Ely Mina. fOHN R'IPNIK. S. R. box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432-7th St. Calumet. MIcS.
'OHN MOVER.W C24-2nd Ave.. Duluth. Minn.
MATT POCORELC. 7 W. Madison S L Room BOB Chicago. »It
iiTn/iv T*. ^ „	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
ILDOLF PERDA.V. «02« PC Clair Ave . NE Cleveland. Oftlo RANK SKRABEC. Stk. Yds. Fta box C3 Denver. Colo. .REGoR BRESCAK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa.
Jednotino glasilo: GLAS NARODA.
d0p'^1- t,kaJoC1 •• uradnih sa.lev kakor tudi denarne poftlljatve naj a* •oaujaJo na glavneifa tajnika Jednote. v.se prilotbe pa na predsednika porotne*« •auora. .Na osebna all neuradna pisma od strani članov se n« bode oiiralo.
_ Joeoilovanska KatolWka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom ca obl-en pristop. Jednota posluje po "NaUonul Fraternal Congrsda lestvici. V blaga J-°°°	dolarjev). Bolniških podpor, poflkodnln In «nrt
n Je že lxplačaUa do S1.&00.000 (en miijon in pol dolarjev).
, ., ^lnl3ka ,p<fl>ura Centralizirana. Vsak opraviCen oolnlk «| Je sveet da •obl podporo, kadar Jo potrebuje.	'
f«n kle^Tih J!d«l>tD« ruxulh naprednih slovenskih saaelbinao. ' filanl aS	° VBtaDOvUev Duvih I>™Stvo ee lahko vstanovi •
Za nadaljna pojasnila se Je obrni U na glavnega tajnika.
ko s Kamcatko.	Zll og|ase priub^ene v na-
l Oglpl 1U zemljevid bo vsake-	šem listu, ni odgovorno ni-
nu pokazal, ,la Je uajti ob juini	ti uredništvo uiti upravni-
oeji Beriugovega morja e.-l vene« »tokov, ki ^e stezajo o<l ameriške •bali do afijske. TI otoki, t iko-, ^vani Aleut i. predstavljajo steLie '»odočeua mosta.
Cela verisja ^fk ot(.kov ;e ]>>«"-:•--i, a stalno dvigi»Jier j«> p«» m>>.e iju geologov pripisovali ooč::<ue-1111 krčenju z-nieljske sk.»;-i.- ob ni vUini. Sempatam s«» poja\i .edno k.ik otok v onem morju ter jjcmaga li koucčni zgr;«litvi mo itll
Cir* št v o.
BELA KUN HOČE V ARGENTINO.
London, Anglija, 24. julija. — Bela Kun. odstavljeni glavar so-vjetuve vlade, je naprosil zaveznike. naj mu daj« varno spremstvo v argentinsko republiko, kjer j namerava /.ive|i. Tozadevno po-
ročilu je dospelo z Dunaja, pa ni Pred nedolgim ea*om je uaen !potrjeno.
krat vstal neki .tok iz oee:i'i»	____
itivd 1'ual.iska i:i 1'ninak. V no:*t
Videli , :ur| lf' čuden 0--I1,), f PREMOGAfiJI ZAHTEVAJO $8 ki je 1-azsvetl.j.eval morje dr.le^ na-j ZA ŠESTURNO DELO.
)krog. Koncču > sc je dvignila či-!	_
na skala, obdana o<l dima in pare e.P„ntftB n, ... -	XT
ter počasi rast!a. dokler ni pi ed-j - Scranton..• ; ^ - Na
Javljala piramide, visoke M^™* »r*?* * ™
.-li,.,- t« «i • i.. - piemoKarske unije za Scranton «Mje\. j a sKaia je dobi a una :., i. i- • - . , , :i«-»osh»v	okolico ..e ve.- sto delegatov
. *	glasovalo, naj se stavijo tlelo.la-
iv i bo nvist zgrajen, bodo Iik-i jab-em sledeče zahteve-
nasi t.unei .potovali direktno oo	,
<opn.m v Pariz kajti m, ,' ie„, pjJuV Se morajo zvišati za šest-•aseai bo /e zdavi.aj zSraj..,i tune! deset odstotkov; najmanjša plača predor) pod Angleškim kanal u„., naj bo osem dolarjev na dan de-'"	Anulno ln Ki am i i >. Ja naj se po šest ur dnevno. .'.
NEDELJA 3. AVGUSTA JE JUGOSLOVANSKI DAN
cikaških Sloyencey in drugih Jugoslovanov.
Na ta dan pri rede čikaške in okoliške organizacije Jugo. slovenskega Republičanskega Združenja velik izlet (piknik) v Stickney Park na Harlem Ave. v Riverside, 111. Izletni prostori bodo odprti vdeležencem ob 10. dopoldne. Na spore, du bodo razne igre, ples itd.
Igrala bo čikaška Slovenska godba. Za postrežbo bo pro-skrbljeno. Vstopnina za osebo 50c.
Izstopite iz Lyons kare na Ogden- in Harlem Ave. (na ovinku) in od tu imate še deset minut hoda po Harlem Ave-do parka Stickney, kjer se bo vršil piknik.
AU STE BOLNI?
Ako Imat« kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo In ne oziraje ee na to, kateri zdravnik vaa nI mogel ozdraviti, prldit« k meni. Vrnil vam b* vaše zdravje.
Oddat Jenje ali pa- pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vw zdravim enako: bogate In revne. Jaz tem v Pitsburg.iu najboljši ipecijallat za moške In sem nastanjen ie mnogo let. Imam najboije opremljen urad. tudi stroj za X-žarke. e katerimi morem videti skoz "a» kakor akozl steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri ae nahaja* |o vse vrste domačih In Importlranlh zdravil. Ne bodite bojeCi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem Jeziku. En oblak vaa bo prepričal kaj morem za vs« storiti.
Imam Erllchov sloviti '.O« za krvne bolezni In ozdravim boeznl v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti/, koine bolezni revmstlzm. Želodčna In Jetrne bo. iezni. srbenj« mozole In vae kronične bolezni.
ZMERNE CENE.
Prof Dr. H. G. BAER
311 Sondrfield St.
VAŽNO. — Odre* to ta »»wwfl * aeboj.
Pittsburgh, Pa.








K Jo je izumil sovjetsko oblike
vlade

iz domovine
Trbovlje,junija 1919.
m it;, t
Ljuba mati! Po dolgih letih Yarn zopet pi-
REM PRAVI LETO: _ IDEJA. SOVJETSKE VLADE JE W-j^X/Sii."™0 VeD'' &
j Naznanim Vam, ljuba mati, da --sem jaz, Vaa sin Karol, se vedno
Ko je bila boljševizma, so
I* JO JK AMEJUKANBC PAWL DE LEON, O KATE-mi: — IDEJA SOVJETSKE KABLA IZ NJEGOVE IDEJE.
oživotvojena sovjetska oblika vlad* v Rusiji z zmago ' I,ri življenju, če sen: ravno sedaj i mnogi domnevali, da je to novo pojmovanje vlada j l*1* sk»ro P(1i let v vojni, ševe-izključno rusko v namenu in cilju. V zadnjem času pa so prišla po ^a so:ii me<* tem časom vse pora-roeila, da je Nikolaj Lenin, boljševiški ministrski predsednik, sam |lil kar 80111 si bil Piei prihranil pripisal idejo sovjetov nekemu ameriškemu socijaiističoemu pisate-'m	ste 1111 ^ pc-
1 ju — Danielu de Leonu.	slali; vse to mi je vzela bolezen
Ta poročila so bila zelo medla in celo ameriški socijalistični in 'Uz pr*d/ar meseci, Pf^1 radikalni listi so jim posvečali le malo pažn je. Robert Minor, neki ,V .Ž0/-	J- .Seni.	V- Tr"
ameruki kartonlst, pa je dobil avdijeneo pri Leninu ter prodal nato ]tQv]*h Pn ni0i! ,t0tl	na
svoj* za p ink e Amo lWh-Gle«cot-ju, poročevalca newvorskeea li -i^^»J« m delam tudi tukaj. Sta - World" v Berlinu,	*	,,a mi «v«ta bolj slabo gre, ker
,„ .	sem vcdnn bolan,
rekom pogovora z Mmor-jem je rekel Lenin:	prav le o Vas si
.., Ampriku JC" V^^ 1 ^ ° ^ A iTAlilrn ««T	nnnAlitlt /^.■»JA	t* J) O 3.S pi OSlITIj
viti razvoji so mogoč
muliral idejo sovjetske Mour. ni je w.ijniu im.iruiniH iijtTKU^c mr lr,	••	,	. ,
.	. . % J . ,	A - , ,	• so mcji	bratje in sestra, ker me
Bodoča družba bo organizirana v smislu sovjetov. Obstajale bodo so /elr>	^ ^ ysi ^ pro
vjetske. m- pa zemljepisne meje narodov. Industiijalni unijonlzem sdm y.,s tudi/c.e bi mi u !ia. je temelj«, stvar To gradimo sedaj.	pomaeati, - ker bi si md kakšno
Kdo pa je bil ta Daniel de Leon?	ebleko napravil, pa nimam denar-
,n	»»log« je igral v radikalnem gibanju v ja dl.iali pa Uuli fle morem ker
\ , , , . , . .	sem vedno bolan, odkar sem bil
1 lamel de Leon je bil rojen leta 1852 na otoku Curacao, v bli-|v vojnj
iini nhaJi Venezuele. Bil je Amerikanec le v najožjem pomenu be-|	•
M*ie Prihajal je iz aristokratske španske družine. Njegov oče, Solon
me "manj stalo kakor tukaj.
S'Hlaj Te in Tvojega moža še enkrat lepo pozdravim in vsa moja družina ter pričakujem hiter odgovor. Z Bogom!
" iiiiiiu! -jrui jr itnci ijtumi :	,	„	.	-
, , , ...	, #w .,	, «, X| — Prav lepo \ as prosim, da mi
je velika dežela, velika v tehnikah uspehih. Čudo-	,. „ , ^ . . \ , v ,r-
. .	„ . . , T * . . .	Uar lutro odpišete, ce ste se Vi nri
.ogoei tam. Amerikanec Daniel de Leon je prvi for, zdravju in tudi -e kaj veste
jetske vlade, ki je vzrasla na temelju njegove ideje. _ lnni!	-n	. ' '
posebno Bogu zahvaliti in I-uržki Materi Božji, v katere varstvo sem se vedno priporočal Lansko lcio na sv. Lovrcnea dan nisem mislil, da bom še kdaj videl svoje domače, ko je Italian vsul na našo josrojanko topniški b.'bur'-i jgenj in je ena granata padla v ravno pred nami stoječo skalo, tako da!
se je vsa sesula na nss. ••'rije zra-,-_B11U .,a..A|,m _ . ven mene so bili na mestu mrtvi,; / ArAflt 1 Villfi\KA 7 A» ker jih je kamelje zasulo Jaz se i	1	LH
nc moreni na>>uditi, kako da sem še ostal. V jeseni sem bil pi tudi jat/, zbolel in sem šel 16. oktobra v bolnišnico. Tista bolezen je bila velika sreča za mene, kajti ko bi bil še 14 dni na fronti, pa ne bi bil sedaj doma. ampak v italjauskem ujetništvu, ker je bil ob koncu vojne ujet ves 17. polk, pri katerem sem tudi jaz služil. Ve.iko hudega sem skusil v teh letih, zato seui pa tudi jaz l olj za nič, vsako delo me t;il;o zmuči, da kar nič ne inqrem.
KAKO NAJ SE OBNOVIJO
VAROVANJA
a« L-,,, > I..I z,lr.vnik ter bo^at posestnik. Kot * rok je bil vzge „„,, \'-ui.„, Lfc Mike j« .1.. U..., v tradicijah in ol.i.ajd, juzno-ameruke fCTdalue ansto- ,V ktn;l,„ ztt „agovor. .
Kraeije
S^idaj pa končam in Vas, ljuba mati. prav lepo pozdravim, kakor
Perušica. Jako
rad bi bil, ko bi se mi tudi bratje
Ko je »ril star dvanajst let. pa je poslal oče v Evropo, da završi j sestra oglasili svojo vzgojo. Pohajal je šole v Hildesheim v Nemčiji ter odšel!	Naslov *
tati _ _
nato na vseučilišče v Lev d en. Španščina je bila njegov materinski	Karol Zavoltvšek
jezik vendar pa je govoril povsem gladko angleški, francoski in	Sa\sski rov
m-mški V stanu pa je bil čitati v nizozemskem, portugalskem, ita-	pošta Trbovlje
lijanskem, latinskem in starogrškem jeziku.	'Jngo«laviir
Mati so tudi še živi. Ti bodo že tudi oni pisali, saj so t-udi oni dobili od Tebe pismo. Pri nas smo tudi Še vsi živi. Najmlajša je Ke-zika, ona bo v jeseni o sv. Tereziji stara tri leta in dva sta starejša i;:nta>; dve dekletci sta pa že poprej umrli. Pišeš, da jih je v Ameriki mnoge pomrlo na španski bolezni. Jih je tudi tukaj veliko pobrali. V naši vasi pa, hvala Bogu.
Ko
Sp. Štajersko
V zmislu jako liberalne nared-be Treasury Deparmenta more vsak bivši vojak, katerega vojno zavarovanje je izteiklo, vzpostaviti isto tekom devetih mesecev po zapadlosti. Sledeča pravila o-i značujejo, kako naj se zavarovanje obnovi in kedaj se zahteva zdravniški pi-egled.
1. Za slnčaj, da ni bila premija j več vplačana od dneva, ko je bil zavarovanec odpučen iz vojske:
a) Ako ni preko treh mesecev, kar je bil zavarovanec odpuščen, se zavarovanje obnovi, ako je en«>-slavno vpošlje zapadlo premfjo, pod pogojem da zavarovanec še
^—POSLUŠAJTE MOJ—9
.. NASVBf!
Cena Kronam je sedaj zelo ni^ka.
Pomagajte svojcem v stari domovini ter jim pošljite denarno pomoč
sedaj.	*
Neposredna brzojavna zveza z Jugoslavijo.
Jamiim za vsako denarno poiiljatev, ter pošiljam Iste v Ljubljansko Mestne Hranilnico v Ljubljano, katera izplača neposredno In popolno vsaki znesek vašim ljudem v domovini.
Ako ne Xelite poslati denarja sedaj, si pa lahko zagotovite to nizko ceno kronam s tem, da kupite menjico (Draft) za sedanjo ceno ter jo v bodoče porabite In si s tem prl-iranite denar.
Za vse podrobnosti glede denarnih poiiljatev n potovanja
kra], se obrnite vedno in edinole ni .naslov:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenue,
Vstanovljeno pred dvajset *eti
da pride kolikor m o moče hitro na to poslednjo stopinjo.
Ivan ''ankar. * *
*
Ko UHjrilni čut ljubezni vzame drcigi mir siva, •»in!, edini ozdravi m prenosnega gorja.
P. Pa i kova.
je vrnil v Ameriko, je praktieiral nekaj časa pravo v Te-\asu, nakar je postal urednik nekega španskega lista, ki je deloval. My J()iin piakjeff je dobil m oproš- enje Cube. Pozneje je postal učitelj latinščine, grščine in ^ pi^o •
matematike v Westchester, N. Y.	'	^^ ^ Mengiu>
Pozneje je obiskoval Columbia šolo za pravo, kjer je dobil več	Iq juu jqjy
»dlik ter poMal docent v depart mentu za medna* odno pravo vsled: preljubi brat! uspešnega tekmovanja za to službo.	.Vajprvo Ti v.st skupaj prav le-
Zanimivo je zasledovati, kako je prišel de L?on v stik z delav- pozdravljavmo. Tvoje pismo skiin gibanjem.	dn<i 1G maJJ1 smc danes doblll
I)o imenovanega čaaa ni kazal nobenega zaniunnja za delavsko it t.sie^a, ki si ga pisal april:-, vprašanje, a spomladi leta 188G je bilo zaznamovati v mestu New smo tudi pred 14. dnevi dobili in Yorku veliko število stavk. Nekaj čaaa se de Leon ni zanimal za te -me, tisti dan odpisali *ta\ke. Pričel pa se je zanimati za stavko uslužbencev pouličnih kar. Vem. da Te skrbi, kako je z na-I I je bila najbolj važna v onem času. Potem ko jo je nekaj časa za- mi. kakor tudi nas za Tebe. Mi sledova), je pisal Henrv Ceorgeu. da je čul. kako ga nameravajo de- nnamo ves čas med vojno enako latei New Vorka nominirat iza župana in da v t:ik. m slučaju lahko Pomanjkanja nismo trpeli nobene-računa na podporo de Leona.*	7.1 slu/.tli .1110 ves čas prav do-
(ieorge je bil nominiran in čeprav ni imel de T con nobenega na- bro To je bilo uajliuje, ker je bil mena pridružiti se delavskemu gibanju, je vendar zapustil svoje Miha 2 leti in pol pri vojakih ter mesto na Columbia vseučilišču, ki je s sumom za dedovalo njegovo v»-s čas v najhujših bitkah. Pa. ka to bob.'znijo. Martinščev Jura delavnost. Nato pa se je popolnoma posvetil kampanji.	hvala Bo«u. bil je ves ^as zdravje tudi umrl. pa on je že dalj čas«
Leta 1 nh<> im* je pridru/il de Leon Vitezom »kla (Knights of in mu ni nič ialega pripetilo. Labor 1 V par letih je zav/» l odlično mesto v tej organizaciji ter bil Sedaj pa je na.Koroškem v vo.ni večkrat izvoljen delegatom na narodnih konvencijah. .	z«|»e.r Nemce. Kavno danes smo
Od N*ta	naprej se je stalno boril proti gotovim glavarjem dobili pismo od njega in Tvojega,
v t« j organizaciji, a ni imel dosti pristašev, da bi zmagal s svojimi ■ 0,'a naenkrat. Ne morem Ti popi-zaLitevaiui »Vslcdteita je stopil izorganizaeije s sedmimi tovariši	kako smo bili ve.seli obeh pi-
ter ustvaril s Central Iiabor federacijo skupaj socijalistino strokov- ^etu. Miha nam že pofirej ni bil 110 in delavsko zvezo.	pi-al 14 dni. Sedaj se ga veselimo
laeta IbHti je narodna konvencija socijalistine delavske stranke ,,;l <l'1>ust. France je bil pa ves 7 veliko večino glasov sprejela to novo organizacijo, katero je oži- ?HS doma. Je Inl oproščen radi fn'i, votvoril tie L*-ou. Tekom tega časa je bil de Leon Aečkrat kandidat	v|di-
• <wijalistn-ne stranke za kongres ter je tudi kandidiral za governer- Kako j»a kaj Ti, ljubi brat? Preja tlr/.ave New York.	P^ši, ali Imaš misel ]>riti do-V dobi meti 18% ter J90T> se je veliko zgodilo v soeijalističnem U|,JV fc Mterlkrat in če si sedaj že gibanju v tej deželi. odenjen, ker nič ne omeniš. Sedaj
Redna stranka ju bila Rocijalistična delavska franka, a usta- Jih ^ ^	^ Amerike, in
ii v tej nis* bili zadovoljni s taktikami, katere je uporabljala v po- ,ca<1:,r šel. ako boš moi»el, kupi lan nih kampanjaik Takratni levičarji so verovali v volitev kot	^ °,jlc'k< - Tukaj stane 1110-
v »redatx «v s katerim je mogoče izvesti izpremembe, doeim je Vila skd ol)leka ^ klon- Vsi bi "el° tbhmiea prepričana, da je volilna moč nezadosten, čc nima .za seJ»oj ia<h	da H	Srtpo že-
mdustrijalne sile. Posledica je bila razkol in levh-a je ustanovila s«-;llJO °te 1,1 matl' 1)1 ^ onkrat dan jo aocijalistieno stranko.	vs- skupaj videli. Bog daj kmalu
lie I#011 pa je atal na strani Soeijalistične delavske stranke t"r tlatl sre,:U1 cas!
vedno živi. Za tako obnovljeuje	* * *
ni treba ni posebne prošnje ni Komur je "karijera"" vse nebo. zdravniškega pregleda.	krog tvoje glave išče ie nimha
h) Ako je zavarovanec odpu- ^-a svoj namen — in če gn «ic ščeu že preko treh mesecev, a	dobo,
je samo en otrak umrl za to bo-1 manj kot devet mesecev, se zava- ljubezen mu spočne la hči je — kvnij.. da si ravno jih je bilo ve -jrovanje obnovi, ako se dotičnih	hlimba.
iikc bolnih Pri mis so bili vsi bol-i nahaja v vsaj tako dobrem zdrav-	Anton Medved
ni Mene pa ta ;ii Lilo doma. j ju. kakor se je nahajal za časa. ko	* * *
bil sem še v bolnišnici, doma p:i je bil odpuščen; to mora navesti Komur je živeti samo hoditi 's tudi vsi na postelji. Drmaževa de-j v svoji pr.ošnji in ob enem vpo- trebuhom za kruhom'*, l»o seveda kieta sc prišla toliko, da so sku i^lati zapadlo premijo. Ni treba sr' "iiega ^e čutil, če si je le dobro jltale vsak dan lip<»vega čaja, ker j zdravniškega pregleda.	napolnil poglavitni ta del sv.ije«,- i
pravijo, da s<. le ob tistem živeli, j e) Ako je bil zavarovanec od- telesa in če <ra poleg tega /,<»b ne dokler so bili bolni in di so dale puščen pre<l 1. januarjem 1919. boli ali mu kaj drugega ne dela živinii tej- svinjam jesti. Po dni- more obnoviti zavarovanje ka- nadlege. Kdor pa je zare« človek, god jih je tudi veliko pomrlo. V darkoli pred 30. septembrom 1919 vreden tega imena, človek v ti iiresjah je u i.u 1 Kolih m sti*ra Ce- j pod istimi pogoji, navedenimi v stem :» >m?nu, kateri nas stavi kutka Tistemu Jakobu, ki ie bil prej pri nas za meinarja, je umrla [zena ter mu zapustila j>reeej o-trok, pa je zopet oženil; sedaj iuui tisto Ivančevo Irčko. Pokojnega ^letelkovcga ilartina žena v DrgančaJi tudi umrla.. Na Kojah je umrl Travenčanov oče in starejii fant, v Grobijah pa Con-kov Janez in še mnogo drugih, -si
zgornji točki.
2. Za slučaj, da je zavarovanec	a';o l),:1-v hotel, misliti samo m izplačal vsaj eno premijo po svo- 011 '"'uti. da je ud velike dni
jem izstopu iz vojske, a potem ni	žiue, velikega telesa ud in kar za-
več plačal:	de*.a to družino, to telo. čuti. b« di
a.) Ako je zaostal v plačevanju	žalostno ali veselo, tudi on.
ujen voditelj. Ko je bila leta 1905 ustanovljena orga-
1/ vasi jih je veliko ostalo v voj-
rfprejmi najlepše pozdrave od sta riše v, aes^r? Johaue in bratov.
k»mu pol------------„------------- -------,
nizm ija Industrial Workera of the World, je bil de Leon vodilui de- 1,1 1 ^i-alju s^a oba umrla zdaj legat konvencije ter pomagal sestaviti poslovnik. Na četrti konven- *** kupd n,ljn eg. leta	pa se je anarhistični element pola.til kontrole ter iz- U.V •l,.uas ,pa	ponavadi,
bnaal « poslovnika klavzulo, ki dol«-, politično akcijo.	imamo konja m kravo ter
lie I^ou je postal nato uredxxik - Weekly Peor le", organn So-	i
e i ja listič ne delavke stranke, pisal uvodniki knj^, pamflete ur'f 101,0	Tuk?J JC,
debatiral po edi deieU o vprašanju aocijalizma.	dražja kaj vee p,sem dmun-
Prisostvoval je mednarodnim socijalističnim konvencijam v
K, ropi kot Vklegat Soc.jalističue	f™***" |g	r"s* Z Bom** in Marijo r N& svidenje!
protmk i.oru-a HiikviU. prizuanega voditelja socijt.listične stranke
1 uirl je-du# II. maja 1914 in z njim tudi Soeijclsstična delavska T - r t,1p .Jt --.	J'.»zet tl>)r\at p^»e:
,	,, ..	Ledeča vas, 15. 6. 1919.
teprav ta stranka se vedno obstaja, ima vendar le nekako •, - .	_.trR,
^ članov ter je dobila nekako 30,000 glasov pri zadnjih prei-j^^^^	Te najprej
aeduiakih v ob u ah.	.	.	_ •
.. ,	.. ..	. .	s r c 110 Ic^po pozdra.vim in Ivujega
V nekem pamfletu ' Socyalistiena rekonstrukcija družbe" je mo-a |er ^ d& bi y dootle
irjavd de Leon naafcdnje:	le mcje Yrsti,e pri najboljšem
Delavnice, ladjedeltue^ tovarne - sploh mehanične napra-1 ,dravjtl in ^dwoljnosti. Nazna-
ve « produkcij«, ki se nahajajo sedaj v rokah kapitalističnega r*z-lnim Ti da sei„ dobil Tvoj(1 pi?I110.
r 1 ~ ^ t« bo trefea "vseti", ne v namenu, d* se jih uniči, -]Prav veseli me. dn po tiko diA
temveč v namenu da jih -drži", v namenu, da se izboljša in po- ;.asxL katerega smo preživeli
veča vse dobro, kar se skriva v njih in kar kapitalizem zatira, v —(brez vedntasti eden do drugega
kratkem, vae t- naprave bo treba "vzeti in držaL", da se jih r,51;zop^t dobil poročilo, da si še med
zaeiviliiarijo. Nekaj ramo nasprotnega pa je s "politično s^ilo". livimi. kakor tudi Tv<y mož. Pišeš
To bo treU vzeti v namenu, da se jo odpravi.	mi tlldif kako ^ si bila hplna.
U tega kledi, da je cUj političnega delavskega gibanja izkljncno M..ja žena je tudi bolna, zdrava
lnatruktiven. Vzemimo, da bi pri kakih volitvah razredno-zavedna < popolnoma ni bila, kar je bila leta
politična panog« delavstva zmagala * vzemimo, da bi bila ta politic 1909. tako	bolna. Sediy pa
na zmaga taka, da bi nas kapitalistični voditelji ne mogli prezreti -1kcliekaj deln, tako dela ž njti,
vr«mimo, da bi bili od predsednik* na vzdol pa do kongresa in c.sta- da ji ni za prestati Delati pa iuc-
hh pulili luli postojank kapitalistično-političnega roparskega gra- m. če le more vstati k«-r «0 *er»aj
delavci predragi, da bi n«j?maU
du, nastanjeni
i
Vzemimo vse to, pa ae vprašajmo, kaj naj stor^ na to T Kaj morajo storiti f
Odfoditi ae morajo m mestu, ne da bi imenovali, dan zopetnega
Ui biU v tak$m slneaju prideW-
taki. kateri nimamo denarja na kupu. Sedaj služi pri okopa vanju vsaka ženska 6 kron. Nadalje Ti ua^uauim, da sem
«e bi ne VVjifM	nv
f m
bob-hal. Fič^tovka je tudi umrla še predlansko ie*.o; sedaj ima na čisto mlado ž.Misko. š»* ne vem, če je 24 let stara. Luštkova Anea je tudi umrla lansko leto.
Vcui, d 1 bi tudi rada vedela kateri so v vojni padli iz naše \asi. Tisti Duh, ki je hodil takrat v šolo kakor Ti in je bil pri nas mežiKirja-. potem Martinščev Ka-r^-1. Laštkov Franeelj iz Gmajne in Pirnarjcvega Franceljna start jši sail. Tako vidiš so 4 padli Iz tako majhne vasi.
Sedaj sen. Ti nekoliko opisal, kako smo do^edaj živeli, zauaprej pa ne vem kako bomo. kajti dra ginja je taka, da ni za misliti. Jaz že pripravljam les, da bi kozolce n.uedil, že od tistega časa, ko si Ti šla v Ameriko, pa ga še sedaj nisem naredil; les se mi bo že ves skvursl, pa ni za pomagati. Ko bi že drugo kako naredil, pa pokriti ne morem, kajti daues stane pri ims vsak škopeul; —4 K. za got o pa še 5 K. Opeka v Brežicah je poprej stala 90 K 1000 komadov, sedaj stane 1000 komadov 1500 K. Vsak žlc-bnik stane 10 K. potem pc šc voznina, tako da pride kf;-Štati 2000 K 1000 komadov, pred-no je doma. DelavcTso tudi dragi. Tesarji imajo po 16 K 11a dan.
Sedaj mislim, da bomo dobili kai*lu nov denar, in sicer pravijo
od treh mesecev in se nahaja v vsaj tako dobrem zdravju, kot ko je zavarovanje izteklo, more obnoviti isto brez zdravniškega pregleda. ako plača vse zaostale premije.
b> Ako je zaostal v plačevanju ve,- k t »t tri mesece, a manj ko devet mest.-ov. more obnoviti zavarovanje, ako se dotičnik nahaja v vsaj tako dobrem zdravju kot za i
Denver, Colo.: Louts Andolšek la » asa odtsopa. kar mora nnvesti v Frank Škrabec. svoji prouji in priložiti zdravniško
Jos. J. Pe.sbel !n Anton Pol.lanec.
Eve let ti. Mirni.: JLcmia (Jovže m Jort| Kotae.
Gilbert, Minn, m okolica: L. Vesel Htbbing, Minn.: Ivan PonAe. Virginia, Mino.: Frank HrovatlcU, St. Louis, Mo.: Mike ejrabrlan. Great Falls. Moat.: Math. CrtJi
Klein, Moot.: Gregor Zobec. <iovanda, N. Y.: Karl SterotSa. Little Falls, N. I.: Frank Maslo. Barbertou, O. in okolica: Frank P01 Je In Alb. Poljanec. Collinwood, O.: Matb. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Cbas«
Karlinger, Frank Meh I11 Jakob Bes-nlk.
I^orain. O. In okolica: Louts
J. KumSe in M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogovSek.
Youngstown, O.: Anton KtkelJ. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge. Pa.: Frank Jakfle. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brought00. Pa. in okolico: Antoa Ipavec.
Burdine, Pa. In ekoUca: Jobs
Demšar.
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, VM
BovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Ant, Kozoglov. Dunlo, Pa.: Joe Oahaben. Export, Pa.: lxjuts SrpanClC. Forest City. Pa.: Ifat. ^mit) in ft, Leben.
NASI ZASTOPNIKI.	Farell Pa.: Ant. ValentlnClC.
kateri so pooblaSCem pobirati narofi-1 Gre«sbu^'	okoUe»: ^
nino za dnevnik "Glas Naroda". ! Novak.
Naročnina za "Glas Naroda" Je: i Hostetter, Pa. la okolica t VranU Za celo leto $4.00; sa pol leta $2.00 1 Jordan< za četrt leta $125.	j imperial. Pa.: Tal. Peternel, bx 172,
Johnstown, Pa.: Frauk GabrenJa U John Polanc.
Luzerne, Pa. In ekoUeat Osotnlk.
nasprotji* 7. živaljo, njemu ni moči
Josip Stritar.
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Franeiseo, CaL: Jakob Lovšin
spričevalo in zaostale premije.
3. Ako je bilo zavarovanje for. malno izbrisano, se more obnoviti ob enakih pogojih, kakor zgoraj omenjeno.
A,ko zavarovanec noče ali ne more nadaljevati plačevanja za
Manor, Pk in okolica: Fr. Demlar, Puefckv Cola.: Peter Culi«. Joka Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr« Germ, Frank Janesb In A. Kocbevar Podmilšek.
Salida, Colo. In okoUca: Louis Pittsburgh, Pa. In okollea: u. H. Costello.	j Jakobieb, Z. Jaksbe, Klaricb Mat la
Soaserset, Colo.: Matb. Kernelj. i I. Magister.
Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. I Balphton, Pa. In okolica: Vr^S Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. . Koroscheta.
Chicago, I1L: Jos. Bostič, Jos. Bllsb j Beading, Pa. !a akolSea: J. PezdlH Jos. Bevčič in Jonn Zaletel.	j South Bethlehem, Pa.: Jernej K01
pf.]n vninA -„„„1. , - - • Joliet, ML: Frana Bamblch, Franlf' rivspk
eeio \ ojno za\arovaluino. ki 10 ip	, 1 v i tu w > . •	< PriVt>ejc-
. A ,	.	*	J	Laurich in John Zaletel
imel tekom vojaške službe, more
obnoviti zavarovanje le za del te
svote. ali ne za manj kot $1000.
Premija se plačuje vedno vsakega
Maseoatah. liL: Fr. Augnstln. La Salle. HL: Matija Komp. Livingston, I1L: Mich. Cirar. North Chicago, IU. in okolica: Ant
prvega v mesecu ali vsaj tekom Kobal 111 ^^ o^111-dotične-a meseca	^ C1"«*0' 1lL: Frank
Premijo treba plačati ? červom I 8printfield' 111! Mat,Jm Barboril draftom ali Money Order-om ki ■ W*uke^n' PX: FrilDk Petkov^ naj bodo naslovljeni na: Treasurer j	KaM* ** •kaHcas Tnh3
Of the United States, dočim treba) ^t^mc. Kans.: Rok Firm. pismo nasloviti na: Premium Re- * Bingo, Kaos.: Mike PenclL ceipt Section, Bureau of ^ar Bisk i KitzasiBcr. Md. in okolica s rsant Insurance, Washington, D. C. Vodopivec.
Mick. lo okolica: M. f
Zavarovabii urad prosi vse biv še vpjake, naj v dopisovanju nt pozabijo naviti:	DetrolL MWLi Pan
1.	Popolno ime in priimek ter točni in- popolni naslov.
2.	Vojaški čin (šaržo) za časa.! ko se je zavaroval.
3.	Vojaško ali mornariško orgaJ
Detroit, Mich.: Pan) BarteL Aurora. Minn.: L. Perufiek. ChisboftB, Minn.: Frank Qovie, Jak Petrlcltv
Ely, Minn. In ekottea: Frank Gonio
.. South view, Pa.: Fr. Stalnor. SteeUon, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okoUca: Franl Schifrer.	■ fj
West Newton. Pa.: Joslo Jotsa. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoUca: J. w^t^m Black Diamond, Wastt.: Q. J. P01 renta.
Coketoo. W. Va.: Fr. Koclan.
Davis, W. Va. in okolica: Joba
Bros'eh.
Thomas. W. Va. In Okoileaf '£4
Korencban.
Milwaukee, Wis.: Andrew Fon, Jo« sip Tratnik In Aug. Col lander.
Sheboygan, Wis.: John Stampfei M H. Svetlin.
W. Allis, Wis.: Frank BkoK.
Rock Springs, Wyo.: Louis Ta* ehAr In A. Jmtia.
iiiiiuiu^imiiiiiiiiiniiiiii>iii,iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuai»iiiMiiiiMiuii»»»unn»»M
da se bo dobilo za :i00 kron 309lJ);zaeijo. h kateri je oni čas spa srbskih dinarjev, t; ko da kateri " *
ima dosti denarja, bo precej ob dve tretjini premoženja.
Sedaj sem Ti nekoliko opisal razmere, v katerih živimo, pa to še ni nie. 1 kg sladkorja stane že čez 7 K, 1 liter petroleja 16—20 K in še več. p i še dobiti se ne msre. I*isala si, bi kaj poslala. Jaz bi Ti poslal denar, ko bi vkl;4a, da bi
Anton Alajdič je prejel pismo od svoje žene, katera mu porpča, kako v slabem stanju se nahaja ijarija Lastcmik iz Podvrha, fara Moravče. Omenjena leži v bolniški postelji že dve leti, čakaj«^ smrti, st reže ji hčer, a. zelo .dabo. Mati prosi svojega sina JOHNA UV-STERNIK. ki se nahaja nekje v IJlinoisu, da fel ji pOAUSgal in ji pre^krb.el boljše postrežbo. V slučaju podpore ocenjeni sin lahko posije na
bil tudi jaz pri vojakih skoro dve svojje /iiance. — Anton Ma^ič, ^ * -------J------Box Foreat City, Pa.
- -T;-
V zalogi imamo sledeče: cerkvene pesmi
dal.
4.	Vojaški ''Serial Number' , ako je v vojski.
5.	Številko zavarovalne police, ako mu je znano.
Ako dotičnik to stori, potem bo njegova stvar hitro rešena.
Opozarja se vse zavarovance, ki 0»hajilnk pesmi, i. bv. p. Hrioar,
• .. -	-1__ , ...	missa In HON. s. Jo«. (Pogačnik)
imajo priliko obnoviti zavarova 19 euhar. pesmi (foo«t«) nje. da ako zapadla zavarovalna	jezusovo (Kimovsc)
premija ni vplačana do konca me- ^SShajIlS^ (<SmO*') scea. ko je zapadla, zavarovalni- « pange lingua (g«rbic> na ne bo izplačana v siučaju smr-1(SST ti, če zavarovanje ni hilo obnov- božičnih (Grum)
Ijeno. Treba plačati svoje premi- i *?KE3S5 ILStf* * ^
je redno in ob pravem časti, Xe MiaaA (Chiondow»ki>
rrv - ^ r&tff* 1 ^
X paru tura m 7 staaov ........|1H
i parUrurl In S ftaaov ........ U.M
1 partlturl In B (lasov ........ $t-tt
t partlturl In t ffUunv ..........^f4.1S
Z partlturl In K glasov .......... $S.l«
4 lsUsl .......................... tas«
1 partlturl ln S glasov .......... UM
1 partlrurl ln 7 Slaaov ........ S4.M
I fkUat .......................... tS.ll
S latlal •..•.,........,..,.,.,,.„., SLSS
za ostanite.
fif^fi iforinu
Kolikor map j človek, vidi, tem bolj Jo srečen Hrva «tnpinja je ljubezen, druga pijanost, tretja smrt. Smrt je Kuperlatrv zemelj-ske sreče. Zato naj vsakdo gleda,
MISSA DE AMOELl* (Klmovse) SANCTE JOSEPH (Chtondowakl) •LAVA oak. kraljica «*rbl£) UTANIJE PRESVETEGA
JEZUSOVEGA (Poinur) ŠMAVINIČNE PUMI (Laharoar)-S MARIJINIH ' PESMI (Foerater) ECCE Sacrdoa Magnua (Poantar) OREMUO pro Pontlflco (ChlondowsW)
S partlturl In T s^sov . 1 partttura In 4 slacov . 1 parU tura in 1 glas . I partlturl ln S slaaov par U tura in 7
t lZtlM.
t Iztlaa ..
> partlturl ln t gteaovpf ........ 9S.S8
t partlturl ...................... AM
% part, la S
»•••••■•••••■•t
3lovenic Publishing Co.
. * ■
• i-^i -ji-
OLAS VAftOPA. 25 JTTl 1<M9

----------,.„,„
IZ NIŽIN PARIZA
(LA JUNGLE DE PASOL)
am*
s •
Xa"OUi Haroda" priredi] O. P.
53
(Nadaljevanje.)
Josette je potisnila možu v roko pričakovani denar ter odhV *eia v smeti proii u^est u.
Potem ku je vprašala številne mimoidoče za pot, je prišla pc desetih minutah v neko zaseko, na koje drugi strani so se dvigale »tvari, ki so izgledale kot razvaline porušenega mesta, .Človek bi ittiailil, da je prestavljen v indijski gozd, v katerem je vse polno razvalin stanh svetišč. V resnici pa so bili to le kamenolomi \ C baton.
Na samotni poti je srečala Josette koneeuo človeka, katerega je vprašala za stanovanje Pamproux-a.
—	Pamproux • — - je ponovil mož, ki se je pričel praskati z ušesi. — Pamproux pravite?
—	Da, neki slikar iz Pariza.
—	A, »likar! Do?.t i slikarjev je prišlo v zadnjem času iz Pari zn, odkar imamo tako lepo vreme, Olejte, tam leži takoj eden \ travi. Aii je mogoče pravit
Tudi Josette je zapazila slikarja ter šla previdno v smeri proti njemu, skoz: grmovje, ki je raslo tamkaj.
Neki pes pa je pričel v tem trenutku lajati ter dvignil svoj« belo glavo iz trave. Takoj nato pa se je pojavila druga glava, ona Ptmproui-a ki je bila vsa zagorela od solnca.
Vesel Josette vspriču tega razkritja je bilo veliko. Preko nje nega liea je hušknil tismev, ki je izbrisal vse sledove ravnokar po točenih solza.
t- Dober večer, gospod Pamproux, — je rekla. _ Ali me m
poznate večT
Un je Vital ter si drgnil z rok prst, ki se jih je prijela. Nje gov obraz pa je ostal resen. Vse je kazalo, da je ne pozna več.
—	Gospodična i itrlus, — je rekla. — Ali me ne poznate več
—	Saj je res, — je vzkliknil on.
—	Prejšnje letu ite pomagali pri okrašenju ene dvorane v mo
ji palači.
—	Da, da, oprostite, milostijiva gospodična ali pravzaprav milost I ji va gospa, kajti sedaj ste poročena, kaj ne?
—	Kes, poročena sem, — je odvrnila Josette z mrkim glasom
Pamproux je medtem pomiril psa, katerega je imenoval Ani«
Naio je pohitel k ivoji sliki ter prinesel od tam stol, katerega j« ponudil Josette.
—	Ali nočete sesti, milostljiva gospa? — je rekel.
Nato pa je nadaljeval s povešenimi očmi:
—	Oprostite mi, če vas nisem takoj spoznal. Prav nič niseit bil pripravljen na vaš prihod. Prosim, sedite. Zelo žal mi je, tU vam ne morem ponuditi boljšega sedeža.
—	Tega sploh ni treba. Ali mi dovolite, gospod Pamproux. d«* cede m kar sem v iravo, — je rekla Josette.
Ne da bi čakala na njegov odgovor, je sedla v travo, dočiin ji stal umetnik poleg nje, ne da bi vedel, kaj naj stori ali reče.
—	Kako krasen prostor. — je rekla Josette, ki je skušala po zabiti svojo bol. — Kako dobro stori to človeku!
—	l)a, zelo lepo je tukaj, — je odvrnil Pamproux. — Kaj sli kovit kotiček, kaj ne?
lasno. — Spominjam se tudi šopka cvetk, katerega ste mi podarili. Ali se vi ne spominjate več tega?
—	Gotovo, — je priznal on.
—	Mileni se pa ni zdelo tako....
—	To je mogoče, a veste, stvari so bile take____
—	Kakšne? — je vprašala Josette, iz koje oči je sijala ista hvaležnost kot iz oči psa.
Pamproux pa je zmajal z glavo, kot da se hoče iznebiti nadležne misli.
—	Ali vam slike v dvorani še vedno ugajajo? — je vprašal nato s trdnim glasom.
Par trenutkov se je ona obotavljala, a nato odgovorila s skri* nostnim povdarkom:
—	Že dolgo je tega kar jih nisem videla.
—	Res? Rekli so mi. da lastujete star zgodovinski grad v Tonr-!\ine. ('ital fem____
* Josette je uganila misel, ki je v onem trenutku švignila skozi I glavo umetnika. Obenem pa je tudi čutila, da ima ta umetnik št | vedno neki čuden strah pred njenim bogastvom.
—	O ta. grad ni več moj gospod Pamproux
—	Ali res?	' i
—	Morala sem ga prodati.
—	Ni mogoče. — ie vzkliknil s široko odprtimi očmi.
Josette pa je nadaljevala:
__fDalje prihodnjič.^
Želim izvedeti za naslov LOUISA KRA1TZ, doma iz Grahovega pri Cirkniei, ter JOHNA TRO-11A, podomače Mihov iz Babne-
NA2NANIL0 IN VABILO.
Franklin, Kansas
Cenjenim rojakom in rojaki-ga polja pri Ložu. Prosim, da njam naznanjam, da priredim v se mi oglasita, ali pa če kdo iz- soboto 26. julija zvečer točno ob
* med cenjenih rojakov ve nju« 5. uri VESELICO, na katero vain naslova, da mi naznanij,. — bini vse eenjen* rojake in rojaki-Milka Stefančič, Camp 3:5. nje iz Franklina in okolice " no liox 46, Adolph, W. Va.	sel.no j:h vabim i/. Ciross. Ringo
_(-^--8—T) __in Breezy Hill, Kansas, sploh va-
- - -	1 | ^	vsakega prijatelja in
Rad bi izvedel za naslov mojega P^jatelji^G. Za sveži temperenč-prijatelja VIKTORJA KES. b°!|1 preskrhel, kakor tudi za Doma je iz lvnežaka pri Št. Pe- tlo'»er prigrizek. Torej na svidenje trn na Notranjskem. Prosim ga, Y :°V-Oio večer :!ti. julija v John da se mi javi, ali pa če kdo ve sklambatovi dvorani!
—	Ste pač delali. Vidim tam platno.
—	To morete komaj imenovati delo. Včeraj pa me je ta stari ksmenolom v resnici zavedel k slikanju. Ali se vam ne zdi celi prizor v resnici m.čvn T
—	Gotovo.	I *
»-t .Vsled tega sem tudi na hitro napravil skico. Danes pa se HI /ilijo bil-ve pievte kričeče. Sploh pa ni cela stvar tako nujna. Kot ste videli sami, seni le/.al y iravi te lenuharil. Res, velik užitek je uda jat i se brezdelju, če ima človek poleg sebe tako zvestegt prijatelja kot je moj psiček. Pojdi sem. Ami!
Josette je na skrivnem občudovala to srečno brezskrbuost si romašnega umetnika, io zaničevanje denarja in slave, za katerimi, »o *e pehali vsi drugi ljudje.
—	V tem letu mc pač dosti slikali? — je vrašala Josette, ki si je priinakiula nekoliko bližje.
—	Jaz* Ničesar nisem slikal, le par skic. Sploh pa mislim, di se bom posvetil pokrajinskemu »likanju.
—	Kes.' In vaše zgodovinske slike? Vai portreti?
—	Veste, z zgodovinskimi slikami je prav posebna stvar. Ja; sem prišel, — sicer malo prepozno, — do prepričanja, da so bil zgodovinski slikarji od nekdaj oni, ki so se najmanj držali zgodo vine. Kdor hoče v t-likah predstavljati zgodovinske dogodbe, mon imeti pri slikanju pred očmi to, kar slika, ne pa namišljenih stva ri. .slikar, ki skicira mimoidočega eunjarja, predstavlja po m o jen. mnenju preje zgodovinski dogodek kot pa slikar, ki hoče slrtcat Napoleona a'.i Devico Orleansko, katerih ni nikdar videl. Kar se pa tiče portretov, stavijo sedaj preveč komične zahteve na slikar je. Eni zahtevajo, naj *e njih poteze le namigne, dočiin si drugi n. upajo sploh, da bi jih slikali slikarji, ki res razumejo svoj posti Mislijo namreč, da bodo izgledali preveč po stali modi.
—	Torej aploh nc delate več?
—	Ne dosti, milostljiva gospodična, — milostljiva gospa.
Iznova je zardel vsled tega, ker se je vedno motil v nagovoru
Sramoval se je tudi, da ga je presenetila tako elegantna in bogata dama v njegovem kmetičnem kostumu. V resnici je bil oblečen kol krnet, s cok.jauti, ponošenim klobukom ter srajco brez ovratnika Xer je hotci hkriti levo nogo, koje nogavica je imela najbrž veliki, luknjo, jo je potisnil globoko v travo.
—	Stanujete pač tu v bližini? — je vprašala Josette, v kojf glasu je bilo nekaj mehkega.
—	Da, s tovarišem vred sva najela neko kmečko hišico, ki sto ji predi polja In vi, milostljiva gospa, ali stanujete sedaj v C^ia tou? —
—	Žalibog ne.
—	Torej »te le mimogrede tukaj T
—	I>a, le mimogrede. Ker so mi povedali, da stanujete tu v bli i.ini sem h i dovolil«----Saj vendar niste hudi raditega?
—	Neizrečeno irečen sem.	\
—	Ali veste, da sem vedno gojila do vas veliko spoštovanje tei odkrito simpatijo?
—	Tudi jaz do vss, — je odvrnil on poluglasno. — Zame ste še vedno....
ANGLEŽI V STRAHU PRED BANKEROTQM
Stavka 250,000 premogarjev je spravila Anglijo v kaj resen položaj. — Preplavijenje rovov.
za njegov naslov, da ga mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Ivan Vauken, 1*. O. Box 35. Dodson, M d.
(•.»5-L'S—7)
John in Fannv šklamba.
pumpanje v ostalih Yorkshire ro-; vih. To bo prvič v 45. letih, da bo vstavljena venti'acija v rovih.
Poročevalec dostavlja, da je vz ! budil odpor predsednika Smitha proti rudarski federaciji pravo I senzacijo v Bmrdford. Poročeva-! lec pravi, da je pričakovati dol- j gega boja.
.	Premogarji v Wales ser včeraj
London, Anglija, 23. julija. — na neki konferenci sklenili nada-j
Rad bi izvedel za svojega soseda MARTINA JALOVEC in svojega strica FRANKA JALO V EC, doma oba iz Stankova pri Krškem. S sosedom sva bila pr.-d tremi leti skupaj v Cleveland!! Ohio, in odšel je od tukaj Kje je FRANK IvLFNOVŠEK«
bi izvedel za ANTON A KAPEL, podomače Klepearjev iz Nove Sušice pri Št. Petru na Primorskem. Prosim ga. da <c nii oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, na.i ga mi naznani. — John Cucek, liox 350, AVooster, Wayne Co., Ohio.
(25-2S—T)
Mirovnie slav^nosTi so končane in Jjevati z delom, dokler se ne uredi
vprašanja pristojbin od kosa med
listi so še vedno polni člankov, ki
slave vpr iztirit ve in velike demonstracije ter poživljajo narod, naj se sedaj loti dela.
Kljub temu pa stoji sedaj Anglija pred eno največjih ekonomskih kriz v svoji zgodovini.
lic vem kam. Za strica pa slišim, da se nahaja nekje pri Voungsiovvnu, Oliio. Obema imam poročati zelo važne šivali, zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun naslov, da, mi L-a naznani, ali se pa naj sama oglasita. — John Jalovec, llt'5 K. 71. St., Cleveland, Ohio (25-28-7)
vlado ter Rudarsko federacijo.
Krajevna stavka 8000 rudarje, v Leigh, Lancashire, je bila pre-	OGLASITE SE!
klicar.a in uravnava je bila po- >>1>li ,ias so l,lsma - za ANTONA verjena Rudarski federaciji. PRIJATELJ od Margarete tira-, . . ..	... Glasi se, da bo vlatfa priporo	Stražui vrh 12, pošta Črno-
Vsepovsod je euti vznemirjenje mest k- ,lobivajo *	melj, Dolenjsko; za URBANA
vsled akcije pr,mogarjev. ki so ]oge ^^ .£ ,tavkarske^a | STRAZ1SAR od Helene Štražišar, prenehal, z delom v številnih pre- kraja naj ie svojo ^ „;*k.rce pri št. Petru na Notranj-mogovnikih ter skušali celo traj- ' elektrike in vode fU(]i ^Jsken.: za MATETA BAZAK no unieiti premogovnike s tem, ništi promet b|j .	Franja Marcel j ac s Klanca;
la so prepreein izpumpanje vo<le >z rovov.
Londonsko časopisje daje izraba teimi viiznerairjenju v ostrih izrazih ter vidi nfrod pred veliko nesrečo in celo pred pretečim narodnim bankerotom.
za
Paraliza severnih industrij po- -}1AKT,NA ^'KJKO od FranČi-staja z vsakim Inem večja 30 ti-i	l^ukovje, pošta Po-
soč delavcev v Leeds in Sheffied '	tei" Z*1 MARTINA SKIJI-
NJAR od Katarine Skrinjar v
je že sedaj brez posla vsled prisilnega prekinjeuja obratovanja v različnih napravah.
t, A	. ... .	Nekateri pisci komentarjev tu-'
Razen v socjanstn-nih krogih k - napovedujeio vnaprej/da ne
obsojajo vsi potepanje premogar botlo midm	nikake
jev z ostrimi lzran ter ga oznacu- L^^j Proprk,,ni y> da bo
jejo kot obžalovanja vredno sa-	i i - ■ , ,
'Z .,	, i 4 . , pnslo do boja m vsled tega se
momorilno napako, kot izraz brez pripravijajo nanj	" j
\
— je rekls Josette. ki je nekoliko zardela. On pa iti odgovoril. Povesil je oči ter pričel božati svojega psa, kateremu j« neizmerno prijal ta dokaz gospodarjeve ljubezni. Ne da bi dviguil glavo, j« vprašal Pamproux:
—	Ali fie vedno slikate?	*	%
—	Nt, gospod Pamproux.	^ pa ne? Vi imate v resniei talent ca slikanje. Sporni-
slike, katero ste mi pokazali nekega večera v
t Ali «c res spominjate t
je na va rojstni dan.
obzirnega boljševizma.
Sklep vlade, da bo nporabila mornarje za izpumpanje rovov,
zalitih z vodo, odobravajo vsi li-'._
sti najbolj različnih nazorov in strank, vendar pa v nekaterih krogih strogo kritizirajo vlado, ker je napravila napako v postopanju s položajei-i ter dovolila zavlačevanje v izpolnjenju obljub, danili premogarjem.
V sedanjem t-enutku ne kaže ooložaj nikake-;a znaka izboljšanja.
Rudarska federacija ni odgovorila na poziv vlade, naj sporoči lednji naziranje federacije vspri-Po obžalovanja vrednih poplav-Ijenj rovov.
Konečno pa je tu<T! negotovo, 'e bo federacija v stanu vprizori-ti uspešno akcijo v tem oziru. — remogarji delajo baje proti vsem nasvetom federae jskih uradnikov in zastopnikov.
Delavski voditelji izjavljajo, da so jim delavci ušli iz rok, da so bili delavci zavedeni v pričakovanje novega reda stvari in da so prepričani, da je pot obljubljeno deželo zastavljena od požrešnosti kapitalistov in dobičkalovcev.
Sir Erie Geddes, minister brez portfeja, ki je bil imenovan vladnim komisarjem za uravnavo stav ke več kot 200 000 premogarjev v Vorkshire okraju se je posvetoval danes s tamešnjimi rovskimi inšpektorji, a je konečno sporo-il. da ne posluje niti en rov zapadno ali južno od Yorkshire premogovnih polja.
Voda se v rovih vedno bolj dvi-sa, kajti noben mornariški izvedenec, katere je poslala vlada v dotični kraj, ni ?e dospel na lice mesta. Možje v Pevonport in dru sih mornariških postajah, pa so bili obveščeni, r.aj bodo pripravljeni na takojšnjo odpotovanje.
— StavkujoČi premogarji se bodo borili do konca, — je izjavil Herbert Smith, predsednik York shire Miners Ass'n.
Svetoval pa je svojim ljudem, naj se ne vmešavajo v delo onih ki bodo poslani na lice mesta, di izpumpajo vodo iz rovov. Rekel je, da nima rudarska federacija nobenega opravka s spori v tem okraju in da bo čl a stavka naprej, dokler ne bodo dobili molje pravic, ki so jim bile obljubljene v Sankey poročilu.
»V poročilu na "Evening News" iz Bradford, YorkAin, m glasi,
Nekateri voditelji industrij so zelo vznemirjeni ter se boje. da bo splošni vihar kmalu izbruhnil
■------ !
."vedel, kje sta moja so-' rodiji k a r ANTOL LAURlC, ki| bil pr-d vojno v Pigen Riecr. | L. Co.. f»nt., Canada, in JER NEJ LACKI C. ki je bil predi r.el-aj časom v Oilbeitu. Minn. Prosiin .in, da se mi oglasita, ali j j.a če l:d<> ve za nju naslov, naj mi naznani. — Frank Bartol, *J4 3iaple St, Richvvood, W. Va.
(25-28—7)
Ženske težave.
Oslabelost.
Ženske! Zakaj bi Se nadalje trpepele. ee se vam nudi pomoč? Veliko žensk |e mnenja, da morajo vsled svojega spola pre nafta t i skozi celo svoje živUenje na,-hujSe bolečine, bolečine v hrbtu, ner-voinost, glavobol In druga znamenja živlfenske oslabelosti. Zakaj bi £e tako naprej živele, xakaj bi ne ozdravile Bolečin? NaS čudovlU VlBURXUit^cOJi-! POUND zoper ženske bolezni drži £ko * namer Je proč od vrat. Obvaruje ženske
mrtva-marsikaterib takih posledic.
SfterJiL08ltbe,°at- Uredi Žen8ko
jih obvaruje pred zdravniiklm
m^Ti laka Se tako mala bolezen, ki i muči žensko, pusti kako znamenje. Obraz vene, Izguba lepote privaja jezo, vas
raSR-vJE*^ prlSel vaa ^ » to
VIBLR.NUM COMPOUND Je v resnici veUka pomoč onim. ki trpe vsled ženskih bolezni. — Ako trpite pre-~ ti?™1.	perila, nerednosn
^0tned,Jevlce- iz*ub* "l^ti do jedi. blede barve, bolečine v oblstih, mra zu po životu, mrzlih nog ali rok. mnli-
bolečin okrt«	nervoz-l
nos«, stalnega glavobola, slabega počit-1 ka^ nerednega spanja, spazma, spložne' bolečine prt spuščanju vode. nočni ve-denc. srbečine, obupnosti. histerije sa-prtnlce. sitnosti na stolu, zabaaanlh čre-ves. bolečine v telesnih udih. izgube sa-ve*ti- isgube opomina, pomankjanja energije, bolečine v nogah, melanholij« »bruhanja, vzdigovnnja Jedil iz želodca in cbče sploine oslabelosti, tedaj poSIjl-tt. *** »d1**«®, ki pomaga vsem ten ■klm boleznim In bodete zadovoljni a čaa. k«- ate imeli priliko opaziti prvle t* oglas. V kritičnih perijodah v ženskem življenju, spremembi iz dekliikera v žensko žviljenje. ▼ času noMČnostl. !x-premenitve življenja. Je to zdravilo zelo primerno za trpeče ženske. PUite takoj Se danes in Jutri bodete vsa druga
Slanijaku, pošta Ljutomer na štajerskem.
Cpravništ vo C lasa Naroda.
(25-26—7)
Želim izvtileti za naslov mojih prijateljev FRANKA SLAP-SAK, doma iz vasi Talce, fara St Kocjan na Dolenjskem, ter ANTONA AXZKL, doma iz 'I ivbelne^ i na Dolenjskem. Kei nameravam odpotovati v staro domovino, ju_ opozarjam, da se mi oglasita, da jima ne bom napravil nepotrebnih sitnosti ho ! disi t lik--; j ali pn v stari domovini. Cenjene rojake prosim, ako je komu kaj znano o Frank Slapšaku, da mi naznanijo, ali
ji» živ ali mrtev, za kaf vsa--
kemu vnaprej zahvaljuj«.'m. — l£ John Kocjan, 3036 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
_(25-28 -7)_ I
Rad bi izvedel, kje se nahajata JOHN DE53EVC in moj bratranec FRANK T ČRK, oba doma iz Postojne na Notranjskem. Prvi se je nahajal pred 3. leti, v Clevelaudu, Ohio, in sedaj mi ni iznano nič več o njem. Drn«_»i mi je pisil zadnje pismo iz Wau-keg-an«!, 111., še pred 8. leti potem pa nisem čum nič od njena. Zato prosim cenjene rojal;e in rojakinje, »e je konm znano o njiju, d i mi blagovoli naznaniti, ako pa sama bereta, ju prosim. da se mi /glasita na /.do lan ji naslov: Anthony Turk,: Box 84, Eekhardt Mine, Md. (25-28—7)
l»on;a je i/. Plejš pn Zidanem mostu na Šia.ierskem. Pred leli je bival v Mill Croaek, 111. Za njim poizvedujejo njegovi stalili v starem kraju. Ako kateri , izmed rojakov ve za njegov naslov. ga prosim, naj mi na znani, miroma naj se sam .iavi na naslov: Anthony Smernik, i L Cedar Ave., Danville, 111.
(24 26—7)
R«d bi izvedel za mojo ses. tro -MARIJO N AC LIC. Zdaj je o m ozena, pa ne vem za priimek. Doma je iz vasi Zgornja IMa štev. 42, fara Preddvor na CJo renjskem. V Ameriki se naiiaja 14 let Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje np.slov, da mi blagovoli naznanili, ali pa če sa-r. a čita te vrstice, naj se oglasi bratu: Frank Naglič, Box 747. Camp 52, Richwood, AV. Va.
(24 26—7)
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec srednje starosti se želim seznaniti z dobro gospodinjo sainiry. pa tudi vdova z enim otrokom ni izvzeta. Jaz imam svojo h:Io in še precejšnjo svoto denarja na ba?iki. I.epa prilika za Slovenko, ki želi dobrega gospodarja. Le resne ponudbe naj se pošljejo in ."-c nog vt tudi sliko, katero na zahtevo vrnem Tajnost zajamčena. Več podrobnosti se po i/, ve pfetneno. Naslov: Cleveland Pro v. Cc , Shipping Lard Dept., 2j27 Canal Iioail, I'leveland, Ohio.
(21-26—7)
Had
bi izvedel za naslov mojega svaka ANIONA ZIDANSEK, »loma iz okolice Celje na Štajer-vl<.'in. Nahaja se nekje v Penn-svlvaniji. Ker mi pa ni znan njegov naslov, prosim cenjene rojake, da ga mi naznanijo, ali pa naj .-ie sam oglasi, imam mu nekaj važnega sporočiti iz stare domovine. — Joe <nu>le.i. 1301 } I ar v net te IM , Cleveland Ohio.
(24-26—7)
Goapod PETER SERCER,
Adolph, W. Va.
Prosiin Vas. tla mi takoj pišete, ako -te prejeli moje priporočeno pismo ali ne. Postno potrdilo je podpirano d i' 10 julija od neke ua Alberta Braun i;i }uz dvomim, da je Silo vam vročeno. Ako si niste premislili, lahko t ikoj ju-idete *n Vas zaeeiovim, da Vam ue bo žal. — Kd R. Turk, Lyons, C.a
Rad bi izvedel za FRANKA /lA-(JAK iz Brinave Drage l;otar Cabar. Pri meni ima pisni« iz M a riga kraja, le kdo rojakov ve ^a njegov naslov, naj mi naznani. ali naj se pa sam oglasi na sledeči naslov: Valaotine Chop, Box !S4, Winchester, Ark.
Kad bi izvedel, kje se nahaja mož moje sestre JANEZ JANEZI C. Doma je tz P.rezja pri Cirkniei. Pred 5. leti se je nahajal v Ely. 31 inn., in potem ne vem več za njega. Dobil sem pismo od do nia, kjer mi pišejo, da se nalia ja njegova družina v velikem pomanjkanju. Zato pro>im r< njene rojake, Če ga kateri pozna da ga opozori, ali naj meni piše. za kar se mu že vnaprej Lpo zahvalim, ali če sani č ta, naj se takoj oglasi na naslov: Joe Korošec, Box 17:J, Holh pie. Somerset Co., Pa. (24-26—7)
NAPRODAJ
lot 50X1 ">0 z dvrma hišama v mesti; Jolin>to\vn, Pa. Cena $3200(10. Za podrobnosti vprašajte lastnika Franka Sclan, SOI Broad Street, Jonnstuwn, Pa.	'.23 25—7j

se gd<'. PAVLA MI KLAVCU', podorr.ače Sakšova. doma iz Skotj» Loke na C oren j si. cm L' jaki so naproštni, ako kdo ve za njen naslov, ali pa C-e sama bere ta oglas, da ga n;i'n;.ni njeni materi: X. Miklavčič. p<»-doma*>e Saksova, Škofja l.oka, Kranjsko, Jugoslavia. (24-26—7)
Rad bi izvedel za mojega popol-lu ita FRANKA Vt)l.K, doma iz Žabič pri Ilirski Bistrici. Ke-- daj stanuje nekje v Clevelandu, (>liio. Prosim cenjene rojnke, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali pa boljše, da se mi sam javi. — Joseph Seduiak, Box 1, .Marienville, Pa.
(.23-25—7)
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
Imam dober les v Texas, ki leži v isoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodu ji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn.
Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal na& potnik
NaroČite popolno zdravilo, č« j« val slučaj trajen. Sest »katelj dovolj za naj boU zanemarjene slučaje, deset dolarjev. Tri ftkatlje pet dolarjev. Ena ikat Ija dva dolarja. Agentje dobe dvanajst •katelj za osemnjast dolarjev. Jako u godno za Jemati. Vredne so miljon trpe-«m. LsjuI Medicines Co. CS4 Bldg.. 4IS Fourth Ave.. Central P. O. Box HJ. Pittsburgh. Pa. PoUJlte I centov v znamkah (poaebni vojni davek) za raako ftkatljo. katero naročite. V lekar-
BOJAKZ. HAEOCjUTE BE HA OLAB VABODA'% HAJTECJI
VTDR.
Dr. Koler
OSP«I4vIh Kttsferch. N
km
mnittm M«, ki ga Je__
Krlleh. Ca Imata moaolje ali
p« telesu, v grlu. Upadanje ta* r kosteh, pridite trn kri Ne Čakajte, kar ta to-
maburja, ki _ ▼ btti ta hrbe« la
Rada bi izvedela za mojej>a brata VALENTINA 1IREN. Doma j«;
iz vasi Zagradec pri Fužžni. Prosim cenjene rojake, če kdo v za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar b.»iv z« lo hvaležna, v slučaju pa. da sain čita ta oglas, naj se javi sestri: Mi* Mary Kern, 1 North First St., Kansas City, Kansas (24-26- 7.)
Kje je FRANK PETKOVSKKt Doma je i z Zaplane, podomače Trotov. Piše naj meni ali pa na naslov: Jan oz Mesc-c, Zaplana štev. 17, pošta Vrhnika, Jugoslavia. — Moj iir.-!ov: Ivniee Jereb, Box 130, \v illard. Wis.
Mr. JANKO PLEiKO.
ki je po»blaičen pobirati naro£-nine in izdajati prav«veljavna po« trdila. R«jak« p rešimo, da mu gredo na rok«.
UvraTnifera Glas Naroda
....................................t......
Dr. LGRENZ
SDXHX SLOVENSKO OOVORSČI ZDRAVNU ftPEOIJALIST
844 Penn avenoe
Pittsburgh, Pa.
.Moja »roka j« adravljanj« akntalh ta kranlčnlh boleanL Ju i fla adrartm nad 23 tat tar Imam akoinje t rseh boleznih ta mmm elorenako, aato raa morem popolnoma rasometi In spa-rašo botaMB, da tu osdravlia In vrneni moč tn adravja, 28 tat M pridobil posebno aknltajo pri adravljenja moftife iL lato m Borate popolnoma aanegtl na mena, moja skrb pa ^ vaa jijBlai—a aadsaTtaL Ha odtaiajta^ ampak pridite mm-
Jaa ondiaria autrnpljaM trt, maolja la Um pa tetaaa, ba> ▼ Sria, tapadanja taa, botaOna v kosteh, stare rana, Bv«M oslabelost, botaad t mehnrjn, tadlcsb, Jetrah ta katar, sta to iilo^ aadnho Itd.
, Urs^s sv« sst V ponedeljkih, sredsn In pethlfe t. mrn atatasl as a. HHHea. v torkih, asetrtfclh In aebotak ad m* atatrsj^ss a. UTS mis. Ob nadeljsh ps Se a ure pspoMns. ^
Dr. L0RENZ, 644 Pun in., Pfttsbarfti, Pa.