TO VA Lisi Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. Tečaj VI. V IJubljani 15. novembra 1866. List 22. §lavček poje, koj utihne, In pobesi glavico, Žalostno iz serca zdihne — Razodene tožbo to: „Kaj pomaga, če znam peti, Pa obleko to imam ? Moje petje kdo če vzeti? Za obleko mu ga dam I" Cvetka v gredi se pomaja, Solze lije žalostna, Lepo si podobo graja. Prepevati ker ne zna. „Kaj je moja ta lepota! Mutasta le tu stojim, Svet je za me vsa pustota, Žalostna na njem živim". Stvarnik pa oba umiri, T^^A i!m. PO.lrtVl • v * r ~ To obema bo Čislal vaji bode svet". Jakoslav. Starši in šola. (Izdelal Ferc/. Vigele, večidel po dr. Graefe-jevih spisih.) llazmera med šolo in starši, ki svoje otroke izročajo šolski izreji, je sicer po svojem notranjem obzir« nravna; po svoji vnanji vpeljavi pa jo moremo ogledati tudi po pravni poti, kajti vzajemne ali sprotne dolžnosti so, ktere na eni strani ravno tako dobro starši v imenu svojih otrok od šole, kakor na drugi strani šola od staršev — vsaka stran v svojo lastno korist smejo tirjati, in če je treba, celo pravno siliti. Težko je pravne razmere med starši in šolo določevati, ker treba se je varovati da na eni strani ne odrekamo in ne kratimo brez potrebe staršem naravnih pravic, na drugi strani pa ne smemo prezreti ničesar, kar šolsko izrejo sosebno pospešuje. Če pretresamo naravne razmere med starši in šolsko izrejo, dobimo za pravno razmero med starši in šolo v obče naslednja pravila : I. Za starše. 1) Starši so šoli nasproti zastopniki svojih otrok pri vseh dogodkih, kjer gre za otroške pravice. Otrokom ostane šoli nasproti le toliko pravice, kolikor je prevzamejo starši in je hočejo namestovati. Tako n. pr. se nobenemu učencu ne sme dopustiti, da bi se kje in kakor koli sam in neposredno zoper svojega učitelja pritoževal. Le staršem, kot naravnim zastopnikom pravic svojih otrok, se sme to dovoliti. Čeravno se pa na videz kaže, kakor bi učenci šoli nasproti nobene pravice ne imeli, naj se učitelj ž njimi vendar tako obnaša, kakor bi glede šolske izreje zares imeli svoje pravice. *) 2) Starši smejo po pravici tirjati, da se njih otroci vde-ležujejo vsega, kar je zagotovljenega po šolskem načertu, ali kar se samo po sebi kaže iz naravnih šolskih razmer in šolske izreje. Posebno sega ta pravica na to, da je nauk dostojen in dobro vredjen, in da je odreja prava. 3) Te pravice se stika tudi tirjatev, naj šolske oblastnije skerbe za vse, kar je pripravno za pristojno šolsko izrejo, in da primerno čujejo nad šolskim delovanjem. Starši smejo (pod določenimi pogoji) priti k nauku in letnim preskušnjam , *) Primerjaj dr. Heinr. Stepliani: „Nachweisung, wie unsere bisherige unvernünftige und zum Theil barbarische Schulzucht endlich einmal in eine vernünftige und menschenfreundliche umgeschaffen werden müsse". — Ovi pedagog tirja blizo, naj se učenec že v šoli tako rekoč spozna za „deržavljana", in naj se šolsko življenje vredujc podobno deržavnemu življenju. Kakor se tirjati sme, da v deržavi ni vsa in neomejena oblast v rokah enega samega, tako tudi učitelj učencem nasproti ni neomejen samovladar. Njegova oblast naj se po u-čencih samih omeji, naj se jim da delež pri postavodaji in sodniški oblasti: šola naj se vreduje prav po „ustavnih" pravilih. Le doveršivna oblast ostane vsa v učiteljevih rokah. — Stephani-ta so zarad takih misel o svojem času mnogo zasmehovali. Tudi mi nismo ž njim v vsem enakih misli, najdemo pa vendar le tudi nekaj resničnega v njegovem nasvetu. Mi smo zoper to, da naj bi bilo šolsko življenje po svoji vnanji obliki v vsem podobno življenju v občini in deržavi; kajti učenec še ni srenjčan, pa odgaja se v srenjčana, pravega človeka; šola ne more biti še občina, temuč je še le most iz družinskega v občinsko življenje, pripravnica do občine. Spoznavši to, pa moramo reči, da naj se učenci že tudi v šoli napeljujejo, se v svoji vnanji obnaši podvreči pravni misli, da so pokorni postavam. Kaj več o tem ne moremo tu govoriti. i>u. da vidijo, kako napredujejo njih otroci; tudi smejo učitelju svoja mnenja pristojno naznanjati, pri njem in šolski oblastniji prositi, se pritoževati i. t. d. 4) Glede kaznovanja v šoli smejo starši tirjati, da se ta oblast doveršuje ne le tako, da zadostuje namenu šolske izreje, temuč tudi le takrat, kedar se učenec pregreši zoper šolo in šolski red. Vsa druga kazenska oblast, kjer se učenec ni pregrešil naravnost zoper svoje šolske dolžnosti, nego le tam, ko ga one niso vezale, se ima staršem prepustiti, ako se ti tej pravici sami ne odrečejo. 5) Vprašanje: ali imajo starši tudi pravico od učitelja tirjati, da jih pri izreji njih otrok, če je potreba, po svoji moči podpira? še ni dokončno rešeno. Mi mislimo, da starši te pravice nimajo; vendar naj pa učitelj za svojo moralično dolžnost spozna, starše pri domači izreji podpirati, če je potreba. 6) Staršev pravno nihče ne more siliti, da bi svoje otroke puščali pri verozakonskem nauku drugega cerkv.. obreda, kakor tudi, da bi jih pošiljali v šolo, ki je osnovana na veroznanski podlagi drugega kolena. 7) Ur. Graefe tudi še pravi: „Starši imajo pravico, si po svoji volji za svoje otroke šolsko izrejo zbirati, tudi jo celo sami prevzeti, če imajo za to potrebnih zmožnosti. — Starši smejo tirjati, da se njih otroci v kako javno šolo vzeti morajo, če oni sami tudi dolžnosti, ki jim potem pripadajo, prevzamejo. — Glede pervega mnenja je to važno, pa dokaj sitno vprašanje. Marsikaj se more za, in ravno tako tudi zoper šolsko silo navoditi. Prerešetati hočemo to vprašanje drugikrat v posebnem sestavku. Danes omenimo le toliko, da je šolska sila dvojna: a) Deržava ima pravico, starše primorati, da skerbe za potrebno šolsko izrejo svojih otrok; vendar se jim tu prepušča volja, si to ali uno šolo zbrati, tudi jo namestovati z zadoslljivim domačim naukom, b) Starši morajo svoje otroke pošiljati v šolo, ki jim je odločena. Pravne odločbe II. za šolo. v 1) Šolske pravice se dele nekaj v pravice učiteljeve, nekaj v pravice šolske oblastnije.- Šolske oblastnije imajo šolske pravice, če se niso ktere učitelju samemu naložile, povsod neposredno varovati, učitelja pri vsakem primerleju namestovati in braniti njegove pravice. 2) Šolske oblastnije sinejo pravno tirjati, da starši svoje otroke, če so dosegli primerno starost, v javno šolo pošiljajo, ali da saj dokažejo, da se drugače primerno podučujejo; tudi jih iz šole ne smejo vzeti popred, dokler otroci ne dosežejo določene starosti. v 3) Sola more pravno tirjati, da starši svoje otroke re d n o k nauku pošiljajo, in zatorej more in mora, če drugače ne gré, tudi šiloma za redno obiskovanje šole skerbeti. Se vé, da šola te sile ne more in ne sme sama, temuč le po gosposkini oblast-niji izverševati. — Na videz se tii 2) in 3) ne vjema s tem, kar smo zgoraj v 7) navodili. Kakor smo že zgoraj rekli, govorili bomo v posebnem sestavku o šolskem deržanstvu in o šolski sili (Schulpflichtigkeit und Schulzwang), in skušali bomo tedaj, da bomo rešili še marsiktero drugo vprašanje, in mar-sikteri ugovor. 4) Če starši svojega otroka ne puščajo pri verozakonskem nauku v šoli, ker se uči v smisli drugega verozakona, kakor kterega je otrok, srne šola tirjati, da se on drugod zadostljivo v tem nauku podučuje, in da starši to tudi vsakikrat dokažejo, če se od njih tirja. 5) Šola sme pravno tirjati , da starši spolnujejo vse dolžnosti, ki jih imajo ali sami, ali njih otroci po šolski razmeri, ali razločno, ali tiho, tedaj samo po sebi razumljivo. Taka dolžnost n. pr. je, da starši svoje otroke preskerbljujejo s potrebnim šolskim orodjem, da učnino redno plačujejo i. t. d. 6) Sola ima pravico, da staršem o njihovih otrocih, kolikor je treba, primerno poroča, da jim naznanja svoje opazke in mnenja, in da jih vabi, da bi jo podpirali. 7} Sola ima tudi oblast, da kaznuje — v mejah, ki so ji odločene od šolske oblastnije, t. j. če se učenci pregreše kot učenci, tedaj če se pregreše med naukom, v učilišču, na poti v šolo, glede šolskih nalog za dom in v cerkvi, ako je obiskovanje cerkve učencem zapovedano. Nasprotno se staršem ne more dovoliti, da bi svoje otroke izrečeni šolski kazni, dokler o-čividno ne prestopi od šolske oblastnije odkazane meje, svojevoljno smeli odtegniti, — da bi si sami pomagali. 8) Dvomljivo je, ali so starši pravno dolžni, šolo z domačo izrejo in lastnini zgledom podpirati, da bi ložeje dosegla šolski namen pri izreji njih otrok. Kar tiče nas, mislimo, da šola do ove tirjatve nima prave pravice, da je pa to moralična dolžnost staršev. Prvi razred. v- ^ (Konec.) Med vsemi nauki, ki zdaj sledijo, je v prvej vrsti krsan-ski nank. Kaj se naj o tem stori in kako? Pred vsem vadi katehet otroke križ delati in „Oče naš" moliti. Res je sicer, da jih to že matere doma uče, al kdo ne vé, kako je vse ne-popolnoma, da pri vsem tem veliko časa preteče, preden jih navadi, da vsi enako in prav križ delajo in besede pravilno izgovarjajo. Kedar otroci molijo, naj gledajo v podobo, ki visi pred njimi na steni, da se obvarujejo raztresenosti, pri križi držč levico na prsih, pri „Oče naš-u" pa prejenjujejo po ogo-voru in po vsakej prošnji. Potem sledi ob enem kršanski nauk in svetopisemske zgodbe. Kršanski nauk po kakem katekizmu nikakor ne gré razlagati, kajti otroci, še ne vajeni misliti, ne bodo umeli in torej tudi ne poslušali. Katehet naj prične tedaj zgodbe sv. pisma stare zaveze. Otroci poslušajo zgodbe prav radi, posebno, ako jim jih mično pripoveduje, in ko je eno končal, naj jim jo pokaže na podobi *), naj izpeljuje iz nje vrske resnice in čednosti, ktere naj polaga na srce in v kakem izreku, ki se ga ob enem nauče, v spomin vtisne. Dasiravno so jim pa zgodbe zelo priljubljene, naj vendar ne bo preobilen; preživi otročiči postanejo tudi pri najlepših pa predolgih povestih nemirni. Dalje — da se uk nekoliko spremeni, otroci pa spomin krepijo in besede pravilno izgovarjati vadijo, kar je za pravopis zelo zelo važno, naj jih katehet eno uro v tednu enoglasno iz glave uči, in sicer: šest resnic, lastnosti božje, darove sv. duha, angeljevo češenje, rožni venec, deset božjih in pet cerkvenih zapoved, sedem sv. zakramentov in vse raz-pole grehov in čednosti. Drugega polleta sledijo zgodbe sv. pisma nove zaveze, ktere naj enako kot prvega polleta obdeluje, ter vsako uro nekoliko ponavlja, kar so se otroci na pamet učili. Ko je tudi te zgodbe končal, kar se konec tretjega mesca lahko zgodi, naj potem pricnè kršanski nauk tudi iz bukvic malega katekizma. Tako bodo konec leta vedili pripovedovati vse zgodbe stare in nove zaveze, ki so jim med letom srca razveselovale in žlahtnile, pa tudi znali mnogo tvarine naštevati iz spomina, kar jim tudi koristi, če tudi še vsega ne razumejo. Kar se tiče pisanja in branja, se morajo otroci po sedanjem *) StlbeïiSJtbel. 40 ®atfietiungett bet toidjtigjlen S3cgetient)citcit beg atten uttb neuen ïefiamenta. g«ii>urg irn SSreižgau. ^evbet'f^e akrlagsfjanfcluitg 1861. učnem načrtu prva dva mesca le v slovenskem, pozneje pa ob enem v slovenskem in nemškem jeziku podučevati. Kdor se je pedantsko po tem načrtu ravnal, je vidil konec leta sad svojega truda v tem, da otroci niso znali ne slovenski, ne nemški brati, in tudi ne pisati. Učitelj je strmel nad tako slabim vspehom, pa kaj je bilo storiti? Polovičniki stopili so v višji razred, tukaj prejeli so vže več bukev, kajti iz njih bilo jim je nabirati si vednosti, pa kako, ker še brati ne znajo! Ubogi učitelj drugega razreda moral je tedaj rad ali nerad vsem drugim predmetom v škodo zvrševati, kar se v pervem razredu ni zgodilo, in ta pogrešek čutila sta tudi tretji in četrti razred, odt od pa tudi pritožbe, da otroci premalo zmožni v gimnazije prestopajo. Znano je, da se otroci v dveh mescih brati niso v stanu naučiti, če se tedaj po preteklem tem času precej na nemški poduk preskoči, je razvidno, da to otroke samo moti, ter napredek popolnoma uniči. Kako je tedaj temu v okom priti ? Ako se bo prihodnjič nemšina v šolah enako zahtevala, #) kot dozdaj, velja potem sledeče pravilo: Nikar se ne loti prej druzega dela, dokler prvega dobro ne končaš. Otroci morajo tedaj najprvič v maternem jeziku dobro podučeni biti, preden na nemškega preskočijo, to se pa ne zgodi v dveh, treh mescih, ampak veliko pozneje, in sicer, ako učitelj marljivo dela, nalogo te v 6. mescih lahko zvrši. Otroci imajo zdaj trdno podlago, znajo ročno brati in pisati, in ni se več bati, da jih bo v nemškem poduku kaj motilo, marveč se nemški poduk s pridobljenimi vednostimi tako pospeši, da otroci v poslednjih 4. mescih prav lahko toliko dosežejo, kolikor so si z 6. mescih v matrnem jeziku prisvojili. Kako pa mora učitelj računstvo obdelovati, mu prav jasno razlaga „Navod iz glave poštevatF, torej naj se krepko tega vodila drži in pridno obdeluje, in gotovo dosegel bo, kar je otrokom vediti, da bodo zmožni prestopiti v drugi razred. Kar bi bilo še tu opomniti in je zelo zelo koristno, je to, da bi se otroci učili poštevanko, če tudi mehanično na pamet, ker se to prav lahko zgodi, sej ni mehanizem popolnoma zavreči in sej tudi vedno modrovanje ne donaša posebne koristi. V Ipavi mesca vel. srpana 1866. vodja. *) Ravno slišimo novico, da se bo po predloga deželnega odbora slovenščini odločevalo več časa. vr«u. Drobtinice prestavljenim in nastopnim učiteljem. Spisal Fr. Govekar. xx. Da more učitelj presoditi in previditi, koliko sadu sme pričakovati v svoji novi službi, in da more svoje delovanje prav in primerno vravnati, je potrebno, da zve, kaj vaščanje od šole mislijo, in v kaki razmeri žive med seboj. Učitelj se lahko kmali prepriča o značajnosti vaščanov, ter opazuje njih dobre in slabe lastnosti. Naj bolje je pa, če učitelj verjame le svojim očem in skušnjam, ne pa kakim opravljivcem in dolgoje-zičnikom. Tako opazovanje pa naj ne bode zavoljo radovednosti ali kakega drugega slabega namena, ampak le zato, da se ve učitelj v svoji službi modro obnašati, sicer bi mu pa to opazovanje več škodovalo, kakor koristilo, ter ga pri ljudeh pripravilo ob potrebno čast in veljavo. O ljudeh nikar prenaglo ne sodi! #*) Velikokrat boš zapazil pod slabo, borno lupino izverstno zerno, dostikrat boš pa tudi vidil, da je lično poveršje vse, kar ima kdo na sebi. Prepričal se boš, da si le prepogostoma in preveč verjel praznim in sladkim besedam in pa vnanjemu blišču, skusil pa boš tudi, da, ako le ti nisi preojster in prepust, ter se vsake vgodne priložnosti o pravem času modro poslužiš, sebi in drugim več koristiš, kakor pa, ako se misliš za naj bolj zvedenega in skušenega v vasi, in se zato z nikomur ne meniš. Potrebno je, da je učitelj moder, prijazen in resnoben. Vedi, da kdor hoče ljudi boljšati, jih more prej poznati; pot do glave in do serca pa ni vsakemu in vselej od-perta! — Prizadevaj si pa tudi, da se popolnoma prepričaš o svojih učencih, koliko imajo dobrih, koliko slabih lastnosti. Potrudi se, da dobiš vir, iz kterega izvirajo vse slabe navade in zaderžki, ktere te v tvojem delovanji in trudu opovirajo in za-deržujejo, ter poišči zoper nje pripomočke in zdravila, ktere potem pridno rabi. Sicer pa nikar ne misli, da bodeš v šoli vse naenkrat zboljšal in preobernil. Potrebno je, da veš, da kdor misli, da bode vse naenkrat naučil, on ne nauči nič, in kdor *) „Obrekovavec in tisti, ki ga posluša, oba imata hudieke; pervemu sedi na jeziku, drugemu v ušesih", pravi sv. Bernard. — „Zagradi s ternjem svoja ušesa, nikar ne poslušaj hudobnega jezika, in napravi svojim ustom vrata in ključavnice". Sir. 28, 22, 28. **) „Ne sodite, in ne bote sojeni". — Sv. Duh uči: „Smert in življenje je v jezikovi oblasti",— in dalje: „Kar imaš zlata in srebernine, stdpi, in napravi tehtnico, da tehtuješ vsako besedico, preden jo govoriš". . pi». misli vse na mah zboljšati, tudi malokdaj kaj zboljša! Ravnaj tedaj modro v vsakem obziru in pri vsaki priložnosti! Prizadevaj si, da vse, kar je slabega, koj s začetka zatiraš in uničiš; vse, kar je pa dobrega, vterjaj in žlahtni. Pomenki o slovenskem pisanji. xi.ni. U. Po vsem tem še ne vem, jeli župan naš po besedi, ali ni. Rad bi pa vedil, ker imamo sedaj po novi vstavi spet župane in županije, in zlasti, ker ima Slovenija toliko Zupanov in Zupancev in Zupančičev, da nikamor; in kedar berem poslednje ime v kakem nemškutarskem šolskem letniku: Suppantschitsch, se mi dozdeva, da ni le gotov-sko, ampak celo gotentotovsko!! '/'. Z upa fnemšk. Gau, lat. comitatus} je beseda znana posebno Serbom in Hrovatom. Popisal je H. Jireček „Slovanske pravo v Cechach a na Moravč" — in iz te knjige je posnel nekoliko M. Mesič v Književniku I. 2, in ondi kaže, da ž u p a znači pervobitno po Miklošičevem in Hilferdingovem mnenji a} kueu, stanje, takodjer i čeljad prebivajuču u kuči (i danas u Dalmac. cf. Vuk St. u rječ. župa); b) ko t ar, u ko-jem stanuje župa ili narod (cf. Konst. Porfyrog. o Hrvatskoj; ogerski komitati (slovašk. stolice) so mu županije = Gespann-schaften; comes je ispan ~ župan; comes palatinus nandor ispan — nadvorni župan); c) u slovjen. starožitnostih, pravi, znači župa občinsko narodno imanje (cf. zakonik cara Stje-pana Dušana). Danas znamenuje župa u Slavoniji paro kiju, u Lužici sel o, občinu, u Slovenaca ure d; in župan, piše dalje, nam je še a) glava župa ili župani j a, ili b) načelnik manjih občina itd. — Hrovatje imajo sedaj velikega ali verhovnega župana p. v Zagrebu, Reki itd. in podžupana. „Velikoga župana imenuje sam kralj. On je kraljev namjestnik u županiji; ostale častnike izabira narod. Područje velikoga župana vrlo je znamenito. On je glava političke i gospodarske uprave i županijskoga pravosudja" itd. — Kurelac piše, da župa je sedaj a) županija, b) plovanija ili parohija, i podžup je dvojega perja: u primorju našem zovu tako crkvenjaka a u Istri slugu pri sudu, a podžupan je prvi pod županom (vid. Fluminensia). U. „Župan je od župa stsl. Gemeinde, Distrikt — piše nekdo v Novicah I. 1851. Beseda „župnik" pomeni v južno slovenskih deželah „fajmoštra"; na Slovenskem je pa prostemu narodu še malo znana, in ker je nemška župa (Suppe) v pomenu juha sploh zlo vkoreninjena, se ne bo dala še kmalo vpeljati. Beseda župnik ne izhaja iz „zaupnik", ampak iz ravno tiste korenine kot župan. Sicer pa tudi beseda Tajni oš ter ni nemška, ker je spakedrano vse skupej iz: paro-chia in magister, in od todi po vseh evropejskih jezikih, na priliko Meister, m a i tre, maestro, mojster, maj-stor, mešter itd. — Ako je beseda župnik namesto fajmo-šter v kakim kraji že navadna, bo toliko pripravniši, ker bodo ljudje imeli za duhovsko reč župnika, za deželsko (to je „politiško") pa župana". T. V hrov. serbskem jeziku se veli župa, župna zemlja sonniges Land; koreniko najdeš v sansk. gup, urere. Vendar jaz ne bi iz korenike gup — žup, urere, izpeljeval rusko-poljske besede župa, salis fodina, piše k že omenjenemu so-stavku Terstenjak, marveč bi postavil jo k sansk. gopa geršk. yo7iij, specus, slov. žep, žepina, Thalschlucht, primeri: Zepina, ime vasi v dolini v vojniški fari V rojstni moji vesi se še vidijo tri gomile (mertvaški grobi), in ljudstvo kraj imenuje „na gomili", travnike pod gomilo pa župnjake. *) Druga ves, kjer se tudi mertvaški grobi najdejo, se veli „Zupetinci", in mnogim kmetom one okolice se pravi Zupek, Župnik. Na ptujskem polji stoji Zupečja ves, ktero so ponemčili v „Amt-mannsdorf". — U. Kar je to je. V narodnem koledarji našem so vMa-tičinem imeniku duhovni pomočniki še veči del kaplani, Tajni oš tri pa so že vsi župniki. Zdaj le ne vem, ali poreče-mo posihmal župniki le tistim, kteri so matičarji, drugim pa fajmoštri, ali kali? *) V ribniški dolini na Kranjskem imenujejo župnice tiste koše-nice (senožeti), ktere so županom prepuščale grajščinske gosposke, ki so bile ob enem tudi politične in sodnijske, za njihove opravila, in na Go-renskem blizo Kranjske gore se župnik imenuje grajščinski travnik, kamor so ljudje hodili na raboto ali tlako: V župnik gremo itd. XLIV. T. Kranjski Slovenci pravimo očetu županu špan, materi županji pa spanja, Dolenci celo špa(n)ja. „Župan ist aus dem Lateinischen jupan, jopan des Mittelalters entstanden" —pravi Jarnik (Etymolog. 1832). Pomij iva je tudi stsl. beseda s topa n' dominus, herus (Originis alb., stepi bonus, stopan prae-fectus pastoribus Miki.; pri Bulgarih „ženy nazyvaji sve muže stopany (stupany) a muži ženy stopankauii (stupankami)" cf. Slovnik naucny str. 962.) 17. Dosti dolgo sva že v „španoviji vlekla špano" —; razdeliva zdaj besedo, in povej mi, kaj pa pomeni pan samo o sebi! Ali ni morebiti tistega početka in pomenka kakor ban? T. Jungman češki piše: pan, priinit. pol. pan cf. sanscr. pa, p a h, Fürst, Herrscher, graec. nacov — nuco besitzen ,-dominus, hospodaf (pän büh, pan pänfuv, panaček cf. xvytllog) j diff. ban gubernator Slavoniae, Croatiae, Illyrii et regno-rum Hungariae annexorum. In ravno tako kaže Miklošič: pan' dominus: e lingua pol. irrepsit in quaedam monumenta psl. re-centiora . . rad ser. pä tueri. Terstenjak primerja razun pä sansk. tueri, tudi pä — pascere (pabulum, panis) ter pravi, da v besedi pan, kakor v besedi gost, tičijo zapopadki „Ernährer, Besitzer, Schützer, Herr". (Novic. 1856.) U. Toraj Slovani Gorenci imajo p an a; Dolenci pa bana? Ali je ban le Hrovatom znan? T. V hrovaški knjigi (Prva dal.-hrv.-slav. izložba I. 1864) se str. 110 bere v opombi: »Hrvatska bijaše od VII. do početka XII. stolječa neodvisna država, imajuča svoje narodne vladare, koji se njekada velikimi župani i knezovi, kašnje kraljevi zvaše .. Okolo kralja bijahu dvorski dostojanstvenici . . Državni dostojanstvenici bijahu banovi i župani. Državni poslovi obavljahu se na saborih, koji dielili su zakonodavnu vlast s krunom. Zemlja bijaše razdieljena na banovine i županije«. In Rački (Cyr. i Meth. I, 25) piše: »Kod Avarov cielog naroda bješe chagan, a za njim sliedijaše bajan ~ ba(j)an zz ban. To je stalno, da dočim ini takodje Slovjeni (kano Česi) imadjaliu svoje župe i župane, za bane ništa neznadijahu«. U. Kako razlagajo ime ban jezikoslovci? T. Eni mislijo, daje ban a) skrajšano ime namesti b o-jan (Metelko), kar priča gr. ßoeavog Kop. gloss, cf. pas v družili narečjih raztegnjen v pojas, stati —stojati itd.; drugi menijo, da je b) iz lastnega imena Bajan (Chagan Bajan je bil Obrom ali Avarom glavar od 1. 558 — 561, in potem bi bil Chagan : Chan = Bajan: Ban); ali pa c) iz občnega imena peržanskega bajan — baan, — ban t. j. vojvoda (Safafik); spet drugi si domišljujejo, da je d) iz glagola bajati, to je govoriti po predbi (Poklukar), stsl. serb. fabulari, incantare, bajan incantator cf. ser. bhä, bhas splendere bhaš loqui gr. qit]-fii lat. fari; ban' banus, ns. eroat. serb.; baniti sesuperbire. bel. nota byzantinorum ßoedvog Miki.; üufresne ßoavog\ še drugi terdijo, daje e) južni ban severni pan [(¿ncivoi — Kinnamos), in Jarnik (str. 52) piše: Ban, der Ban, verwandt mit Pan. Pan, bei den Polen und Böhmen: Herr; jedoch panovec, top. B. in 0. Kärnten, und pan-ou-ec, top. B. in M. Krnt.— der erste eine eingegangene, der zweite eine noch bestehende herrschaftliche Waldung — zeigen an, dass der Name pan in Kärnten vor Alters nicht unbekannt war (cf. župnik, župnica, po Miki. pratum silvae adiacens, in panovec po Jarn.). XLV. U. Po Miklošiču in Terstenjaku je vsaj v hrovaško-serb-skem jeziku župa tudi familia, domestici, populus — domača čeljad, vojska. Kaj je to: čeljad, in kaj mu pomeni tu voj s k a? T. Čeljad'je staroslovenski familia, populus, sarcinae; bulg. čeled, čes. čeled', rus. serb. čeljad (cf. slov. obrazilo ad za množnine ali zborne obilnosti p. červad, telad, živad, zelenjad, gnjilad itd.) ter zaznamnja to, kar slovenski pravimo družina, posli, in tistega pomena je bila in je sim ter tje še beseda vojska. Mesie, govore o nekdanjem slovanskem pravu, piše, da na jugu se veli vojska to, kar župa t. j. čeljad ali slovenski družina. „U Boci se pita: Koliko imaš vojske u kuei? a žena če kod nas i danas mužu si reči: moj vojno! In voj e vod a ali vojvoda je 1) glava porodice ali glava porodična u za-druzi, 2) glava naroda, 3) vodja u ratu ili boju, i to za to, što je po starom običaju sva oružana čeljad u boj išla, gdjeje porodična glava bila i vodjom". U. Vodja je sploh iz glagola voditi, vojvoda pa je vodja v boju; ali bi se ne reklo toraj bolje boj voda? T. Voj je stsl. bellator, in v množ. štev. večidel exer-citus, in v tem pomenu je sedaj v vseh jezikih slovanskih. Od tod vojevoda ali skrajšano vojvoda (slovenski tu pa tam vajvoda, ker se o menja dostikrat z a p. vozataj n. vozotaj itd.) dux, bellidux, Heerführer, Feldherr, Herzog. U. Namesti stsl. voj, voin je nsl. sedaj vojak, vojnik , in od tod vojna, vojska, vojščak itd. T. Vojna je stsl. bellum; milites, in vojska exercitus; bellum. Toraj pravijo nekteri tudi vojskovodja nam. vojvoda. V staroslovenskem že, kakor tudi v nekterili sedanjih slovenskih se bere srednjega spola: vojsko, exercitus (Kriegsheer, Truppen). U. In boj iz glag. biti je prav za prav bellum, pugna; od tod slov. izrek boj biti, lat. pugnain pugnare (nem. die Schlacht schlagen). T. Boj je stsl. flagellum; pugna, caedes. Linhart primerja besedo boj z gerško ßoij (Geschrei, Schiachtgeschrei, Schlacht) in z rusko bojü (ich heule, t. j. voj rus. Geheul), in nemško „Krieg" z gerško xQavytj, slov. krik (clamor, das Geschrei, der Auflauf, kričati, franc. crier itd.) U. „Vodja u ratu i I i boju" —; jeli rat slovenska beseda? T. Stsl. je rat' f. pugna, insurrectio, exercitus; ser. rd latrare. V navadi je zlasti v hrovaškem in serbskem slovstvu, toda moškega spola. Stsl. je r a ti ti se, ratovati bellum gerere; nslov. imamo samo ratišče hastile (Lanzenstiel, Lanzenschaft) meg. lex. securis klruss. ratyšče čech. ratište" cf. nsl. rantišče sensenstiel dain. 64. et ranta lange stange; stsl. ratište hasta; ratovište pertica, fustis (Miki.). Csfepie©. Če mati vzame svojega bolnega otroka v naročje in ga pritiska k sebi, pozabi otrok" svojih bolečin, in mirno zaspi. Tudi tvoje serce naj se v žalosti umiri, kedar se spominjaš, da je pri tebi nebeški Oče, ki skerbi za te, svojega ljubega otroka. Vživaj veselje tega življenja, vendar pa se spominjaj, da je podobno metulju, ki hitro zgubi lepe barve, če ga le količkaj terji primes. Veselje je enako tudi bilki, na kteri se prelepo blišči rosna kapljica; ako jo vtergaš, že zgubi ta svojo lepoto. Zadovoljnost sladi tudi kratko in borno kosilce; enaka je gostivni-čarju, ki ne more veliko postreči, pa je vendar sila prijazen in nam za službo pripravljen. Prošnja do „Učit. Tovarša". „Ljubi Tovarš" ! V opazki I. 81. me dolžini, da sem v svojem odgovoru (T. I. 19, 80 t. I.) posamesne stavke tergal in jemal iz celote T. spisov, ter z nekako zvijačno logiko g. Svetoslavu podtikal misli, ki jih ni nikdar tcrdil.....Pa, kaj ne vidiš v odgovoru, da navajam najpred jedro in poglavitno misel, ktero obsega konec 1. pisma (konec namreč še le podkopuje D. spis); potem poglavitno misel celega 3. in ravno tako celega 3. pisma, ktero potem zavračam? Posamesne pa dokazne stavke moram navajati, ker vsak vé in zna, da samo terjenje brez dokazov in prič ne veljá nič. Tolmačil sem tedaj g. 8. pisma po celoti, po zvezi besedi in stavkov, da celó po paralelismu t. j. enake misli obsegajočih stavkih, in po duhu nasprotja , v kterem so pisana. Po teh vodilih se razlagajo sv. pismo in vsi logični spisi, kaj za T. bi pa ta hermenevtika ne veljala?! Milo smehljanje pa budi podtikanje zvijačne logike — sofistike, kterc je (da ne omenjam več neprijetnega o njej) pač potreba zoper ostre logikarje, ako jih čemo kako preslepiti, nikakor pa ne zoper T. ali slasti zoper omenjena pisma, ktera bi v logičnem rešetu še kaj podrešetine dala, ker tvarina ni bila dosti prebavljena in po logičnih vodilih vredjena, kakor sem že v odgovoru nekaj tacih hib nedoslednega mišljenja dokazal. Kaj je g. S. mislil, jaz ne vem; kar je dal natisniti, to sodim in zavračam po čerki pa brez sofistike, ktere ni kar nič potreba. Prosim tedaj, overzi z dokazi moja terjenja; dokazani resnici se rad uklonim, in tudi rad celó preklicem krivo svoje mnenje. Dokler pa ne dokažeš tega, česar me dolžiš, biva tvoja opazka prava opacka. — Tebi, ne meni, ker brez dokazov obdolževati ni ravno pošteno. Sicer ne zinem besede več *) ker logični možje sami lahko sodijo, nelogični naj pa mislijo, kar vedó in znajo. Istinovič, učitelj. Iz Turniš pri Polčanah. Ko je bil 30. avg. I. I. okrajni shod štajerskih kmetovavcev v Kleinstetenu, in je nastalo vprašanje, kaj je vzrok sedanjega obožanja in osiromašenja pri ljudstvu, se je med drugim tudi to le odgovorilo: „Der schlechte Zustand der Landschulen, auf deren Verbesserung nichts verwendet wird". Jaz pa k temu odgovoru rečem: „Teneatis risum ainici, in se nikar ne serdite zoper v-sako pušico, ki le prepogosto lete od vseh strani na šolo". Hotli ste imeti Vi zadnjo besedo j tu jo imate! Pravde je konec. ■ Vredn. Bože moj! kako more vendarle šola vzrok biti obožanja ljudstva, če pa taisto za šolo nič ne stori, in mu po takem šola ne zav-daja nobenih stroškov Kaj da vse nekteri zanesenjaki od šol ne tirjajo, in se tako ponujajo za sodnika v stvari, ktero le slabo umejo, nam kaže tudi dopis od sv. Trojice v 39. 1. „Novic", kjer g. dopisnik sploh razodeva nezadovoljnost nad šolskim ukom in učitelji, in pravi, da se v nekterih šolah v tretjem razredu to uči in sprašuje, kar je za drugi in pervi razred, kar je pa skoraj neverjetno. Sej imamo za vsaki razred posebej zapovedane učne knjige, in ravno po knjigah razred od razreda razločujemo in podučujemo. Kar pa g. dopisnik govori od pet dečkov in deklic, ktere si učitelji izurijo, da pri izpitu za druge odgovarjajo, jez mnenje rajnega učenega Fr. Verbnjaka tako le raz-tolmačim: „Unter hundert slovenischen Schulkindern finden sich gewöhnlich fünf bis zehn, die alles aufsassen, was man ihnen vorträgt, unter den Deutschen aber höchstens zwei bis drei". Tako je govoril pred desetimi leti mož, ki Je bil član več učenih družeb, in menda ni tako enostransko šol sodil, kakor midva z omenjenim trojičkim dopisnikom. Ali je menda g. učitelj takrat druge učence iz šole spodil, ko je teh desetero podučeval, in ker se gospodje poslušalci pri izpitih pri prostih odgovorih dolgočasijo, zatorej g. učitelji le bolj imenitne strune uapenjajo, naj bi se jim prikupili in se umaknili nezadovoljni kritiki. G. tr. dopisnik blodi tudi nekaj glede našega živeža in plačila, kar pa je le samo prazna mišljija, in mu morem naravnost povedati: „Vedi, brate! boljše je, derži ga, kakor lovi ga". „Man muss sich strek-ken nach der Decken". ,,Si fueris Romae, romano vivito more, si au-tem alibi, vivito sicut ibi", in v nekej nemški knjigi sem bral: „Besser ist Gehalte flüssig mähen, als sie zu erhöhen". Ako g, nadžupniki, koji so dobro fasionirani, in imajo svoje bogate letne rente, in namesto, da bi tako zvane letne spomine svojim kaplanom prepustili, še taiste od enega goldinarja na dva od leta povišati hočejo, in ne pomislijo, kakor je g. Hojzl prav dobro omenil: „Als unbefugte Kollekturanten auftreten", pokaj bi torej mi učitelji od svojih starih navadnih in fasioniranih pravic odstopili, dokler zato nobenega povračila nimamo. Vsak naj to svoje brani, kdor pak sega prek meje, temu po perstih. „Boni pastoris est titillare, non tondere pedis" bodi rečeno g. župnikom brez zamere, vsakemu svoje; nikar pa ne mislite, da bodete čres vasv abusom odpravili naš usum, zvun, ako zato dobimo gotovo dnar, in takrat se ne bodemo več mešali med kolekturante in ljudstvu novih bremen nakladali. Sapienti sat. Iz Šturje. Ker vidim, da „Tovarš" rad prejema spise posebno o učiteljskih zadevah in nam učiteljem prinaša mnogo koristnega in potrebnega, naj tudi dovoli, spregovoriti o neki reči, o kteri, če se ne motim, še nobeden ni nič omenil. V „Tovaršu", kteri nas učitelje kakor neka posebna vez obsega, naznanjajo se tudi premembe v učiteljskem stanu, ktere večidel vsaki naj popred pogleda, ko dobi „Tovarša" v roke, pa ravno pri tej pri- *) Ne enkrat, že večkrat je „Tov." o tem govoril. Vredn. liki pogreša se „imenik** (Schematisem) ljudskih učiteljev, iz kterega bi se razvidilo, koliko in kteri učitelji v tej ali uni šoli delajo, od kod so doma, koliko so stari i. t. d. Sej imajo take imenike tudi drugi stanovi, kakor : častita duhovščina , redovniki, vojaki, vradniki itd. Mislim, da bi bil ta nasvet večini mojih tovaršev všeč, ter bi se gotovo radi na to delo naročevali; pa tudi mnogi gospodje duhovniki bi pristopili in si ga naročevali. Morebiti bi bilo prav, da bi se zavoljo prepogostih stroškov ta imenik vsako drugo ali celo tretje leto na svitlo dajal? #) Iz Maribora. (Konec.) Kakor mi je prijatelj Chorkoloušek pravil, so na Češkem v ljudskih šolah take biljarskc in rudninske male zbirke v navadi, in, seveda, nauk kaj pospešujejo. Skusite, morda tudi šolski odbor z denarjem kaj v ta namen pripomore, kajti veliko berilo ima v sebi članke za življenje, ne samo da bi se brati učili in posamne stavke razlagali, ampak tudi predmetov jegovih se imajo naučiti učenci. Zato naj se pri skušnji tudi sprašujejo zemljopisni, družbinski, naravo-slovski, naravopisni itd. članki po obsegu, kakor se sprašuje kate-hisem ali slovnica. Na nauk teh predmetov se ima toliko časa obračati, kolikor na slovnico, ali na računstvo, ali na katehizem, ali na branje, in ker se branje in učenje teh predmetov lehko lehko združi, tedaj gotovo dvakrat toliko truda kot na vsak drug predmet. Če mi porečete, da preveč tirjam, vam odgovorim, da pridni učenci se to lehko naučijo in se gotovo naučijo, le pomislite, kaj so, postavim, pri sv. Jurji iz veronauka vse pravili. Ne samo da so ves katehizem znali in razumeli, so še pravili toliko in toliko dogodeb iz sv. pisma starega in novega zakona, toliko životopisov od svetnikov itd., da so se poslušalcu lehko solze vtrinjale samega veselja in očudovanja nad tolikim vspe-hom. Ljudska šola je ljudsko vseučelisče, v njem se tedaj res ima vse naučiti, kar navaden ljudski človek o navadnem krogu za življenje potrebuje; tudi o soparni in umetni moči, o parostrojih, o brzo-javih, kakor o navadnih opravilnih pismih bi imel učenec dobiti vsaj kako grobo tenjo spoznanja, to zahteva čas in jegove tirjatve. Naj se zato slovnica malo okrajša, posebno teoretična, in naj se le toliko uči, kolikor je učenec povžije. 1'ovžije pak mlada pamet slovnice silno malo, večina slovniških pravil se nauči in pozabi, ter ostaue brez koristi. Koliko pa inladi razum slovnice povžije, se pozna v pisavi. Slovniško pravilo znajo, pišejo le inače, in kedar pišejo, ne mislijo na slovnico. Homer ni znal slovnice in Herodot ne, še pozneji samostalnika in priloga niso razločevali, in kako imenitno so pisali! pri nas se pak na pamet učimo, kaj je samostalnik, prilog, glagol itd. večkrat take zavite omeje, da jih komaj razumemo, in če jih razumemo, kaj nam to koristi, kaj v pisavi, kaj v govoru? In vse to se še uči navadno v nemškem in slovenskem jeziku. Tačas bi se lehko naučili poznati vse avstrijske, celo vse evropejske dežele in glavna mesta. Bral sem liste lepo umevne, navdušene, in poslušal sem enake govore, in pisavci in govorniki ne bi znali reči, kaj je glagol, kaj samostalnik? Če jaz imam voliti nad bistvenimi predmeti koristnimi za življenje in pa slovnico, izvolim si **) Ta „imenik" naj bi imel ljudske učitelje vseh slovenskih škofij. Vredn. prve. Sicer slovnica mora biti, ona mišljenje vedri in obliko vtrjuje, toda razmerno kot en predmet in samo praktična, to je, besede spoznavati in pregibati brez vseh umetnih in zavitih pravil, in zavedenje govora, ki ga govoriti že znamo, s poimenovanjem skladnjinih prikazni. Veliko berilo tedaj ne sme biti samo zarad branja ali izgled slovniških pravil, ampak posebno zarad predmetov, ki se po kolobarji v večih letih naj več preberejo, prebrani pa po obsegu ponavljajo, kijih iz šole iztopivši učenci znajo, in tako učenje naj se pri skušnjah tudi kaže. V občem tedaj prav zadovoljen, zarad poduka v sadjo-, bčelo- in sviloreji še posebno vesel šolskega vspeha, in od petja in deklamo-vanja v obeh šolah radostno ganjen nisem mogel zamolčali želje , da bi se tudi drugi predmeti velikega berila spravili na isto stopnjo natančnega in skerbnega poduka kot sadjo-, bčelo- in sviloreja, ¡11 če se pri tem celo slovnica malo prikrajša. Morda se šolski možje dajo pripraviti, da za kazavni nauk v velikem berilu kupijo kake zbirke, slike, orodja, stroje, vse polagoma, tačas pak, kolikor naš kraj nanaša, naših učiteljev znana in cenjena marljivost naj sama skupi. Gotovo pričakujoč da mi č. gg., ki se za to reč brigajo in marajo, na moje prijazne opombe v „Učiteljskem Tovaršu" odkrito in prijazno odgovorijo, v čem da se motim, ali kaj imam prav, ostajam s prisrčnim pozdravom ves vaš Ivan. Iz Ljubljane. Nevtrudljivi pisatelj gosp. prof. A. Janežič je dal na svetlo v drugem zelo popravljenem in pomnoženem natisu svoj „Deutsch- slove n isches Taschen - Wörterbuch für Schule und Haus", ki se dobiva pri bukvarjih za 3 gold. 40 kr. Živo ga priporočamo posebno ljudskim učiteljem, šolskim in učiteljskim knjižnicam in sploh vsem, ki potrebujejo ročnega slovarja. — Zaklad kranjske sirot niče je pri poslednjem srečkanji oblagacij od 1. 1860. dobil 5000 gold. Gotovo vesela novica. — Domoljubne, blage gospe in gospodičine že o večerih prav pridno hodijo v čitalnico šivat obleko ubogim šolskim otrokom. Bog jim daj srečo! — Dobili smo važni ukaz, ki vreduje učiteljske dohodke; prihodnjič več o njem. Piremembe v wleilskesa staact. V ljubljanski školiji. G. Ivanu Cetelj-nu, učitelju v blejskem Gradu, je podeljena služba tretjega učitelja v deski glavni šoli v Loki, in na njegovo mesto v Grad pride g. Janez T roj ar, učitelj v Šmartnem pri Kranji, v Šmartno pa je postavljen g. Alojzi Račič, poterj. pripravnik; g. Anton Jerom, podučitelj v Loškem potoku, gre za učitelja v novo šolo v Z al in o, na njegovo mesto v Loški potok pa g. Jožef Kranke, poterj. pripravnik. •) Pri tej priliki lepo prosimo, da bi nam kdo naših čast. gg. dopisnikov blagovolil naznaniti „premembe v učiteljskem stanu" tudi v drugih slovenskih škofijah. Vredn. ^^Pridjan je Kazavec št. 4., 2 strani.^^JH Odgovorni vrednik: Andrej Fraprotnlk. Natiskar in založnik : Jož. Rudolf milic. Tovaršev Kazane pri 22. 1. io. novembra 1866. št. 4. ^ Kdor hoče kako naznanilo o šolskih rečeh ali sploh kaj primernega v „Tovaršu" naznanjati, plača za vsako verstico s takimi ie navadnimi čerkami 4 kr. za enkrat, dvakrat 6 kr., trikrat 8 kr. Za vsakkratni natis se mora plačati še 30 kr. za kolek ali štempelj. O začetku šolskega leta priporočam vsem č. č. g. g. šolskim prednikom in učiteljem: Spisje za slovensko mladino. Drugega pomnoženega natisa. Spisal Prippeittiife. To šolsko knjigo je že pri pervem natisu slavna šolska oblastnija priporočevala posebno za rabo v nedeljski šoli in učiteljem, da bi se urili slovenski jezik pravilno govoriti in pisati; drugi natis pa je še veliko obširneji in splošnim potrebam primerneji od pervega, in ker se dan danes od učencev in učiteljev vedno več tirja, — je tedaj prav naravno, da nobena boljša šola in noben slovenski učitelj ne more biti brez te knjige. Velja 30 kr. — Imam pa • v svoji mnogoverstni zalogi tudi vse druge šolske knjige za ljudske šole — slovenske in nemške — in različnega pisav-nega orodja, t. j. pisavnice (teke) s predpisi in brez predpisov, peresa, svinčnike, tablice i. t. d. Matija Gerber, bukvovez v Ljubljani poleg zvezdnega sprehajališča. V Jož. Rud. Millc-evi tiskarnici v l,juhljani 9 je ravno kar prišel na svetlo, in se tudi drugod pri bukvarjih dobiva: v Koledar za leto 186T. * Dal A. Proprotnik. Ta mali žepnik se je že vlani mnogim prikupil in v marsikteri žep zlezel, torej tudi letos upa, da ga domorodci ne bodo zametvali, ker je zopet prav mično oblečen. Pripraven je posebno tudi za darila bolj odrasli mladini. Velja mehko vezan 20 kr., lično v platnu vezan s svinčnikom pa 40 kr. Tudi so