pfWMfSifP
wee
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 12. MAJA 1978
ŠT. 11
VSEBINA:
Občina ilirska Bistrica
—	STATUT občine Ilirska Bistrica
—	ODLOK o izvršnem svetu občine Ilirska Bistrica
—	ODLOK o organizaciji upravnih organov skupščine občine Ilirska Bistrica
Občina Postojna
—	SKLEP o izvolitvi predsednika skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi podpredsednika skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi predsednika zbora združenega dela skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi predsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi podpredsednika zbora združenega dela skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi podpredsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi predsednika izvršnega sveta skupščine občine Postojna
—	SKLEP o izvolitvi namestnika predsednika in člana izvršnega sveta skupščine občine Postojna
—	Sklep o izvolitvi predsednika in članov komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Postojna
—	SKLEP o določitvi liste kandidatov, iz katere bodo delavci organizacij združenega dela v občini Postojna volili ustrezno število članov v svoje disciplinske komisije
—	POPRAVEK odloka o sestavi skupščine občine Postojna, oblikovanje njenih zborov in konferenc delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti
Občina Sežana
—	SKLEP o sestavi izvršnega sveta skupščine občine Sežana
Krajevna skupnost Podgrad
—	POPRAVEK sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti, za polaganje vodnih cevi in za posodobitev krajevne ceste.
Občinska skupnost za varstvo pred požarom Sežana
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb in realizacij programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana v obdobju 1978—1980
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb in realizacije programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana v obdobju 1978—1980
OBČtNA !L!RSKA BtSTRtCA
Izhajajoč iz tega,
—	da so delovni ljudje in občani občine Ilirska Bistrica, ne glede na narodnost, sodelovali z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji,
—	da je dosedanji razvoj dosege! svojo najpopolnejšo obliko v novi ustavni ureditvi in zagotovi! občini kot samoupravni in temeljn: družbenopolitični skupnosti razvoj in napredek na vseh področjih, delov-nim ljudem pa pravico, da uživajo rezultate živega in minulega dela, Mjneposrednejše odločanje delovnih ljudi o vseh pomembnih družbe-nih vprašanjih družbeno solidarnost in skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij,
" da so v občini zaradi dosežene stopnje razvoja, njene lege in Prometne povezanosti podani pogoji za nadaljnji napredek,
** da se občina Ilirska Bistrica uspešno povezuje z drugimi obči-"*mi in v skupnost slovenskih občin,
" da se s sodelovanjem zveze komunistov, socialistične zveze de-*^cga ljudstva, zveze sindikatov, zveze združenj borcev NOV in zveze shstične mladine, kot sestavnih delov družbenopolitičnih in sa-^oopravnih odnosov v občini, doseže politična in akcijska enotnost socialističnih si! za zagotovitev in usmerjanje nadaljnjega razvoja moupravnih socialističnih odnosov v občini Ilirska Bistrica, je Skupš-Ja občine Ilirska Bistrica na podlagi 185. člena Ustave Socialistične P" !'ke Slovenije na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupno-
sti dne 8. marca 1974 sprejela, dne 7. marca in 10. marca 1978 pa na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, po poprejšnji javni razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva, spremenila in dopolnila prvotni statut tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT OBČINE ILIRSKA BISTRICA
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini.
1.	TEMELJNA NAČELA
Družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Ilirska Bistrica temeljijo na načelih socialistične samoupravne družbe, ki jo izražajo temeljna načela ustave Socialistične republike Slovenije.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane v organizacijah združenega dela, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skuphostih in v občinski skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti in storitvenih dejavnosti.
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Stopnja razvoja občine pri uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma se kaže zlasti v gradnji delavskih stanovanj in stanovanjski izgradnji nasploh, v izenačevanju pogojev za vzgojo in izobraževanje, kulture in telesne kulture, socialnem varstvu delovnih ljudi, družbenem standardu delovnih ljudi in občanov, zbiranju skupnih rezerv delovnih organizacij, v sredstvih, zbranih s samoupravnim odločanjem delovnih ljudi, v izenačevanju pogojev delavskega in kmečkega zavarovanja in v združevanju sredstev za skupne potrebe.
Zaradi zagotovitve svobode in neodvisnosti ter socialistične samoupravne ureditve občina ureja in organizira ljudsko obrambo ter pripravlja in organizira splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito na svojem območju.
Družbenopolitične in družbene organizacije v občini se v skladu s svojo vlogo in nalogami kot aktivne družbenopolitične sile vključujejo v dogajanja v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem življenju v obdni, vplivajo na razvoj samoupravnih odnosov, uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, delujejo za po-družbljanje funkcij oblasti, za uresničevanje načela javnosti in odgovornosti pri delu oblastnih in družbenih organov za preprečevanje pojavov neorganiziranosti, neodgovornega odnosa do družbenih vprašanj, do družbenega premoženja in do drugih negativnih družbenih pojavov, vključujejo se v oblikovanje stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Družbenopolitični zbor kot zbor enotne fronte socialističnih sil v občini zagotavlja uresničevanje in varstvo samoupravnega družbenopolitičnega sistema v občini s tem, da družbenopolitične organizacije preko svojih delegatov v njem enakopravno soodločajo z ostalimi skupščinskimi zbori o temeljnih vprašanjih varstva in razvoja samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini, prevzemajo soodgovornost za uresničevanje teh odločitev v družbeni praksi ter zavzemajo stališča tudi o drugih vprašanjih, ki terjajo družbenopolitično oceno in usmeritev. Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah njenih zborov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organiziranjem skupnih sestankov, z usklajevanjem programov dela in akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
Zveza komunistov kot organizirana vodilna, idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbeneJn demokratične zavesti in je zato odgovorna.
Na tej podlagi zveza komunistov s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja sproža široko pobudo vseh delovnih ljudi in občanov pri reševanju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih družbenih vprašanj v občini.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je na samoupravnem socializmu osnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in enotna fronta vseh socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic in dolžnosti.
Delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih oblikah interesnega povezovanja in združevanja v občini, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah ob vodilni vlogi zveze komunistov samoupravni socialistični razvoj občine. V socialistični zvezi sprejemajo stališča in sklepe kot skupni program vseh organiziranih socialističnih si! glede usmerjanja nadaljnjega družbenega razvoja. V ta namen:
— obravnasajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja uresničevanja svojih pravic in interesov, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov naših narodov in narodnosti, ki žive na območju občine ter razvoja socialističnih samoupravnih družbenih
odnosov, predtagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernic, svojim deiegatom v občinski skupščini in skupščinah drugih družbeno-političnih skupnosti,
—	določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna druf. bena merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združene^ dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah^ skupnostih in za volitve delegatov v občinsko skupščino in skupit^ drugih družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo demokratično pred. laganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v občinsko skupščino in skupščine drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in dntph družbenopolitičnih skupnostih, obravnavajo splošna vprašanja ka-drovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kan-didatov,
—	skrbijo za izmenjavo mnenj vseh informacij in komuniciranja v delegatskem sistemu,
—	spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnA in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, presojajo nji-hovo delo, zlasti glede zagotavljanja javnosti dela in odgovornosti pri delu,
—	ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju občine, zagotavljajo obveščevanje delovnih ljudi in občanov in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščevanja,
—	se borijo za humane, medčloveške, socialistične in demokratične odnose in za odpravo pojavov, ki takim odnosom škodujejo.
Občina zagotavlja potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje z ustavo, zakoni in tem statutom določene dejavnosti socialistične zveze delovnega ljudstva v občini.
Na osnovi ustave, zakona o združenem delu, statutarnega dogovora Sindikatov, statuta Zveze sindikatov Jugoslavije, programov in sklepov vodijo Sindikati politično aktivnost predvsem na naslednjih področjih:
—	uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter v tem smislu pri oblikovanju socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov,
—	uresničevanje letnih in srednjeročnega načrta razvoja občine,
—	aktivnost za doseganje čimboljših rezultatov pri gospodarjenju in za dvig produktivnosti dela,
—	sodelovanje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in pri določanju skupnih meri! za delitev po rezultatih dela,
—	uresničevanje samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja,
—	izobraževanje in usposabljanje delavcev za opravljanje samo-pravnih in drugih družbenih funkcij,
—	demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate* organih upravljanja v organizacijah združenega dela ter kandidata za delegacije v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Občinski skupščini in drugih družbenopolitičnih skupnostih,
—	uveljavljanje delavcev pri opravljanju funkcij oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev,
—	presoja dela Zbora združenega dela Skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
—	varstvo pravic delavcev in sodelovanje z družbenim pravobrani!-cem samoupravljanja v občini,
zagotavljanje socialne varnosti in razvoja življenjskega standarda delavcev,
uresničevanje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter kulturnega udejstvovanja, oddiha, športa in rekreacije, sodelovanje z organizacijami v mestu, republiki in drugih socialističnih republikah.
Na teh področjih delujejo občinske organizacije Sindikatov in Zveze sindiktov samostojno ter v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnim' organizacijami, organi Skupščine, Izvršnega sveta in organi samoupravnih interesnih skupnosti.
Delegacija sindikatov se prek Družbenopolitičnega zbora Občinske skupščine in temeljnih delegacij Zbora združenega dela vključujejo'' skupščinski sistem pri razreševanju aktualnih družbenopolitičnih nal% v občini.
V organizaciji Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne kot prosta voljni organizaciji udeležencev narodnoosvobodilnega boja delov**
URADNE OBJAVE
163
12. mais 1978 — $! 11
tjudje in občani v skladu s programom zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva ohranjajo in razvijajo tradicije narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in jih prenašajo na nilade rodove, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, za krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, medčloveških humanih in tovariških odnosov in solidarnosti, zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilnega boja in njihovih družinskih članov in dajejo pobude in predloge občinski skupščini in skupščinam drugih družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj s tega področja	. .
Zveza socialistične mladine v občini združuje na prostovoljni podlagi mladino ter jo v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje v družbenopolitično življenje občine ter usklajuje mnenja in daje pobude in predloge o vprašanjih, za katera so mladi delavci, učenci in kmetje še posebej zainteresirani.
Delovni ljudje in občani se združujejo glede na svoje interese in potrebe tudi v druge družbene organizacije in društva, kjer delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Občina Ilirska Bistrica kot družbenopolitična skupnost sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti. Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
11 OBČINA ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Občina Ilirska Bistrica je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda vseh delovnih ljudi.
V	občini Ilirska Bistrica delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizcije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Ilirska Bistrica opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
V	občini delovni ljudje in občani zlasti:
— ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo: spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in so-iidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokul-turne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo vpraša-j "ja s teh področij;
preprečujejo in odpravljajo vzroke ogrožanja socialistične samoupravne ustavne ureditve ter ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; v svojih samoupravnih odločitvah, materialnih, kadrov-
skih, socialnih, poslovnih in drugih, vodijo račune o varnostnih interesih ožje in širše družbenopolitične skupnosti, sistema kot celote, delovnega človeka in njegovega osebnega ter družbenega imetja; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; se borijo zoper gospodarski kriminal, zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojani konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnem prisvajanju družbenega premoženja in nevestnem gospodarskem poslovanju, varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju; zagotavljajo in utrjujejo javni red, splošno in prometno varnost ljudi in občanov ter odpravljajo vzroke, ki bi vnašali negotovost ali vznemirjenost; sodelujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam, epidemijam in širjenju kužnih bolezni; v okviru narodne zaščite uresničujejo naloge, ki jim jih določa republiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah;
—	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišča in stvari v šplošni rabi;
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
—	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
3.	člen
Občina Ilirska Bistrica je pravna oseba. Sedež občine je v Ilirski Bistrici.
4.	člen
Občina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis * Socialistična republika Slovenija*, v drugi vrsti ^Skupščina občine*, pod grbom pa napis *!!irska Bistrica*.
Občina Ilirska Bistrica ima svoj grb in zastavo.
Obliko in vsebino ter uporabo teh simbolov ureja poseben odlok.
5.	člen
Območje občine Ilirska Bistrica obsega naslednje katastrske občine in naselja:
k. o. Bač
k. o. Brce
k. o. Čelje
k. o. Dobropolje
k. o. Dolenje
k. o. Dolnji Zemon
k. o. Gaberk
k. o. Gornji Zemon
k. o. Harije
k. o. Hrušica
k o. Huje
k. o. Ilirska Bistrica
Bač
Brce
Čelje
Dobropolje, Rečica — de!
Dolenje pri Jelšanah
Dolnji Zemon
Gaberk
Gornji Zemon
Harije Soze
Hrušica
Huje
Ilirska Bistrica — de!
URADNE OMAVE
164
12 maja 1978-$, „
m. DRUŽBENO EKONOMSKA UREDITEV
* \
Dnntbtn^^MMMmsUpoRMjd^ovmhSHdivzdnd^
k. o Jablanica	Jablanica. Vrbica
k. o Janeževo brdo	Jazaeievo brdo
k. o Jasen	Jasen
k. o Jetšane	Jelšane
k o Kilovče	Kitovče. Dolnja Bitnja.
k o Knežak	Knežak
k. o Koritnice	Kontnice
k o Koseze	Koseze
k. o Mala Bukovica	Mala Bukovica
k o Male Loče	Male Loče
k o Mereče	Mereče. Podstenjšek
k o Novokračine	Novokračine. Nova vas
k. o Ostrožno brdo	Ostrožno brdo
k. o Pavlica	Pavlica
k o PZbeie	Podbeže
k o PZgrad	Podgrad
k o Podgraje	Podgraje
k. o Podnenje	Podstcaje
k o Pregarje	
k o Pretoie	Pretoie
k o Prem	Prem
k o Račiče	Račiče
k o Ratečevo brdo	Ratečevo brdo. Gornja Bitnja
k o Rjavče	Rjavče
k o Sabonjc	Sabonje
k o Smrje	Smrje
k. o Snežnik — de!	thrska Bistrica — de!
k o StarZ	StarZ
k o Studena gora	Studena gora
k o Sušak	Sušak. Faba
k o. Šembije	Šembije. PZtabor
k o Tomtnje	Tommje
k o Topole	Topole
k o Trnovo	Ihrska Bistnca — del
k o Trpčanc	Trpčane. Kuteževo
k o Vehka Bukovica	Velika Bukovica
k o. Veliko brdo	Vehko brdo
k o Vrbovo	Vrbovo
k o Zabiče	Zabiče
k o Zajelšje	
k o Zarečica	Zrečica
k o Zarečje	Zarečje
Z^kon Zloča pogoje m postoke za spremembo meja ab za združitev z drugo občino
6	člen
V občim thrska Bistnca uresničujejo svoje pravice in dotžnostt de tovni ljudje in občani, ki itvijo ah deiajo na območju občme
Pravice m Zlžnosti Ztovnih !judi m občanov so dotočene z ustavo, zakoni m a tem statutom
#
7	člen
Za posebne dosežke na raznih področjih družbenega žrvtjenja. ki pomembneje pntpevajo k razvoju občme. daje občunka skuptčma pnznanja delovnun ijudem m občanom ter samoupravnim organuaa jam in skupnostim.
Postopek m merda za dajanje priznanj ter vrste pnznanj se dotoči s posebnim odtokom
3 člen
Občinska skuptčma tahko podeti nas tov častnega občana občine !hr ska Bistrica osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj znanosti, kut-ture m prosvete, tetesne m tehnične vzgoje ter za vsestranski razvoj m napredek občme
9	čten
Občinska skuptčma podetjuje dorma! posameznim enotam narod noosvohoddne vojske m partizanskim odredom, ki so se hordi v NOV na območju občine
10	čten
Praznik občme thrska Bistnca je 4 junij, kot obletnica prve večje oborožene akaje proti okupatorju v tatu !942
Soctahstična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svo-bojnem združenem detu detavcev z reprodukcijskimi sredstvi, k,., družbena tastnma in samouprav!janju detavcev v proizvodnji in dehm družbenega proizvoda v teme!jnih in drugih organizacijah združenep de!a in v družbeni reprodukciji v cetoti.
12.	čten
Podtaga za materialni in družbeni potožaj detovnega čtoveka v obbat thrska Bistrica je njena gospodarska razvitost in ustvarjeni dohodek, h pogojuje tudi stopnjo njegovih posebnih pravic in odgovornosti
13 čten
Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati matehti-nih in drugi koristi z izkoriščanjem tujega deta
14.	čten
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in ne omejevati detav. ca. da ne bi enakopravno z drugimi de!avci odtoča! o svojem de!u teta pogojih in rezultatih svojega deta.
13.	čten
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega deta. proizvod združenega deta in z združenim detom dosežen! dohodek, sredstva za zadovotjevanje skupnih in sptošnih družbenih potreb, naravna bog* stva in dobrine v sptošni rabi so družbena tastnina.
16. čten
Vsakemu detavcu v združenem detu s sredstvi, ki so družbena tasM* na. je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice deta z druibemnu sredstvi v temetjm organizaciji združenega deta. v katen deta. in v vtchdnh gth obhkah združevanja deta in sredstev skupno in enakopravno z dm g!mt detava odtoča o detu in postovanju organizacije združenegadrta ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcij*. de ureja medsebojna razmerja pri detu. odloča o dohodku, ki ga doniti raztsčnih obhkah združevanja deta in sredstev, in si pridobiva osebo) dohodek
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s kat* rim bi btte kršene te pravice detavcev
17. čten
lemetjna orgamzaaja združenega deta je osnovna oblika zdnde nega deta. v kateri detavci neposredno in enakopravno uretmčvjejo svoje družbenoekonomske m druge samoupravne pravtee tn odtočajoo drugth vprašanjih svojega družbenoekonomskega potožaja.
18 čten
Detava v združenem detu. ki uresničujejo pravico deta z družbeoHO) sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in sptotn**" družbenem interesu uporabtjajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno tn jih kot materialno osnovo svojega in cctotnega druib*"*t' deta nenehno obnavtjajo. povečujejo in izbotjšujejo ter vestno izp* njujejo svoje detovne obveznosti
!9čk"
O dohodku kot rezuttatu skupnega deta detavcev v temetjni <*g*"^ zaajt združenega deta in cctotnega družbenega deta. odtočajo dčtavo * temctjnth organizacijah združenega deta v sktadu s svojimi prava"" in Zgovornostmi do drugih detavcev v združenem detu in do družb** skupnosti v cetoti
URADNE OBJAVE
165
12 maial978 -$' 11
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega de!a in za rezerve.
20.	člen
Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini.
Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bi! dosežen ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini temelji na samoupravnih osnovah.
21.	člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustreza rezultatu njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
22.	člen
Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali v drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov uprav-ijanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
2 Družbeno planiranje
23.	člen
Delovni ljudje in občani občine, organizirani v temeljni organizaciji združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
*** skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti,
** ekonomsko in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela,
" usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotnii družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka,
" najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih si! in produktivnosti stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter uki razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega druž-proizvajalca in ustvarjalca.
24.	člen
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih mesebojnih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka zagotavlja tudi materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
25.	člen
Zaradi uresničevanja interesov in ciljev iz 23. člena tega statuta, imajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini pravico in dolžnost planirati svoj razvoj.
Zaradi uresničevanja politike ekonomskega in družbenega razvoja, omogočanja stalnega soočanja izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, zagotavljanja usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja med posameznimi nosilci družbenega planiranja, planirajo vsi nosilci družbenega planiranja svoj razvoj po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.
26.	člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi ljudmi in občani v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
27.	člen
Družbeni plan občine, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih samoupravnih organizacij, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne porizvodnje. morajo biti v skladu z dohodki, ki ga planirajo temeljne organizacije združenega dela materialne proizvodnje.
28.	člen,
Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročni družbeni plan Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina.
29.	člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto, analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilij in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
3(1. člen
Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti. plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
31.	člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
166
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 — št. n
Strokovne s!uibe in upravni organi občine so odgovorni za pravi!nost in strokovno utemeljenost podatkov in rea!nost ocen in predlogov.
32.	člen
Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovore o temeljih plana občine.
33.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet, za druge samoupravne organizacije in skupnosti pa njihovi organi upravljanja.
34.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela s področij izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
35.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
36.	člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organ občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječem odloku občinske skupščine določeno, da so posebnega družbenega pomena.
37.	člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
38.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih plana
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren za pravočasno določitev delovnega programa priprave družbenega plana in izvršitev vseh dejanj, ki so nuja za pripravo in pravočasno predložitev osnutka ozioma predloga družbenega plana.
39.	člen
Dogovarjanje o temeljih družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O po-
teku dogovarjanja o temeljih družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana izvršni svet obvešča delegate ob-činske skupščine.
40.	člen
Dogvore o temeljih družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom in tem statuom, po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Ilirska Bistrica ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
41.	člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o katerih odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih, ter usmerjajo in usklajujejo v katere so vključeni gospodarski in družbeni razvoj občine.
Družbeni plan občine Ilirska Bistrica vsebuje zlasti:
—	temelje razvoja politike občine,
—	možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti,
—	temeljna razmerja delitve dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev gospodarskega in socialnega razvoja kot celote, za zaposlovanje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih dejavnosti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarskega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi,
—	možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja otroškega varstva, zdravstva in drugih oblik socialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—	možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—	možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje in delo delovnih ljudi in občanov,
—	družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o temeljih srednjeročnih planov SR Slovenije in z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
42.	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju. pa o nji!^ do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
43.	člen
Na podlagi dogovorov o temeljih družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave osnutka družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog družbenega plana občine, ki ga predloži občinski skupščini v sprejem.
Če do roka, določenega za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bi! dosežen dogovor o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega
12. maja 1978 — Št. 11
URADNE OBJAVE
167
Člena, predlaga izvršni svet občinski skupščini, naj sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
44.	č!en
izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat !etno, predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov za uresničevanje plana v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnostih za njegovo uresničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitev družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je določen za sprejemanje družbenega plana občine, z zakonom in tem statutom.
3.	Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
45.	člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z drugimi oblikami družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizcije združenega dela, v kateri delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih svojih prihodkov.
46.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovn ljudje v republiki, občini in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov in v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev. iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
47.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti.
48.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delovni ljudje in občani v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delovni ljudje in občani usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi ljudmi in občani drugih občin.
49.	člen
Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu z njenimi nalogami, pristojnostmi in družbenimi plani.
50.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o pogojih.
Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti.
51.	člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno višino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
52.	člen
Da bi se delovni ljudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za odločanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem temeljne organizacije in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
53.	člen
Organi in organizcije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predlagati svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka so občinski skupščini dolžni tudi poročati o načinu porabe v proračunu zagotovljenih sredstev.
4.	Gospodarske in družbene dejavnosti
54.	člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih vzpodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije boljše organizacije dela.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini tudi z združevanjem dela in sredstev.
55.	člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih razmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavnosti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
56.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela urejajo medsebojne odnose s samoupravnimi sporazumi v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajevnih skupnostih ter drugih samouprvnih skupnostih in organizacijah potrošnikov.
57.	člen
Delovni ljudje in občani vzpodbujajo razvoj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega go-
12.	maja 1978-§t. n
spodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normaino življenje in deio.
Občinska skupščina in njeni organi pospešujejo razvoj maiega gospodarstva z družbenimi piani, s svojimi predpisi in drugimi ukrepi.
dovoijevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh obiik kuiturnih dejavnosti — ustvarjanje, posredovanje in varstvo kuiturnih vrednot, vojaška pokopališča, grobišč in grobov borcev, kuiturnih in zgodovinskih spomenikov in obeiežij ter opravijajo druge zadeve in uresničujejo ostaie skupne interese na področju kuiture.
58.	čien
Deiavci, deiovni ijudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega deia, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopoiitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravijanje tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom, ki temelji na zakonu katere dejavnosti organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarske in druge družbene dejavnosti so posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
5.	Samoupravne interesne skupnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena
59.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področjih vzgoje in izobaževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti, delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zahteve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
60.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina lahko ustanavlja organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena.
61.	člen
Delovni ljudje in občani v občini uresničujejo pravico do zdravstvenega varstva, z delovnimi ljudmi in občani občin v regiji določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic in zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva.
Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju primernih higienskih razmer za življenje in delo.
Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdravstveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stroškov.
62.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje politike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in za-
63.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje.
64.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok, delovni ljudje in občani v občini, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva, telesni in duševni razvoj, za vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo ostale skupne interese na področju družbenega varstva otrok.
65.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah in drugih organizacijah združenega dela, ustanavljanje množičnih telesno-kulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov v njihovo dejavnost, združujejo sredstva za delo teh organizacij za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo ostale skupne interese na področju telesne kulture.
66.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu.se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti in se uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa, v skladu z njim pa način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma s predpisi ali ukrepi občinske skupščine.
67.	člen
Na področju komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa. zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, katerih trajno opravljanje je nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov in pogoj za njihovo delo oziroma v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in vrednotenje rezultatov dela. se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti materialne porizvodnje.
i,
68.	člen
Da b! skupno in enakopravno odločali o planih komunalnih dejavno-stt, o združevanju in uporabi sredstev za komunalne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju rugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti, delovni ju je in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij zdru-
12 ma)a 1978 — $1 11
URADNE 08JAVE
169
žcnega dela kol uporabniki komunalnih storitev, skupaj z delavci komunalnih organizacij združenega deia s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost.
Uporabniki in izvajatci komunalnih storitev s samoupravnim sporazumom dotočijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere uresničujejo v Zvezi komunainih skupnosti.
69.	č!en
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje v občini samostojno, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
70.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
71.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnega koli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
6.	Družbenoekonomski po&iaf kmetov
72.	člen
Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.
Na podlagi osebnega dela imajo kmetije v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.
73.	člen
V skladu z zakonom lahko kmetje svobodno združujejo svoje delo, zemljišča in druga delovna sredstva, ki so njihova lastnina, na podlagi pogodb med seboj, v kmetijske zadruge, v druge oblike združevanja ali pa se združujejo z delom delavcev z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela v odnosih trajnejšega medsebojnega sodelovanja s ciljem, da izboljšajo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo in s tem ustvarjajo pogoje za zagotovitev lastne socialne varnosti.
S svobodnim in enakopravnim združevanjem dela in delovnih sredstev z delavci v združenem delu razširjajo kmetje materialno osnovo
svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja, s čimer popolneje zadovoljujejo osebne in družbene potrebe.
74.	člen
Kmetje, združeni v kmetijsko zadrugo in delavci kmetijskih zadrug samostojno, skupaj in enakopravno, odločajo o delu in poslovanju zadruge, urejajo medsebojna razmerja pri delu, pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka ter druga medsebojna razmerja po načelu pravic, obveznosti in odgovornosti v delovnih organizacijah.
75.	člen
S samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti se določi dejavnost zadruge, odnosi med zadružniki in ustanavljanje temeljnih organizacij ter temeljnih organizacij kooperantov.
76.	člen
Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki jih združijo v kmetijski zadrugi ali pa si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.
77.	člen
Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalnega izrabljanja zemljišč, njenega varstva in izboljšanja posestne in zemljiške strukture, se kmetijske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje združujejo v kmetijsko zemljiško skupnost.
7.	Krajevne skupnosti
78.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju, s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ilirska Bistrica in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
79.	člen
V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela; sprejemajo programe in plane razvoja ter skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
80.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnosti potroš-
170
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 — Št. 11
nikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanoval-cev, v hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
81.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, za več naselij ali zaselkov, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, več naselij ali zaselkov ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali de! priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave sprejetih stališč ih dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
82.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev, razdružitev krajevne skupnosti, oddvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
—	zbori delovnih ljudi in občani v krajevni skupnosti,
—	samoupravni organi krajevne skupnosti,
—	krajevna ali terenska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti, pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti de! območja druge krajevne skupnosti.
Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo.
83.	člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skupnosti, oddvoji-tvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti, k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
Samoupravni organ v krajevni skupnosti razpiše referendum s sklepom, v primeru pa, da gre za interes več krajevnih skdpnosti, razpiše referendum s sklepom občinske skupščine.
84.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
85.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejme najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini vseh delegatov v najvišjem samoupravnem organu krajevne skupnosti.
86.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
—	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
—	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti.
—	oblike in način uresničevanja družbene samozaščite,
—	pravice, dolžnosti in odgovornost delovnih ljudi in občanov kot nosilcev družbene samozaščite in organov s področja DSZ,
—	naloge in način dela organov krajevne skupnosti.
—	način urejanja odnosov z organizacijami in združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
—	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
—	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,
—	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
—	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
87.	člen
Krajevna skupnost ima svoj plan razvoja, ki temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana.
Samoupravni sporazum o temeljih plana sklenejo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da na območju krajevne skupnosti uresničujejo določene interese svojih delavcev, samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevnih skupnosti ter delovni ljudje in občani po izvoljenih organih, v krajevnih skupnostih ali z osebnim izjavljanjem na zboru občanov ali z referendumom na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
88.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način.
Svoj program razvoja uresničujejo:
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti,
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoup< avnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
—	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine.
—	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih, družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti.
—	in z drugimi sredstvi.
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti lahko tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način.
89.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana
90.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo, se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog
12. maja 1978 — Št. 11
URADNE OBJAVE
171
$ samoupravnim sporazumom se !ahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje skupnih s!užb ter dotoči organe za usmerjanje in nadzor nad njihovim detom.
8.	Kadrovska politika in zaposlovanje
91.	čten
Detovni tjudje in občani v organizacijah združenega deta, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopotitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so nositci kadrovske potitike v občini.
Detovni tjudje in občani vodijo kadrovsko potitiko v sktadu z nače-!om demokratične samoupravne kadrovske potitike, uresničujoč na-stednje družbene citje:
—	kadrovska potitika je sestavni det družbenega razvoja občine,
—	kadrovska potitika je neodtujiva samoupravna pravica detovnih tjudi in občanov,
—	temetjni citj kadrovske potitike je razvoj čtoveka kot svobodne sociatistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobtje-nemu znanju sodetuje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
—	detovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobtjenimi kadri.
92.	čten
Za uresničitev družbenih cit jev in načet kadrovske potitike detovni tjudje in občani ztasti:
—	sprejemajo tetne, srednjeročne in dotgoročne kadrovske programe,
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopotitičnega, družbenoekonomskega in sptošnega izobraževanja kadrov,
—	dotočajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dotgoročni razvoj organizacije združenega deta,
—	dotočajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—	dotočajo merita in pogoje za kadrovanje na odgovorna detovna mesta,
—	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani detavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopoti-tičnimi in moratnopotitičnimi kvahtetami,
—	spremtjajo uresničevanje kadrovske potitike.
93.	čten
Detovni tjudje in občani, organizirani v družbenopotitičnih organizacijah, posebno v sociatistični zvezi detovnega tjudstva in zvezi sindikatov, obtikujejo, usmerjajo in spremtjajo uresničevanje kadrovske potitike, predvsem pa usktajujejo statišča in kriterije za kandidiranje detovnih tjudi na odgovorna detovna mesta v organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nositce družbenih funkcij.
94.	čten .
Detavci, ki v organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravtjajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo ter detovni tjudje in občani v občini, ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do deta in za vključevanje detovnih ljudi in občanov v združeno deto.
95.	čten
Detovni tjudje in občani obtikujejo in izvajajo potitiko zapostovanja v organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Detovni tjudje in občani v občini obtikujejo potitiko zapostovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
?ri oblikovanju in izvajanju potitike zapostovanja delovni tjudje in občani posebno skrb posvečajo zaposlovanju žena, mtadine in oseb z zmanjšano detovno sposobnostjo.
96.	čten
Detavci v združenem delu in detavci, katerih dopotnitno deto uporab! jajo detovni tjudje, ki samostojno opravtjajo dejavnost z osebnim
detom z delovnimi sredstvi, ki so tastpina občanov oziroma detavci, katerih dopotnitno deto uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno skupnost za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interesna skupnost delavcev, v kateri si delavci po načetih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do deta oziroma za zagotavtjanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposetnosti v skladu z zakonom in skupnimi akti skupno-
IV. LJUDSKA OBRAMBA,
VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
97.	čten
Občina, v sktadu s sistemom tjudske obrambe in družbene samozaščite, ureja in organizira tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju.
Osnovni namen graditve in krepitve tjudske obrambe je priprava vseh zmogljivosti in sredstev občine za splošni ljudski odpor zoper vsak oborožen napad in za zavarovanje delovnih tjudi in občanov v primerih elementarnih in drugih hudih nesreč, s katerimi bi bita ogrožena svoboda in neodvisnost dežele in njena socialistična samoupravna družbena ureditev.
Družbena samozaščita, kot najširši obrambni in varnostni sistem, je samoupravna funkcija, ki jo vsakodnevno uresničujejo detovni tjudje in občani v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopotitičnih in drugih organizacijah. Osnovni namen družbene samozaščite je uresničevanje ustavnih dotočit o zaščiti ustavne ureditve, samoupravnih pravic detovnih tjudi, drugih pravic in svoboščin čtoveka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotovitev osebne varnosti ter varnosti premoženja detovnih tjudi in občanov.
98.	čten
Zveza komunistov kot voditna organizirana idejna in politična sita delavskega razreda in vseh detovnih tjudi je s svojim usmerjevatnim idejnim in političnim detom gtavni posrednik in nosilec politične in druge dejavnosti detovnih tjudi in občanov pri varstvu, zavarovanju in obrambni neodvisnosti, suverenosti, teritorialni neokrnjenosti in družbene ureditve naše dežele pred sleherno agresijo in agresivnimi pritiski.
Sociatistična zveza delavskega tjudstva, Zveza sindikatov, Zveza sociatistične mtadine, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in društva, Zveza rezervnih vojaških starešin in druge družbene organizacije v občini zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu tjudske obrambe in družbene samozaščite v občini, skrbijo za podružbtjanje obrambne in varnostne funkcije, politično informativno propagandno dejavnost in za nadaljnji razvoj sistema sptošnega tjudskega odpora in družbene samozaščite ter izvajajo priprave za delovanje v vojni in v drugih izrednih razmerah.
99.	čten
Občinska skupščina opravtja naloge s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite v sktadu z enotnim sistemom tjudske obrambe v federaciji in republiki, dotoča načeta za organizacijo sptošnega tjudskega odpora v občini ter daje sptošne smernice glede obrambnih priprav svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršnemu svetu, upravnim organom, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega deta, samoupravnim interesnih skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
100.	čten
Med vojno, kadar se občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine predsedstvo občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi sptošni tjudski odpor na območju občine v sktadu z obrambnim načrtom, stvarnimi krajevnimi razmerami v vojni in z odločitvami širših družbenopoiitič-
URADNE OBJAVE
12. mafa 1978 — št n

172
nih skupnosti. V ta namen izdaja odtoke, odredbe, sktepe in druge sptošne akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno vodenje sptošnega tjudskega odpora v občini.
Predsedstvo občinske skupščine predtoži sprejete sptošne akte v potrditev skupščini brž, ko se ta tahko sestane. Kadar se predsedstvo občinske skupščine ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, tahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za izvajanje obrambnih natog in vodenje sptošnega tjudskega odpora.
Sprejete ukrepe mora predsednik predtoiiti predsedstvu skupščine občine takoj, ko se ta tahko sestane.
101.	čten
Podrobnejše pristojnosti in sestavo predsedstva v sktadu z zakonom dotoči občinska skupščina.
102.	čten
Za uresničevanje pravic in dotinosti občine na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite so pristojni skupščina občine, svet za ! judsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet skupščine občine, občinski štab za teritoriatno obrambo, občinski štab za ci-vitno zaščito, upravni organ za tjudsko obrambo, organi za notranje zadeve, drugi upravni organi ter organi v krajevnih skupnostih v mejah svojih pristojnosti.
103.	čten
Za usktajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav, varnosti in družbene samozaščite v občini, imenuje občinska skupščina svet za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Svet ima predsednika, podpredsednika in čtane, katerih števito dotoči občinska skupščina hkrati z imenovanjem.
Svet za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usktajuje obrambne priprave občinskih organov, družbenopotitičnih organizacij, organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti v občini in njihovo detovanje na področju tjudske obrambe, v sktadu s sktepi, odtoki in potitiko občinske skupščine.
104.	čten
Svet za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima gtede na vsebino in pristojnosti ztasti nastednje natoge:
1.	s področja tjudske obrambe:
—	obravnava predtoge aktov občinske skupščine, ki so pomembni za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito ter daje mnenje k predto-gom,
—	sprejema obrambni načrt občine,
—	dotoča načrt organizacije, razvoja in opremtjanja teritoriatne obrambe v občini,
—	usktajuje obrambne priprave v občini z obrambnimi pripravami pokrajine in širših družbenopotitičnih skupnosti ter pripravami sosednjih občin v zadevah, ki so posebnega pomena za obrambno priprav-tjenost širšega pomena,
—	usmerja obrambne priprave gospodarskih in družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, organizaciji združenega deta, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopotitičnih in družbenih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za detovanje v vojni,
—	pripravtja vojno organizacijo in kadrovsko popotnitev organov občinske skupščine v vojni,
—	usmerja razporejanje občanov in materiatnih sredstev za dopot-nitev oboroženih si! in druge potrebe tjudske obrambe,
—	usmerja obrambno vzgojo pripadnikov teritoriatne obrambe, ci-vitne zaščite, enot za zveze in stužbe opazovanja, javtjanja, obveščanja in atarmiranja ter ostate občane in usposabtja obveznike detovne obveze za deto po vojnem razporedu,
—	zagotavtja vojne zveze,
—	organizira in skrbi za pnpravtjanje in detovanje občinskega štaba in enot civitne zaščite, predtaga zagotovitev sredstev za njihovo deto, opremtjanje in pouk,
—	sodetuje s pokrajinskim odborom kot skupnim medobčinskim organom in njegovo strokovno stužbo zaradi usktajevanja obrambni priprav, ki so skupnega pomena za pokrajino,
—	imenuje upravni odbor sktada za financiranje obrambnih priprav in druge staine ati občasne komisije za deto na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite
2.	s področja družbene samozaščite:
—	sprem!ja, ocenjuje in anatizira varnostne razmere oziroma stanje na področju družbene samozaščite v občini na podtagi ocen in predto-gov družbenopotitičnih organizacij, postaje mitice in občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve ter daje občinski skupščini in drugim dejavnikom pobude in predtaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini,
—	usktajuje varnostne načrte temetjnih in drugih organizacij združenega deta in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine,
—	poroča o svojem detu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini,
—	skrbi za usposabtjanjc in varnostno vzgojo občanov,
—	sodetuje s koordinacijskim odborom za družbeno samozaščito pri občinski konferenci Sociatistične zveze detovnega tjudstva in drugimi organi družbenopotitičnih organizacij za to področje,
—	sodetuje z drugimi občinami pri urejanju in usktajevanju druž-benosamozaščitnih vprašanj,
—	daje mnenja in predtoge k poročitom organov za notranje zadeve,
—	daje sogtasje k imenovanju načetnikov enot narodne zaščite v temetjnih organizacijah združenega deta in krajevnih skupnostih,
—	spremtja deto enot narodne zaščite v občini.
105.	čten
Organi družbenopotitične skupnosti, temetjnih in drugih organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo svetu na njegovo zahtevo dajati podatke, obvestita in anatize, ki jih potrebuje za svoje deto.
106.	čten
Izvršni svet občinske skupščine opravtja ztasti nastednje natoge:
—	skrbi za izvajanje potitike obrambnih priprav v občini,
—	skrbi za mobitizacijo in uporabo vseh si! in virov za oborožene site za izvajanje sptošnega tjudskega odpora ter za varstvo in reševanje ogroženega prebivatstva in materiatnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah,
—	usmerja obrambne priprave upravnih organov, organizacij in skupnosti ter skrbi za izvajanje potitike skupščine in za izvrševanje predpisov s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite;
—	predtaga finančna sredstva za izvrševanje obrambnega načrta, za pripravo teritoriatne obrambe, civitne zaščite, za zagotovitev btagovnih rezerv in za financiranje dotočenih priprav v dejavnostih, ki so posebnega pomena za tjudsko obrambo;
skrbi za izdetavo obrambnih načrtov izvršnega sveta, upravnih in drugih državnih organov, temetjnih in drugih organizacij združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
med vojno skrbi za izvajanje vojnih predpisov ter potitike odtoči-tev predsedstva občinske skupščine.
Pri izvajanju teh natog najtesneje sodetuje s svetom občinske skupš-čine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
107.	čten
Upravni organ za tjudsko obrambo opravtja upravne in strokovne zadeve s področja tjudske obrambe, Če niso posamezne zadeve v pristojnosti drugih upravnih organov.
Upravni organ za tjudsko obrambo opravtja strokovni nadzor nad tzvajanjem predpisov s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah in skupnostih na območju občine, razen v terito-riatni obrambi.
12. maja 1978 — št. 11
URADNE OBJAVE
173
108.	čten
Za izvajanje oboroženega in drugih obtik odpora proti sovražniku se po enotnih načetih in v sktadu z obrambnim načrtom organizirajo v občini, krajevnih skupnostih, tahko pa tudi v temetjnih organizacijah združenega deta posebnega družbenega pomena enote teritoriatne obrambe, ki zagotavtjajo staien nadzor in zaščito objektov ter staino in množično borbeno pripravijenost in aktivnost.
Za vodenje in povetjevanje enotam teritoriatne obrambe ter za usmerjevanje in usktajevanje aktivnosti štabov za teritoriatno obrambo, krajevnih skupnosti in organizacij združenega deta, je pristojen občinski štab za teritoriatno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina.
Za organiziranje in pripravtjenost enot teritoriatne obrambe je komandant teritoriatne obrambe občine odgovoren svetu občinske skupščine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komandantu pokrajinskega štaba za teritoriatno obrambo, za bojno pripravtjenost in uporabo enot po komandantu pokrajinskega štaba za teritoriatno obrambo.
109.	čten
Občinski štab za teritoriatno obrambo opravtja ztasti nastedn je nato-gè:
—	na podtag! razvojnih načrtov, navodit, pokrajinskega štaba in sktepa sveta občinske skupščine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pripravtja in organizira enote teritoriatne obrambe in skrbi za mobitizacijsko in bojno pripravtjenost teritoriatne obrambe v občini;
—	predtaga mobitizacijski razvoj enot teritoriatne obrambe;
—	pripravtja načrt uporabe enote teritoriatne obrambe, proučuje okotje in pogoje za njihovo detovanje ter obtike, način in taktiko boja v raztičnih vojnih pogojih ter uporabe enote teritoriatne obrambe v primerih etementarnih in drugih hudih nesreč;
—	organizira in vodi idejnopotitično in vojaškostrokovno usposab-tjanje štabov krajevnih skupnosti in organizacij združenega deta ter pripadnikov teritoriatne obrambe;
—	usktajuje detovanje in uporabo enot teritoriatne obrambe s pristojnimi povetjstvi jugostovanske tjudske armade in mitice;
—	izvaja natoge v zvezi z oborožitvijo, opremtjanjem, prehrano in zdravstveno zaščito enot teritoriatne obrambe;
—	skrbi za načrtno nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidenco in nadzor nad predmeti oborožitve in opreme;
—	organizira ustrezne zveze znotraj enot in štabov teritoriatne obrambe;
—	skrbi za varnostno vzgojo in izvajanje varnostnih ukrepov v štabih in enotah teritoriatne obrambe;
—	sodetuje z občinskim upravnim organom za tjudsko obrambo in drugimi občinskimi organi in organizacijami zaradi izvajanja skupnih obrambnih natog;
—	opravtja druge zadeve in natoge, ki so dotočene s predpisi ati mu J'h natoži nadrejeni štab za teritoriatno obrambo oziroma svet občinske skupščine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
110. čten
Občinski štab civitne zaščite imenuje izvršni svet občinske skupščine, ki ustanavtja tudi občinske enote civitne zaščite. Štab je za svoje deto odgovoren svetu občinske skupščine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogtedu pa tudi v repubtiškemu štabu za civitno zaščito.
Občinski štab za civitno zaščito opravtja ztasti nastednje natoge:
—	ocenjuje ogroženost območja občine pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami;
—	predtaga in izpopotnjuje občinski načrt civitne zaščite in daje predtoge izvršnemu svetu občinske skupščine za izvrševanje njenih ukrepov;
—	usktajuje zadeve s področja civitne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega deta, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred postedicami vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer;
—	organizira in neposredno vodi akcije za pomoč, zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugth
izrednih razmerah;
—	skrbi za izvajanje ukrepov civitne zaščite, katerih namen je preprečiti oziroma ubtažiti naravne in druge hude nesreče ter preprečiti
oziroma ubtažiti naravne in druge hude nesreče ter njihove postedice in postedice vojnih akcij;
—	skrbi za pripravtjanje in usposabtjanje prebivatstva za samozaščito ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah;
—	organizira in vodi pouk ter vaje štabov in enot civitne zaščite in skrbi za njihovo usposobijenost za učinkovito izvajanje zaščitnih in re-ševatnih ukrepov;
—	obvešča prebivatstvo o nevarnostih in obsegu naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in daje javnim občitom uradna obvestita o tem.
111.	čten
Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti naravnih ati drugih hudih nesreč in za atarmiranje prebivatstva, organizira svet občinske skupščine za tjudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, stužbo za opazovanje, javtjanje, obveščanje in atarmiranje, ki se v občini formira po enotnem sistemu.
112.	čten
Nositci družbene samozaščite v občini so detovni tjudje in občani, ki neposredno v svojih temetjnih organizacijah in skupnostih in po svojih detegacijah in detegatih v občinski skupščini, v družbenopotitičnih organizacijah, v državnih organih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih ter v drugih skupnostih, uresničujejo družbeno samozaščito.
Področja samozaščitnega detovanja so ztasti:
—	varovanje ustavnega reda in samoupravnih pravic detovnih tjudi;
—	sodetovanje pri varovanju javnega reda ter varovanje sptošne in prometne varnosti detovnih tjudi in občanov;
—	borba zoper gospodarski kriminat, ztasti ztoraba postovne morate, protipravno prisvajanje družbenega in zasebnega premoženja in nevestno gospodarsko postovanje;
—	sodetovanje pri izvajanju preventivnih ukrepov proti naravnim nesrečam, epidemijam ter širjenju kužnih botezni;
—	uresničevanje natog narodne zaščite, kot to odtoča repubtiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
V URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1.	Oblike družbenega samoupravljanja
113.	čten
Detavci, drugi detovni tjudje in občani opravtjajo funkcije obtasti in druge družbene zadeve z odtočanjem v organizacijah združenega deta, krajevnih skupnostih ter drugih temetjnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopotitičnih organizacijah, po detegatih v organih upravtjanja organizacij združenega deta in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po detegatih v občinski skupščini, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom deta organov, odgovornih občinski skupščini.
114.	čten
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine morajo de-tavce v združenem detu ter detovne tjudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za deto in odtočanje v temetjnih organizacijah združenega deta in drugih organizacijah združenega deta, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in v občini.
115.	čten
Detavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega deta oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ati drugi obtiki združevanja deta in sredstev, odtočajo in upravtjajo družbene zadeve ter usktajujejo skupne interese:
— na zborih detavcev, z referendumom, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in z drugimi obtikami osebnega izjav-tjanja;
174
URADNE OBJAVE
12 maja 1978 —Si, ^
—	po delegatih v organih upravljanja ali na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	prek socialistične zveze delovnih ljudi, zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij;
—	v drugih oblikah in na način, določen z ustavo in s tem statutom.
116.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
—	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom, s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami in v javni razpravi;
—	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti;
—	po delegatih v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev;
—	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih;
—	v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva in v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih;
—	v drugih oblikah, na način določen z ustavo, zakonom in s tem statutom.
117.	člen
Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
—	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti;
—	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;
—	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut;
—	prek drugih oblik v skladu z ustavo in s tem statutom.
2.	Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov
118.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
—	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj;
—	obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja;
—	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge;
—	predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njene pristojnosti;
—	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim;
—	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma
drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena;
___ samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacij
združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi v in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku še o:
—	ustanovitvi krajevne skupnosti ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo;
—	volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je takodo-ločeno v statutu krajevne skupnosti.
119.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je s tem statutom odločeno, da jih občinska skupščina daje pred sprejemom v javno razpravo.
120.	člen
Statut oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti, določajo v skladu z zakonom način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih.
3.	Referendum
121.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.
122.	člen
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
123.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnosti na območju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
124.	člen
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom. Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
Sklepe o razpisu referenduma se objavi v Uradnih objavah ali v Uradnem listu SR Slovenije.
125.	člen
Izvajanje referenduma vodi komisija, ki vodi postopek za volitve delegacij za občinsko skupščino in sicer po postopku, ki velja za volitve Ta komisija tudi ugotavlja in razglaša rezultate referenduma.
12 ms)3 1978 št. 11
URADNE OBJAVE
175
4,	podpisovanje in posebne pismene izjave
126.	člen
Občinska skupščina ali posamezni zbor lahko v posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti odloči, naj o njih odločajo delovni ljudje in občani s podpisovanjem oziroma s posebnimi pismenimi izjavami.
Občinska skupščina s sklepom ugotovi v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izid podpisovanja ali pismenih izjav. Odločitev je sprejeta, če je večina delavcev v občini ali večina občanov podpisala prediog ali podala pozitivno pismeno izjavo.
Ugotovitveni sklep se objavi skupaj s predlogom, o katerem se je oddalo po določbah tega člena.
5.	Javna razprava
'	127. člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
128.	člen
V javni razpravi sodelujejo: delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
129.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo osnutke:
—	sprememb in dopolnitev statuta občine,
—	družbenih planov,
—	predpisov, ki nalagajo deiovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—	razpisa občinskega posojila,
—	osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za katere to določa zakon.
130.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delavcev, zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na druge načine, predvidene s statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
131.	člen
Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je v javni razpravi, je dolžan:
— osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo;
*— predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge raroge za njegov sprejem ;
določiti primeren rok za javno razpravo;
*** zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave;
zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov;
*— skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati;
ob sprejemu akta obravnavati mnenje, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti;
na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališ-^ih' ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
6.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
132.	člen
Z družbenimi dogovori delavci in drugi delovni ljudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije.
133.	člen
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora
\ Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
134.	člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in politično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora.
135.	člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno določijo vsi udeleženci.
136.	člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
137.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
138.	člen
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar med seboj ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti.
139.	člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji oziroma, če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev.
176
URADNE OBJAVE
12. maja 1976 —St n
140.	člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po zvezi sindikata, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
141.	člen
Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
(e sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče.
142.	člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat, občinska skupščina ali izvršni svet.
143.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev.
144.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače.
145.	člen
S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
146.	člen
Družbene dogovore in samoupravne sporazume, pri katerih sklepanju ni sodelovala občina, je udeleženec družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje, dolžan predložiti občinski skupščini. Evidenco o sklenjenih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki niso objavljeni v Uradnih objavah ali v Uradnem listu SR Slovenije, vodi upravo' organ občine, pristojen za splošne upravne zadeve.
147.	člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnih objavah ali v Uradnem listu SR Slovenije.
7.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene iastnine
148.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini uresničujejo:
—	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
—	temeljno sodišče,
—	samoupravna sodišča,
—	temeljno javno tožilstvo,
—	občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	občinski sodnik za prekrške,
—	organi javne varnosti,
—	javni pravobranilec.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata ustava in zakon.
149.	člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom odločenih obveznosti
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva:
—	odstavi poslovodni organ,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev,
—	imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
150.	člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občinska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršilnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
151.	člen
O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina z odlokom na predlog občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ali na pobudo zbora delavcev temeljne organizacije združenega dela, organa samoupravne delavske kontrole, sindikata, službe družbenega knjigovodstva, ustanovitelja organizacije združenega dela, komisije za družbeni nadzor in izvršnega sveta občinske skupščine.
152.	člen
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerim bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina.
(e občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
153.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine, ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
12 maja 1978 — št. 11
URADNE OBJAVE
177
154.	č!en
Temeljno sodišče kot državni organ in samoupravna sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni poioiaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
155.	člen
Temeljno sodišče spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov ter o problemih svojega dela.
Sodnike temeljnega sodišča in občane, ki sodelujejo pri sojenju, voli in razrešuje občinska skupščina na način, pogoji in postopku, ki je določen z zakonom.
156.	člen
Samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi pogosto razpolagajo, če ni z zakonom odločeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
157.	člen
Sodišče združenega dela spremlja in proučuje družbene odnose — pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, z3 uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
15H. člen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine.
Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij ter daje občinski skupščini, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
159.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in
mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
Komandirja postaje milice imenuje občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
160.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Občinski sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Organizacijo občinskega organa za kaznovanje prekrškov določi občinska skupščina. Občinska skupščina voli sodnike za prekrške.
161.	člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren občinski skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja.
O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine, obvešča javno pravobranilstvo tudi druge državne organe in organizacije in jim po potrebi daje pravno pomoč.
Občinska skupščina se lahko s skupščinami drugih občin dogovori o ustanovitvi skupnega javnega pravobranilstva.
162.	člen
Sredstva in druge pogoje za delo temeljnega sodišča, sodišča združenega dela, temeljnega javnega tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca zagotavlja občina skupaj in po dogovoru z občinami, za območje katerih so ti organi ustanovljeni v višini in na način, ki ga občine sporazumno določijo.
Sporazumno z drugimi občinami določi občina tudi način uresničevanja drugih pravic in obveznosti, ki jih ima po zakonu do organov iz prejšnjega odstavka.
8.	Nadzorstvo nad zakonitostjo
163.	člen
Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
178
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 —St ^
164.	č!en
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo, deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
165.	člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta.
Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi mora! biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržal, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti.
166.	člen
Če občinska skupščina v roku iz 165. člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in ne sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
167.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so jim potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
168.	člen
Določbe 163. do 168. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
169.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ustanovijo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega dela.
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in drugimi splošnimi akti.
V!. SKUPŠČINSKI SISTEM
170.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
171.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrti in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirane v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki nimasedežana območju občine.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
172.	člen
Če se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena organizacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom.
173.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
174.	člen
Kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij in število delegatov, ki jih konference delegacij pošiljajo v zbor združenega dela, določi občinska skupščina z odlokom tako, da je zagotovljena ustrezna in enakomerna zastopanost delavcev vseh področij združenega dela v zboru združenega dela.
Občinska skupščina določi z odlokom tudi rok za oblikovanje konferenc delegacij in oblikuje konference delegacij, če v določenem roku niso oblikovane s sporazumi.
175.	člen
V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegacije krajevnih skupnosti v skladu z zakonom in tem statutom.
Delegate v zbor združenega dela delegirajo delegacije oziroma konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki so te delegacije izvo-l!le na podlagi odloka občinske skupščine.
12. maja 1978 št. 11
URADNE OBJAVE
179
176.	eten
Občinska skupščina predstavlja konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.
177.	člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, H se obravnavajo v občinski skupščini, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko določi delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
178.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanju, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
179.	člen
Delavci temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oblikujejo smernice za delo delegacij in oblikovanje njenih temeljnih stališč na zborih delavcev, preko delavskega sveta in v družbenopolitičnih organizacijah temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti se povezujejo tudi z zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter z njenimi organi zaradi oblikovanja temeljnih stališč delegacij.
180.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom in s tem statutom, delegira iz svojega sestava delegate v zbore občinske skupščine:
—	obravnava vprašanja, o katerih odločajo zbori občinske skupščine ter druga vprašanja, ki zanimajo delegacijo in njeno temeljno samoupravno organizacijo in skupnost, ki jih namerava predlagati v obravnavo občinski skupščini;
—	odloča o vprašanjih, ki bistveno posegajo v pogoje dela in razvoja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti;
—	se pri zavzemanju temeljnih stališč povezuje z zbori delavcev, samoupravnimi trgani in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti;
—	sodeluje prek delegatov v celotnem delu in odločanju v skupšči-"i;
—	spremlja delo skupščine in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter obvešča svojo organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih odloča skupščina, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov;
—	daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini v skladu s tem statutom in poslovnikom skupščine;
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz statuta temeljne samoupravne organizacije in skupnosti
181.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za "oje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev in delegacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in delegacij.
182.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
183.	člen
Delegat ima na zasedanju zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njegove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo predstojnika upravnega organa, ki mora delegatu dati zahtevano pojasnilo.
184.	člen
Da bi lahko izvrševali svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
18$. člen
Samoupravna organizacija oziroma skupnost lahko odpokliče svojo delegacijo ali posameznega njenega člana. Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v socialistični zvezi delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Delegacija in vsak njen član ter delegat v občinski skupščini imajo pravico dati ostavko.
Delegacija samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma konferenca delegacij lahko izreče delegatu v skupščini nezaupnico in ga odpokliče.
Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se načeloma opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in pošiljanje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo v skladu z zakoni, drugimi predpisi in tem statutom.
18b. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je. in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora^aterega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem pro-
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 —
180
stosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
OBČINSKA SKUPŠČINA
1.	Položaj in pristojnosti
187.	člen
Skupščina občine Ilirska Bistrica je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SR Slovenije in zakonih.
188.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina:
—	določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine,
—	odloča o spremembi statuta občine,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike razvoja občine,
—	sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago,
—	sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznost sklepanja samoupravnih sporazumov,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpiše občinski referendum,
—	skrbi za izvajanje začrtane politike predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem,
—	odloča o razpisu javnega posojila,
—	obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in
družbene samozaščite,	?
—	organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini,
—	obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti,
—	določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov,
—	odpravlja in razveljavlja predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—	uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic občanov in družbene lastnine ter obravnava mnenje in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega de!a ali drugih samoupravnih organizacij in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	ustanavlja organizacije združenega de!a in druge organizacije,
—	voli in razrešuje predsednika in podpresednike občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika, enega ali več predsednikov io člane izvršnega sveta občinske skupščine
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča, člane izvršnega sveta občinske skupščine,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	voli in razrešuje sodnika za prekrške,
—	imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov,
—	imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine,
—	imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, ki jih loča zakon ali drug akt skupščine socialistične republike Slovenije,
—	imenuje in razrešuje javnega tožilca temeljnega javnega tožilstvi in njegove namestnike,
—	daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki
jih določa zakon,	\
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, po drugih predpisih in temu statutu.
189.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da d4 posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v javno razpravo delavcev v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovnim ljudjem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine ali da potrdijo odlok ali drug splošni akt. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.
2.	Sestava zborov
190.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo:
—	zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini,
—	zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine,
—	družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije v občini,
—	zbor združenega dela šteje 35 delegatov, družbenopolitični zbor 25 in zbor krajevnih skupnosti 27 delegatov.
Število delegatov, ki jih delegirajo v zbor združenega dela konference delegacij z gospodarskega, prosvetno-kultumega, socialno-zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah v SFRJ, določi glede na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih občinska skupščina z odlokom.
V družbenopolitični zbor delegirajo delegate delovni ljudje in občani, organizirani v socialistični zvezi delovnega ljudstva ali v drugih organizacijah, združenih v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva opravlja funkcijo delegacije za delegate družbenopolitičnega zbora in oblikuje stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov, ko o njih razpravlja ta zbor.
3.	Pristojnosti in deio zborov
191.	člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresni* čevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
192.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
URADNE OBJAVE
181
12. maja 1978-$!- 11
O zadevah <z pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodtočajo na podtagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odtočajo pristojni zbor občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
193.	člen
Zbor združenega de!a, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
Odločajo:
—	o uvedbi postopka za spremembo statuta,
___o razpisu referenduma,
—	o razpisu javnega posojila,
—	o podelitvi domicila,
—	o spremembi območja občine,
—	o medobčinskem sodelovanju.
Sprejemajo:
—	spremembe statuta občine,
—	poslovnik občinske skupščine,
—	družbeni plan občine,
—	program dolgoročnega razvoja.
Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za udeležence NOV,
—	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
—	pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skupščine,
—	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata občinske skupščine,
—	ustanavljanje in organizacijo občinskih organov in njihovih služb,
—	razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka,
—	občinski referendum,
—	priznanja občine,
—	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine,
—	kadrovsko politiko,
—	o ustanovitvi enote temeljnega sodišča in javnega tožilstva.
Volijo in razrešujejo
—	predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
—	predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
—	predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine,
—	predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
—	predsednika in sodnika sodišča združenega dela.
Imenujejo in razrešujejo:
—	družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
—	javnega pravobranilca in njegove namestnike,
—	javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
—	sekretarja občinske skupščine,
—	predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če tako določa zakon ali predpis občinske skupščine.
Določajo delegate:
—	v medobčinski svet.
194.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
Sprejemata:
—	proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna,
—	odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen poseben zbor,
—	odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—	odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin,
—	predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti.
Odločata:
—	o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu javnega posojila in drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini, '
—	o ukrepih za varstvo človekovega okolja,
—	o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena,
—	o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov organizacij in služb,
—	o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora,
—	stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, izgradnje in urejanja naselij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora,
—	o vprašanjih opravljanja osebnega dela, s sredstvi, ki so lastnina občanov.
Dajeta soglasje:
—	k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	opravljata družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela nad organizacijami združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—	odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—	imenujeta individualne poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina,
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma, za katere ni pristojen posamezen zbor,
—	sprejema akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
—	uresničujeta z družbeni načrti začrtano politiko in v skladu s tem usmerjata delitev dohodka.
195.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni plan in delitev dohodka,
—	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničitev samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga vzpodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno o ustanovitvi in zakonitosti tega akta,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
182
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 - St.
196.	č!en
Zbor krajevne skupnosti samostojno:
—	sprejema odtoke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in, ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic trgov, poti, parkov na območju občine ter o njih odloča,
—	vzpodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—	obravnava delovanje oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za ravzoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
—	opravljata druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
197.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti, v kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:	/
—	temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini,
—	družbeni sistem informiranja in javnega obveščanja,
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana,
—	medsebojna razmerja v združenem delu,
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov,
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve,
—	položaj verskih skupnosti,
—	splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja,
—	druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
Pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti doloka ali drugega akta v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora.
Če je sprejeto besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se opravi usklajevalni postopek.
198.	člen
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo delegate na zbor občrn skupščine SR Slovenije,
—	volijo predsednika in člane predsedstva SR Slovenije,
—	volijo delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ,
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti,
—	razglasijo sklep o podelitvi nagrad in priznanj občine,
—	opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom skupščine.
j
199.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno, s pristojnimi zbori o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti.
Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz ptc%. njega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samou-pravna interesna skupnost ustanovljena,
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	sprejemajo plane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—	odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon,
—	odločajo o ustanavljanju in prenehanju organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti s področja posamezne interesne skupnosti.
—	obravnavajo plan družbenega razvoja občine, ki se nanaša na njihovo področje,
—	določajo stopnjo prispevka članov v primerih, če samoupravni sporazumi o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti oziroma drugi samoupravni sporazumi o združevanju sredstev niso sklenjeni, ali pa jih sklene le de! članov.
200.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom odločene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
201.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dela osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
Kadar pride do sprejetja odloka, ali drugega akta o odločitvi iz prejšnjega odstavka v različnih besedilih, se ne uporablja običajni usklajevalni postopek po 255. členu tega statuta, temveč mora pristojni zbor, ki odloča o zadevi skupaj z zborom združenega dela, zadevo ponovno obravnavati in če ne sprejme besedila,kot ga je sprejel zbor združenega dela, odlok oziroma akt ni sprejet.
202.	člen
Predno zbor združenega dela odloča o odloku, s katerim se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in de! osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, mora biti poslano gradivo vsem temeljnim delegacijam v roku, ki omogoča, da lahko o gradivu razpravljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
Gradivo iz prejšnjega odstavka mora biti pripravljeno tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbenoekonomsko politiko, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizacij združenega dela oziroma na osebne dohodka in na izvajanje njihovih, z zakoni, družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi že sprejetih obveznosti.
Predlagatelj takega gradiva mora posebej opozoriti, da gre za odločitve, ki urejajo neodtujljive pravice delavcev do odločanja o sredstvih za družbene potrebe in morajo o njih razpravljati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
203.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzame stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
204.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Mašnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in po-jasmla od predstojnikov občinskih upravnih organov.
12. maja 1978 -Št. 11
URADNE OBJAVE
183
205.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča iočeno na svoji seji. Zobri, ki enakopravno sodelujejo pri odiočanju, tahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
206.	člen
Zbor veijavno skiepa, če je na seji navzoča večina delavcev v zboru.
Zbor sprejema odtoke in druge splošne akte z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se s tem statutom ne zahteva posebne večine. Kadar zbori odtočajo na skupni seji, vetjavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsa-kega zbora.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
207.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov v zborih skupščine po prej opravljenem kandidacijskem postopku, na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, s tajnim glasovanjem.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v skupščini.
Predsednika in podpredsednika se voli za 4 leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
208.	člen
Predsednik občinske skupščine:
—	predstavlja občinsko skupščino,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
—	skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika občinske skupščine glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
—	podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina, razen priporočil, stališč in predlogov, ki jih sprejme posamezen zbor,
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.
209.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog najmanj petih delegatov tega zbora po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje priporočila, stališča in predloge zbora in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje delegat, ki ga določi zbor.
210.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta.
211.	člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi sekretar skupščine. Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupš-&ni in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. Na sejo Predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopoh-hčnih organizacij v občini.
212.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
—	zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine in delovnih teles občinske skupščine, da ustrezno dopolnijo gradiva za sejo zborov občinske skupščine,
—	opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
213.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
214.	člen
Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinski skupščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom občinske skupščine.
5.	Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
215.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
216.	člen
09bčinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za družbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja.
—	statutarno pravno komisijo,
—	komisijo za verska vprašanja.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov.
217.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom.
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije in skupnosti v občini.
6.	Sekretariat skupščine
218.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za
184
URADNE OBJAVE
12. maja 1978-St ,,
sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina in je za svoje delo in delo sekretarja skupščine odgovoren občinski skupščini.
219.	člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine določi občinska skupščina z odlokom na predlog predsedstva skupščine.
Vlil. IZVRŠNI SVET
220.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na sovjem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutom ter po zakonu in drugih predpisih.
221.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike;
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi, družbeni plan občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov;
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti notranjih zadev;
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni;
—	usklajuje, nadzoruje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu;
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije dela občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogu za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti;
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine;
Izvršni svet v okviru funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisa občinske skupščine.
222.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih in družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila oibčinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina
223.	člen
Izvršni svet ima predsednika, podpredsednika in 9. članov. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike, ki bodo vodili po-samezne občinske upravne organe, in druge z odlokom določene funkcionarje občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri
leta.
Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta, predstojniki občinskih upravnih organov in drugi z odlokom določeni funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še ža štiri leta. Občinska skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni.
224.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledice odstop celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
225.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta.
226.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, kijih izdaja svet.
Predsednika v primeru odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča podpredsednik.
227.	člen
Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
228.	člen
(lani izvršnega sveta se udeležujejo seje občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
...	229. člen
ani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč !zv nega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
12 maja 1978 — št. 11
URADNE OBJAVE
185
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in, da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
230.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
231.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so Širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
232.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo zmogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
233.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
234.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloča svet.
235.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti na področju medsebojnega informiranja in njihovega pritegovanja v obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu sej izvršnega sveta in jim daje strokovno pomoč.
236.	člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje uredi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
IX. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
237.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje;
—	izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni in druge upravne akte ter v skladu z zakonom določijo sankcije;
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve;
—	odgovarjajo in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izdajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svojih pristojnosti in za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine;
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
238.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblasti! in za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
_	.	239. člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost, na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja^ sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
240.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo za eno, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij, če se izvrševanje upravnih nalog na teh področjih zaradi skupnih interesov, značaja nalog in načina delovanja upravnega organa lahko smotrneje organizira v enem organu.
Upravni organi so organizirani kot sekretariati, oddelki, uprave ali komiteji.
Sekretariat — oddelek oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev z občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno ali organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa, samoupravne interesne skupnosti, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
186
URADNE OBJAVE
12 maja 1978-& 11
Na!oge iz delovnega področja komiteja v okviru pooblasti!, določenih z odlokom občinske skupščine, opravlja komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
241.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi z odlokom krajevne urade in določi območje, za katerega se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
Krajevni uradi so dolini pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami.
242.	člen
Občinski upravni organi se v skladu z načeli zakona in s tem statutom ustanovijo in odpravijo z odlokom občinske skupščine. Z odlokom se določi tudi njihovo delovno področje.
243.	člen
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejejo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posamičnih zadevah, o določenih pravicah in obveznostih in da izvršuje druga javna pooblastila.
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
244.	člen
Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
245.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za opravljanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, Iti ga vodi osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgovor.
246.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov !ahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kadar so za to pooblaščeni z odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
247.	člen
Delo upravnih organov je javno kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdannn na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
XX. DRUŽBENI SVETI
248.	člen
Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in
drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi organizacijami in skupnostmi v občini se ustanovijo družbeni sveti.
Družbeni sveti zagotavljajo družbeno koordinacijo, zavzemajo stališča o posameznih predlogih, dajejo politične iniciative za proučevanje posameznih vprašanj, opravljajo demokratično kontrolo, vršijo družbeni vpliv na delo organov občine ter sodelujejo v pripravi splošnih aktov občinske skupščine, pri izvajanju politike ter iskanju optimalnih rešitev.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom določi področje dela, sestav in način dela družbenih svetov.
249.	člen
Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja.
Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine.
XI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
250.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
251.	člen
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlagajo vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora, predstojniki občinskih upravnih organov s svojega delovnega področja in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, temeljno sodišče z območja občine, sodišče združenega dela, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na občinsko skupščino.
252.	člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem tega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
253.	člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, de-lovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja večjih motenj v gospodarstvu občine in njihovega odpravljanja, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
254.	člen
Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
12. maja 1978 — št 11
URADNE OBJAVE
Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
255.	člen
Predpis ali drug akt, ki ga enakopravno z zbori občinske skupščine sprejema skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
(e se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta, oziroma če predlog predpisa ali drugega akta ni bi! sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti, oziroma ni bi! sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvolijo vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno uvrsti na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bi! sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zboru in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bi! sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
256.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov splošnih aktov in drugih odločitev občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
257.	člen
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v Uradnih objavah primorskih občin ali v Uradnem listu SR Slovenije in začnejo veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne kot je objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
258.	člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za de! območja občine.
XH. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
259.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
187
260.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
261.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno prek internih glasi! in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
262.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
263.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki so tajni ali se ne smejo objaviti.
264.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
—	iz obrambnih načrtov,
—	o strateških objektih,
—	o opremi ljudske obrambe,
—	drugi podatki, za katere tako sklene občinska skupščina.
265.	člen
Seje občinske skupščine so javne. Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
266.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
XIII.	ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
267.	člen
Vsi organi jn organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
268.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Očbinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
URADNE OBJAVE
12. maja 1978-$^ ^
269.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravlja-nje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
270 člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
271.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
XIV.	SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
272.	člen
Občina Ilirska Bistrica sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadeve skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združuje v skupnosti.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Ilirska Bistrica z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja.	^
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati občine usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj z delegati drugih občin.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občine po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
273.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini ravna delegat v skladu s smernicami, stališči zborov občinske skupil ne, kakor tudi v skladu s splošnimi in družbenimi interesi in potrebami
XV.	SPREMEMBA STATUTA
276.	člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: Občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
277.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno.
278.	člen
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo enakopravno vsi zbori komisijo za pripravo sprememb statuta.
Komisija predlaga vsem zborom osnutek spremem statuta; vsi zbori občinske skupščine določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom skupščine predlog sprememb statuta.
279.	člen
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
280.	člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se morajo uskladiti s tem statutom do 31. decembra 1978.
,	281. člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestvo, organizacijo ter pravice in dolžnosti občinske skupščine in izvršnega sveta, se uporabljajo od dneva konstituiranja skupščine, izvoljene marca 1978.
Delovna telesa občinske skupščine, ustanovljene pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine do sprejetja aktov o oblikovanju delovnih teles.
Upravni organi, ustanovljeni pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
Do izvolitve izvršnega sveta vodijo občinske upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina.
282.	člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na temeljno sodišče in temeljno javno tožilstvo, pričnejo veljati z dnem, ki ga določa zakon.
274.	člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi tako, da v zbor združenega dela in v zbor občin republiške skupščine delegira svoje delegate v skladu z ustavo, z republiškim zakonom in s poslovnikom občinske skupščine.
275.	člen
Občinska skupščina določi izmed članov vseh delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora skupino 15 delegatov, zaradi delegiranja v zbor občin SR Slovenije.
283.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ilirska Bistrica, objavljen v Uradnih objavah primorskih občin, št. 14-77, z dne 7. junija 1974.
284.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah $t.: 011-2-78-3.
Ilirska Bistrica, 10. marca 1978.	predsednik:
dipl.oec. BOJAN BROZINA, l f
12 mai* 1978-Šl. H
URADNE OBJAVE
189
Na podlagi 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina ob-Rat Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. aprila 1978 sprejela
ODLOK
O IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA
I SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Ilirska Bistrica Položaj, pravice in dolžnosti izvršnega sveta so določene z ustavo, zakoni, statutom občine Ilirska Bistrica in s tem odlokom.
2.	člen
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta m dogovorni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za deity občinskih upravnih organov predvsem pa za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike,
—	skrbi, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi, družbeni plan občine in širših družbeno političnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti.
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti notranjih zadev,
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini,
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—	usklajuje, nadzoruje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, skupščine,
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu o tem statutu,
—	odloča o sporu in pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije dela občinskih upravnih organov,
—	daje mnenja k predlogu za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
— opravlja druge izvršilne zadeve iz pristojnosti skupščine občine določene z ustavo, zakonom, statutom občine in odloki občinske skupščine.
4.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje z organizacijami združenega dela ter njihovimi združenji, s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti na področju medsebojnega informiranja in njihovega pritegovanja v obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu sej izvršnega sveta.
5.	člen
Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti in uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov, statuta občine in predpisov občinske skupščine.
6.	člen
Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja drugače določeno.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena v občini, če ni z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v predpisu, družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen.
V	mejah zakonskih pooblasti! izdaja izvršni svet tudi odločbe v upravnem postopku.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
7.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanjajo z njegovim delom.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradivo, ki ga obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa.
8.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: ^Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Izvršni svet*.
9.	člen
V	poslovniku določi izvršni svet skladno z določbami tega odloka natančnejši način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja.
II	PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA
10.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom Skupščine občine Ilirska Bistrica tole slovesno izjavo:
^Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost opravlja! vestno in odgovorno, da bom dela! po ustavi, zakonih in statutu občine ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom bori! za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ilirska Bistrica, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije *
190
URADNE OEAAVE
1973-ŠMi
IZ
11.	Sen
Predsednik izvirnega sveu predstavlja svet. skkcuje seje sveta m pm predseduje, usklajuje delo izv-rioega sveta, skrbi, da se uresničuje delovni program m sklepi sveta, kakor tudi za organizirano sodelovanje z družbeaopohučnnm organizacijami, organizacijami združenega deta. krajevnimi skupoostmi. samoupra^mmi mierescnm skigmostmi m drugmn orgamzaajami
Predsednik podpisuje predpise in druge akte. ki #h sprejema izvršni svet
12.	den
Podpredsednik izvršnega sveta nadomesruje predsednika v v-seh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ah zadržan
Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah
Seje izvršnega sveta skbcuje predsednik izvršnega sveta a pobudo, na predlog predsednika občmskc sknpščme ah na predog najmanj treh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet otRoča na sejah z večmo glasov vseh članov sveta.
19 den
Za odločanje o upravnem postopku in o drugA posamičndi zadevah iz svx)je pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne konus je. kij* sestavljajo njegovi dani
Za spremljan je stanja m strokovno pripravo predlogov s posameznih področij dela izvršnega sveta, izvršni svet lahko ustanovi stalna ^i občasna delovna telesa
Sestavo, število članov. delovno področje ter pravico m dolžnosti delovnih teles izvršnega sveta določi izvršni svet z aktom o ustanovim telo !zvršneca sveta vodi praviloma dan izvršnega sveta
13.	den
Vsak dan izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov , ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
14.	člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
15.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto njegovih članov.
16.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih prejemkov po določilih družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma.
f
17.	člen
Izvršni svet imenuje sekretarja izvršnega sveta na predlog predsednika sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Sekretar izvršnega sveta sodeluje pri pripravi gradiva za seje izvršnega sveta, skrbi, da je gradivo pravočasno pripravljeno za seje, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta, je odgovoren za izvrševanje sklepov Izvršnega sveta in opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri izvršni svet v skladu s poslovnikom.
IH. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
18.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
20.	člen
Zadeve, o katerih razpravlja m odloča izvTšni svet na svojih sejah, se praviloma predhodno obravnavajo v njegovih delovnih telesih, v upravnih organih, v stalnih ah začasnih strokovnih oziroma posvetovalnih skupinah.
21.	člen
Na seji izvršnega sveta sodelujejo predstojniki upravnih organov, strokovnjaki iz upravnih organov. kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
22.	člen
Izvršni svet si v skladu z določbami statuta občine in tega odloka s svojim poslovnikom in z drugimi akti samostojno urejajo svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegov o delo pomembna vprašanja.
IV. RAZMERJA MED IZVRŠNIM SVETOM IN OBČINSKIMI UPRAVNIMI ORGANI
23.	člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih organov ter kako ti organi zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, družbenih planov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in predpisov izvršnega sveta.
Občinski upravni organi obv eščajo izvršni svet o stanju in problemih na ustreznem področju in so mu za njegovo zahtevo dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja
24.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja, pri tem obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delovna področja več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa smernice za uskladitev dela upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča tudi o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
25.	člen
Upravni organi lahko zahtevajo, da izvršni svet obravnava in zavzema stališča do posameznih vprašanj v zvezi z izvajanjem politike in predpisov, kakor tudi do vprašanj v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
26.	Člen
Upravni organi se morajo ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.
Če upravni organ meni, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu s politiko, ki jo je določila občinska skupščina, ozi-
URADNE OBJAVE
191
12. maja 1978 — šl. 11
roma ni v skladu z zakonom, predpisom ali drugim splošnim aktom, opozori na to izvršni svet in zahteva, naj znova obravnava načelno sta-!išče ali smernico.
V RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE
27.	člen
Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike po določenih vprašanjih ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
28.	člen
Ob obravnavi predlogov odlokov ali drugih aktov, poročila o delu izvršnega sveta, vložene interpelacije ali v zvezi z drugimi vprašanji lahko vsak zbor občinske skupščine v okviru svojega delovnega področja sproži razpravo o vprašanjih, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila občinska skupščina in stanjem na posameznih področjih, z izvrševanjem odlokov in splošnih aktov občinske skupščine ter z usmerjanjem in usklajevanjem dela občinskih upravnih organov.
Ob razpravi o vprašanjih iz prejšnjega odstavka lahko občinska skupščina oziroma pristojni zbori skupščine zavzamejo stališča do dela izvršnega sveta in do njegove odgovornosti, naložijo izvršnemu svetu določene obveznosti in mu dajo smernice v zvezi z izvajanjem politike ter izvrševanjem predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, postavijo vprašanje zaupnice izvršnemu svetu ali predsedniku ali članom izvršnega sveta.
29.	člen
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva občinska skupščina pa tudi dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predloži! skupščini in ki se nanaša na izvajanje politike, izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njihovo delo.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske skupščine, njena telesa in delegati v zborih skupščine.
Če posamezni zbor skupščine sprejme predlog delegatov za interpelacijo v zvezi z delom izvršnega sveta, ima izvršni svet pravico in dolžnost, da pred obravnavo v zboru da svoje poročilo o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija.
30.	člen
Določbe 27. do 29. člena tega odloka, ki se nanašajo na zbore skupščine občine, veljajo tudi za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te na podlagi ustave, zakona oziroma statuta občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
VI RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI, DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
31.	člen
Razmerja izvršnega sveta do organizacij združenega dela, do samoupravnih interesnih skupnosti, do krajevnih skupnosti, do drugih samoupravnih organizacij in društev ter do družbenopolitičnih organizacij za območje občine temeljijo na načelih medsebojnega sodelovanja, usklajevanja in dogovarjanja o vseh vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena.
Izvršni svet mora omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim, da povedo svoje stališče, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, za katera so zainteresirani, in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj.
32.	člen
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zgodovine, socialnega varstva, komunale, požarnega varstva in z drugih področij, ima predstavnik ustrezne samoupravne interesne skupnsoti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta.
33.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo v samoupravnih interesnih skupnostih za območje občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami.
34.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sodeluje s krajevnimi skupnostmi, jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja, ki se nanašajo na vprašanja politike razvoja krajevne skupnosti.
35.	člen
Izvršni svet je dolžan preko pristojnih občinskih upravnih organov zagotavljati krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč zlasti pri sestavi družbenih planov, pri organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri izvajanju drugih pomembnih nalog z njihovega delovnega področja.
36.	člen
Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost, ima predstavnik krajevne skupnosti pravico sodelovati na seji izvršnega sveta.
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o vseh pomembnejših dogajanjih v krajevni skupnosti, kakor tudi o stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih je zavzela po posameznih vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
37.	člen
Razmerja in odgovornost do družbenopolitičnih organizacij, določenih z ustavo oziroma s statutom občine, uresničuje izvršni svet neposredno preko občinskih krajevnih organov in v družbenih svetih.
Izvršni svet v mejah svojih pravic in dolžnosti obvešča družbenopolitične organizacije o vprašanjih s svojega delovnega področja, zlasti o stanju in pojavih v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja, ki imajo širši družbeni pomen, in za katera je potrebna širša družbena kontrola ter vpliv družbenopolitičnih organizacij.
Izvršni svet proučuje pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obvešča o sprejetih ukrepih in učinkih teh ukrepov.
VI! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Do uskladitve predpisov in drugih aktov občinske skupščine z veljavnim statutom občine Ilirska Bistrica opravlja izvršni svet tudi vse tiste naloge, ki jih je občinska skupščina z odloki ali drugimi splošnimi akti prenesla v pristojnost svetov in drugih ustreznih organov pri občinski skupščini.
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
§t. 010-8 78-3
Ilirska Bistrica, 6. aprila 1978	Predsednik
dipl. oec. RUDI ŠEPIČ, 1. r.
Na pod!agi 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. aprila 1978 sprejela
ODLOK
O ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE ILIRSKA BISTRICA
I
SPLOŠNE DOLOČBE L člen
Upravni organi občine Ilirska Bistrica opravljajo naloge iz svoje pristojnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statuta občine Ilirska Bistrica ter drugih predpisov in splošnih aktov.
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil:
—	izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje,
—	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve,
—	spremljajo stanje in razvoj na področjih za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izdajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
—	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svojih pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta, drugih organov in teles skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblasti! in za svoje delo in za stanje na področju za katerega so ustanovljeni, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu ter ju seznanjajo o stanju na posameznih področjih, obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Upravni organi so pri svojem delu dolini ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
3.	člen
Upravni organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti s svojim delom zagotavljati delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim učinkovito uresničevanje njihovih pravic in interesov, zlasti pa zagotavljati pogoje, ki jim omogočajo čim hitrejše in čim popolnejše uresničevanje teh pravic in mteresov oziroma izvrševanje obveznosti, ter jim nuditi pomoč pri uresničevanju in varstvu teh pravic in interesov.
4.	člen
Upravni organi zagotavljajo strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske skupščine in delegacijam za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim
5 člen
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in republiških upravnih organov
6. člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine izdanim na podlagi zakona določeno, da je potrebno posamezne podatke varovati kot tajne oziroma, da se ne smejo objav. Ijati.
O delu posameznih upravnih organov obveščajo javnost predstoj-niki upravnih organov.
Predstojnik upravnega organa lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu, za obveščanje javnosti.
II ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV
1 Organizacijske oblike
7.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo za eno, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij, če se izvrševanje upravnih nalog na teh področjih zaradi skupnih interesov, značaja nalog in načina delovanja upravnega organa lahko smotrneje organizira v enem organu.
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni in kot kolegijski upravni organi.
Oddelek oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev: občinske pristojnosti na področju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, in družbenopolitičnimi organizacijami, ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zlasti zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
Naloge iz delovnega področja komiteja v okviru pooblastil, določenih z odlokom občinske skupščine, opravlja komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja.
8.	člen
Komite je kolegijski organ, ki ga sestavljajo predsednik in določeno število članov
Predsednika komiteja imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta, praviloma izmed članov izvršnega sveta.
Člane komiteja delegirajo samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so zastopane v komiteju.
9.	člen
Komite dela na sejah
Komite obravnava na seji zadeve svojega delovnega področja, izdaja akte. izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu potrebne ukrepe, predpise in druge splošne akte svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih svojega delovnega področja in opravlja druge naloge v skladu z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti.
Komite odloča z večino glasov vseh članov.
Komite sprejema poslovnik, s katerim uredi način svojega dela
10.	člen
Upravni organi so:	.
Oddelek za gospodarstvo in finance,
Oddelek za ljudsko obrambo.
Oddelek za splošne zadeve.
Oddelek za notranje zadeve.
Davčna uprava.
Geodetska uprava.
Komite za družbene dejavnosti
URADNE OBJAVE
193
12. maja 1978 — Št. 11
11.	člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se ustanovijo naslednji krajevni uradi:
1.	Krajevni urad $ sedežem v Knežaku za območje krajevne skupnosti Knežak in Šembije,
2.	Krajevni urad s sedežem v Podgradu za območje krajevne skupnosti Podgrad in Hrušica.
Krajevna urada iz prejšnjega odstavka sta organizirana kot notranji organizacijski enoti v oddelku za notranje zadeve.
2.	Delovno področje upravnih organov
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	opravlja upravne zadeve na področju industrije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, veterine, prometa, cen, obrtništva, trgovine, gostinstva, turizma, lova in ribolova,
—	opravlja zadeve s področja premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi s prometom nepremičnin,
—	usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine in letnih planskih usmeritev,
—	spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje,
—	spremlja in proučuje stanje in razvoj združenega dela v občini in učinkovanje sprejete družbenoekonomske politike,
—	spremlja investicijska, integracijska gibanja v občini,
—	spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini,
—	predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati svojih, z zakonom določenih obveznosti (ukrepe za sanacijo, ekonomski ukrepi in upravni ukrepi),
—	predlaga izvršnemu svetu ustrezne začasne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in proti organizacijam združenega dela, ki oškodujejo družbeni interes,
—	sestavlja zbirno bilanco sredstev splošne in skupne porabe in poročila o izvršitvi bilance planiranih sredstev splošne in skupne porabe,
—	opravlja vse upravne, strokovne in druge naloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva okolja iz občinske pristojnosti,
—	skrbi za izdelavo in sprejem prostorskega plana in urbanističnih načrtov v sodelovanju z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami,
—	sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje prostorskega plana ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja,
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela, s komunalno interesno skupnostjo, s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in samoupravno interesno skupnostjo za varstvo okolja,
—	sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in dru-6'h gradiv, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine,
** opravlja naloge v zvezi z označevanjem imen naselij, ulic in hiš ter imenovanje naselij, ulic in hiš ter imenovanje naselij in ulic,
** pripravlja osnutke predpisov svojega delovnega področja,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti s katerimi morajo biti v skladu,
^ izvaja in skrbi za obrambne priprave iz svojega področja.
13.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo:
" opravlja upravne in strokovne zadeve na področju ljudske o rambe, če niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občin-s 'm upravnim organom,
—	pripravlja v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, osnutek dolgoročnega in stednjcočnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni de! načrta družbenogospodarskega razvoja občine.
—	izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta,
—	vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z naborno, vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, obveznostjo usposabljanja in učenja za obrambo in zaščito ter odloča na prvi stopnji v upravnem postopku v teh zadevah,
—	skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil,
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji,
—	pripravlja in izvaja vaje, preverja mobilizacijske in druge priprave za potrebe družbenogospodarskega sistema, civilne zaščite, službe OJOA, vojnih zvez in oboroženih sil,
—	opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na priprave vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov s civilnega sektorja, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih si! ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovno tehnično vzgojo kadrov na tem področju,
—	opravlja upravne in vojaško-strokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov, ki so z obrambnega vidika posebnega pomena za ljudsko obrambo,
—	opravlja nadzor v zvezi s projektiranjem in gradnjo zaklonišč ter izvajanjem drugih ukrepov civilne zaščite,
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite,
—	opravlja strokovni nadzor v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem civilne zaščite za sodelovanje v vojni, ob naravnih in hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in nad pripravljanjem ter usposabljanjem službe za OJOA in zvez, ki so pomembne za ljudsko obrambo,
—	pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje,
—	sestavlja osnutke predpisov s svojega delovnega področja, pripravlja organizacijo in delovanje vojnih zvez za potrebe ljudske obrambe,
—	opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti organov, organizacij in skupnosti v zvezi s pripravami za splošno ljudsko obrambo in v zvezi z obrambnimi načrti,
—	skrbi za izvajanje sklepov in drugih aktov sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	opravlja nadzor v zvezi z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav civilnega sektorja po načelih družbene samozaščite,
—	opravlja strokovne in finančne zadeve sklada za splošno ljudsko obrambo,
—	skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti s katerimi morajo biti v skladu.
—	opravlja druge zadeve s področja ljudske obrambe.
14.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
—	odloča o upravnih stvareh, za katere je tako določeno z zakonom in drugimi predpisi iz področja:
—	združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, posesti in no-
194
URADNE OBJAVE
12. maja 1978 —št. ^
šenja oroija in streiiva, osebni izkaznici, prijavljanju bivališča in prebivališča in druge zadeve s področja javnega reda in miru,
—	osebna stanja, matične knjige, osebna imena,
—	potnih listin za prehod čez državno mejo in prebivanje tujcev,
—	registriranje motornih vozi! in izdaje vozniških dovoljenj,
—	opravlja druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost temu organu;
—	opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakona o varstvu pred požarom, eksplozivnih snoveh. Te naloge opravlja požarna inšpekcija,
—	izvaja dogovorjeno politiko in izvršuje zgoraj navedene zakone,
—	spremlja in odgovarja za stanje na zgoraj navedenih področjih,
—	daje strokovno pomoč pri izvajanju predpisov s področja družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih in drugih skupnostih,
—	izvaja in skrbi za ustrezne obrambne priprave iz svojega področja,
—	pripravlja osnutke predpisov s svojega delovnega področja,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti s katerimi morajo biti v skladu,
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti tega upravnega organa.
!
15.	člen
Oddelek za splošne zadeve:
—	opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s spisi in arhiviranjem ter vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevata pri upravnih organih,
—	skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o pisarniškem poslovanju in pri tem daje pojasnila in drugo strokovno pomoč pri stvareh, ki se tičejo upravnega postopka,
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov,
—	opravlja tehnična opravila za upravne organe, izvršni svet, občinsko skupščino ter INDOK center,
—	opravlja dela v zvezi z organizacijo dela upravnih organov in pripravo samoupravnih splošnih aktov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov, izdajanjem individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence,
—	opravlja strojepisna in razmnoževalna dela, vodi evidenco in nabavlja strokovno literaturo, skrbi za nabavo opreme upravnega organa in skrbi za vzdrževanje zgradbe,
—	opravlja vsa opravila v zvezi z delovnimi razmerji in učnimi pogodbami,
—	vodi evidenco o sprejetih družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih , normativih in drugih aktih, ki jih sprejema občinska skupščina in izvršni svet,
—	ugotavlja in zbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog proračuna in zaključni račun proračuna ter opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna,
—	sestavlja finančne načrte posebnih računov proračuna ter opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov skladov in posebnih računov proračuna,
—	zbira podatke o potrebah po sredstvih za delo upravnih in drugih organov,
—	sestavlja predloge finančnih načrtov in zaključne račune finančnih načrtov upravnih organov,
—	opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov upravnih organov,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu,
—	sestavlja osnutke predpisov s svojega delovnega področja.
16.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti finančne narave,
—	zbira in analizira podatke o odmeri in izterjatvi po posameznih virih in zavezancih.
—	opravlja inšpekcijsko službo in davčno kontrolo,
—	vodi upravno-kazenski postopek za davčne prekrške,
—	opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja,
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja osnutke občinskih davčnih predpisov in predloge za njihove spremembe in dopolnitve,
—	sestavlja predračune dohodkov po posameznih virih in zaključna računa davkov in prispevkov,
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti s področlja davkov, prispevkov in taks ter ostale zadeve s področja davčne službe, za katere je pristojna po zakonu in drugih predpisih,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti s katerimi morajo biti v skladu,
—	izvaja in skrbi za obrambne priprave iz svojega področja.
17.	člen
Geodetska uprava:
Opravlja zadeve geodetske službe iz občinske pristojnosti in pri tem:
—	planira in koordinira izvajanje geodetske službe na območju občine,
—	skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov, in drugih evidenc iz pristojnosti občine,
—	vodi in vzdržuje katastre, načrte in druge evidence, za katere je pristojna občina,
—	vodi in vzdržuje geodetsko-prostorsko dokumentacijo za območje občine,
—	nadzoruje izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo komunalne in druge organizacije združenega dela glede podatkov, pomembnih za zbirni kataster komunalnih naprav, v občini,
—	odloča o zadevah geodetske službe v upravnem postopku na prvi stopnji,
—	sodeluje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju
geodetske službe,	,
—	opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so mu naložene po zakonih in drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine.
18.	člen
Komite za družbene dejavnosti ima predsednika in osem članov. Delo komiteja vodita komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja
(lani komiteja za družbene dejavnosti so predstavniki, ki jih delegirajo samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva.
Dva člana komiteja imenuje izvršni svet na predlog občinskega odbora zveze združenj borcev in občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Komite za družbene dejavnosti:
zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja , kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva,
obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja,
—	sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana občine na področju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezne ukrepe,
- koordinira delo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti in njihovem financiranju.
sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in dru-gth gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupscmc samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajos pnstojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine,
oprav ja upravne, strokovne in druge naloge s področja vzgoje in tzo razevanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti.
12. maja 1978 — št. 11
URADNE OBJAVE
195
—	opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov na podlagi veljavnih predpisov in aktov občinske skupščine,
—	pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	opravlja upravne naloge iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na zvdrževanju spomenikov NOB,
—	opravlja naloge iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na odnose z verskimi skupnostmi in sodeluje s komisijo za verska vprašanja,
—	opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo,zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti s katerimi morajo biti v skladu,
—	pripravlja osnutke predpisov s svojega delovnega področja,
—	izvaja in skrbi za obrambne priprave iz svojega področja.
19.	člen
V občinskih upravnih organih se lahko ustanovijo notranje organizacijske enote.
Notranje organizacijske enote so odseki, službe, referati, pisarne in druge organizacijske enote.
Manjše notranje organizacijske enote se ustanovijo in odpravijo s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa.
Večje notranje organizacijske enote v občinskih upravnih organih, ki jih vodijo vodilni delavci, se lahko ustanovijo samo z odlokom občinske skupščine.
20.	člen
Notranjo organizacijo in razporeditev nalog in opravil v upravnem organu ureja splošni akt, ki določa organizacijo in delo upravnega organa in razvid de! oziroma nalog. V skladu z zakonom, tem odlokom in splošnimi načeli o notranji organizaciji upravnih organov, ki jih določi izvršni svet.
21.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov v smislu tega odloka so: prestojniki oddelkov oziroma uprav in predsednik komiteja.
22.	člen
Delo oddelka oziroma uprave vodi načelnik (v nadaljevanju besedila predstojnik).
23.	člen
Predstojnike občinskih upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
24.	člen
Vodilne delavce, ki vodijo delo večjih notranjih organizacijskih enot v upravnem organu imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog predstojnika.
25.	člen
Predstojnik upravnega organa predstavlja upravni organ, organizira in koordinira delo v upravnem organu, skrbi za zakonito in pravočasno opravljanje nalog in za učinkovito delovanje upravnega organa, razporeja naloge in opravila ter daje delavcem navodilo za delo, skrbi za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev za pravilno porabo sredstev za delo, opravlja nadzorstvo nad delom delavcev in izvaja disciplinska pooblastila, določena z zakonom.
Predstojnik skrbi, da se samoupravni odnosi v upravnem organu uresničujejo v skladu z zakonom, predpisi in drugimi splošnimi akti ter v skladu s položajem in vlogo organa in njegovo odgovornostjo za izvrševanje funkcij, ter s svojim delovanjem prispeva k uresničevanju in razvoju samoupravnih odnosov.
Predstojnik skrbi za sodelovanje z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen ter opravlja tudi druga pooblastila, določena z zakonom.
26.	člen
Predsednik komiteja predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, ter skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe o upravnem postopku, izdaja predpise in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom, statutom občine ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če ni drugače predpisano.
Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Razmerja upravnih organov do izvršnega sveta, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti se do izida zakona o državni upravi uresničujejo v skladu s statutom občine Ilirska Bistrica, tem odlokom in drugimi predpisi.
28.	člen
Samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti ter način njihovega uresničevanja v upravnih organih, uresničujejo delavci v delovni skupnosti upravnih organov po določilih obstoječih samoupravnih aktih do uskladitve le-teh z novim zakonom o državni upravi.
29.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe preneha z delom 30. aprila 1978.
S 1. majem 1978 začneta delati oddelek za splošne zadeve in komite za družbene dejavnosti.
30.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 010-9-78-3
Ilirska Bistrica, 6. aprila 1978	Predsednik
zbora krajevnih skupnosti dipl. oec. RUDI ŠEPIČ, 1. r.
OBČIMA POSTOJNA
Na podlagi 190. in 203. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na 1. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
NASTRAN Zvone, dipl. inž. gozd., roj. 1928, delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna iz Postojne, Globočnikova 27, se
izvoli
za predsednika skupščine občine Postojna.
2.
Ta sklep stopi takoj v veljavo in se objavi v Uradnih objavah.
Št: 110-5-78
Postojna, 12. aprila 1978	Podpredsednik
SEDEJ JANEZ, dipl. inž. gozd., 1. r.
Na pod!agi 190. in 203. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na 1. skupnem zasedanju zbora združenega de!a, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejeta
SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
SEDEJ Janez, dip!, inž. gozd., roj. 1934, č!an de!egacije zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna iz Postojne, Kraigherjeva 2 se
i z v o ! i
za podpredsednika skupščine občine Postojna.
2.
Ta sk!ep stopi takoj v veìjavo in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 110-6-78
Postojna, !2. apri!a 1978	Predsednik
NASTRAN ZVONE !. r.
Na podlagi 192. in 205. člena statuta občine Postojna je zbor združenega dela skupščine občine Postojna na svoji seji dne 12. aprila 1978 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za predsednika zbora združenega dela se
izvoli
ŠANTELJ Jože, roj. 1947. delegat zbora združenega dela skupščine občine Postojna in delegat L! V TOZD Plastika iz Postojne. Stjenkova 8.
Ta sklep stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-1-78
Postojna. 12 aprila 1978	Podpredsednik
BRANKO RAD1VOJEV1Č 1. r
Na podlagi ! 93. in 205. člena statuta občine Postojna je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna na seji dne 12 aprila 1978 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti se
izvoli
SAMSA Leopotd. roj. !931. detega! zbora krajevnih skupnosti in KS Košana iz Stare Sušice9.
2.
Ta sktep stopi v vetjavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-1-78
Postojna. ] 2. aprita 1978	Podpredsednik zbata
!VAN ,
Na ppdtagi ]94. in 205. čtena statuta občine Postojna je družbeno-potitični zbor skupščine občine Postojna na seji dne t2. aprita [978 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
L
SMRDELJ Sonja. roj. 1943 učiteljica OŠ v Pivki, delegat družbenopolitičnega zbora, iz Pivke. Tovarniška 5. se
izvoli
za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna
2.
Ta sklep stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-1-78
Postojna. 12. aprila 1978	Podpredsednik zb^ra
FRANC KOŠČAK. 1. r
Na podlagi ! 92. in 205. člena statuta občine Postojna je zbor združenega dela skupščine občine Postojna na svoji seji dne 12. aprila 1978 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za podpredsednika zbora združenega dela se
izvoli
RAD1VOJEV1Č Branko, roj. 1951. dipl. inž. gozdarstva, delegat ZZD. delegat JAVOR TOZD Pivka, iz Postojne. Jenkova 18.
2.
Ta sklep stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: (120-1-78
Postojna. 12. aprila 1978	Predsednik zbora
JOŽE ŠANTELJ. ! r.
Na podlagi ! 94. in 205. člena statuta občine Postojna je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna na seji dne 12. aprila 1978 sprejel
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
12 maja 1978 št. 11
URADNE OBJAVE
197
1.
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti se
izvoli
(1Č Ivan. roj. 1936. upravnik enote PTT Postojna, delegat zbora krajevnih skupnosti in KS Postojna, iz Zagona 6.
2.
Ta sklep stopi takoj v veljavo in se objavi v Uradnih objavah.
$t.: 020-1-1978
Postojna. 12. aprila 1978	Predsednik zbora
SAMSA LEOPOLD. 1. r.
Na podlagi 194. in 205. člena statuta občine Postojna je družbenopolitični zbor skupščine občine Postojna na seji dne 12. aprila 1978 sprejel
SKLEP
0 IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBClNE POSTOJNA
1.
KOŠČAK Franc. roj. 1942. pravnik, delegat družbenopolitičnega zbora, iz Postojne. Tržaška 12b se
izvoli
za podpredsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna.
2.
Ta sklep stopi takoj v veljavo in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: (12(1-1-1978
Postojna. 12. aprila 1978	Predsednik zbora
SONJA SMRDELJ. 1. r.
Na podlagi 19(1. in 215 člena Statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na !. zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
SlMClC Jože, rojen 1927 ortopedagog iz Planinc 195 se
izvoli
n* predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Postojna.
2.
Ta sklep stopi takoj v veljavo in se objavi v Uradnih objavah.
: ! )()-4-78
Postojna. t2. aprita )978	Predsednik
ZVONE NASTRAN, t. r.
Na podlagi 215. in 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na L skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela naslednji
SKLEP
O IZVOLITVI NAMESTNIKA PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za namestnika predsednika izvršnega sveta skupščine občine se izvoli:
JORDAN Drago. Postojna, Prekomorskih brigad 3, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, dipl. ing. gozdarstva
2.
Za člane izvršnega sveta skupščine občine Postojna se izvolijo:
KRMAVNAR Viktor. Laze 33, načelnik davčne uprave, višji upravni delavec
PAVLIN Niko, Hruševje 41 a, načelnik oddelka za LO. ing. kmetijstva
TISELJ Zvone, Postojna, Prekomorskih br. 2, lesni tehnik
KOLENC Drago. Postojna, Tržaška 40, dipl. psiholog
MIKLAVČIČ Ljubo, Postojna, Titov trg 3, računovodja
BURGER Adolf, Postojna, IX. korpus 8, dipl, ing. gradb.
BERLAK Anton, Pivka, Tovarniška 5, sušilničar
KOŠMRLJ Ludvik, Postojna, Kidričevo naselje 10, dipl. ing. agr
SEDMAK Alojz, Jurišče 32, upokojenec
GRIL Anica, Postojna, Prekomorskih 10, dipl. oec.
DOLENC Štefan, Postojna, Streliška 1, VK strugar
3.
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
Št.: 021-5-78
Postojna, 12. aprila 1978	Predsednik
NASTRAN ZVONE, 1. r.
Na podlagi 1%).. 208. in 209. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na !. zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 12. aprila 1978 sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA IN ČLANOV KOMISIJE ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
V komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Postojna se izvolijo:
1.	za predsednika: HABJAN Henrik. Postojna, Tržaška 4
2.	za člane: SMRDELJ Sonja, Pivka. Tovarniška 5, ČESNIK Ivan, Pivka. Kolodvorska 22 b. ŠANTEU Jože, Postojna. Stjenkova 8, SAMSA Leopold. Stara Sušica 9, KOŠČAK Franc, Postojna, Tržaška 12b, KNAFELC Livij. Postojna, Kajuhova 22.
2.
Ta sklep stopi takoj v veljavo in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-1-78
Postojna, 12. aprila 1978	Predsednik
ZVONE NASTRAN, 1. r.
Na podlagi 3. odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-76) in 192. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela dne 24. oktobra 1977 sprejela
SKLEP
O DOLOČITVI NASLEDNJE LISTE KANDIDATOV — ČLANOV DISCIPLINSKE KOMISIJE, IZ KATERE BODO DELAVCI OZD V OBČINI POSTOJNA VOLILI USTREZNO ŠTEVILO ČLANOV V SVOJE DISCIPLINSKE KOMISIJE
V tisti kandidatov so dotočeni:
L GOSPODARIC RADO, roj. 1933, visoka izobrazba, zaposten pri SAZU Postojna, iz Postojne, Tržaška 4
2.	KLAVŽAR NIKO, roj. 1948, srednja izobrazba, zaposten pri Občinskem sindikatnem svetu, iz Postojne, Tržaška 40
3.	MISLEJ MILAN, roj. 1919, upokojenec, avtomehanik, iz Postojne, Tržaška 54
4.	MURKOVIČ STANE, roj. 1926, višja izobrazba, direktor Delavske univerze Postojna, iz Postojne, Tržaška 16
5.	VADNJAL VENČESLAV, roj. 1919, upokojenec iz Postojne, Tržaška 45-a
6.	KOLAR MAKS, roj. J915, upokojenec, višja izobrazba, ind. tehnik iz Postojne, Kolodvorska 20
7.	KOLENC DRAGO, roj. 1941, psihotog, Zavod za zapostovanje Postojna, iz Postojne, Tržaška 40
8.	KOBE IVO, roj. 1925, šofer Transavta iz Postojne, Log 1
9.	HABJAN HENRIK, roj. 1939, višja izobrazba, sekretar Transavta, iz Postojne, Tržaška 4
10.	KOS ALOJZ, roj. 1922, srednja šota, vtakovni odpravnik iz Postojne, Kidričevo nase!je 19
11.	KUŠLAN BOŽA, roj. 1927, srednja šota, kadrovik pri JŽ Postojna — Postojnska 11, Pivka
12.	MAKAROVIČ RAFAELA, roj. 1935, srednja izobrazba, socialna detavka pri ŽTP, iz Postojne, Tržaška 41
13.	MARINŠEK MARIJAN, roj. 1947, GG Transport Postojna, skladiščnik iz Postojne, Kraigherjeva 2
14.	BLAŽINA FRANKO, roj. 1934, GG,Postojna, srednja izobrazba, finančni pregtednik iz Postojne, Vojkova 2
15.	SLEJKO FRANC, roj. 1920, višja izobrazba, gozd. ing. Gozdno gospodarstvo Postojna, iz Postojne, Kosovetova 4
16.	KNAFELC LIVIJ, roj. 1942, višja izobrazba, GG Postojna, ing. za organizacijo deta, iz Postojne, Kraigherjeva 22
17.	TURK MIRA, roj. 1936 dipt, ekonomist, Gozdno gospodarstvo Postojna, Transport iz Postojne, Kotodvorska 26
18.	INOCENTE JOŽE, roj. 1944, srednja izobrazba, Gozdarski tehnik, GG Postojna, iz Postojne, Notranjska 4
19.	ŠČUKA OSKAR, roj. 1949, LIV Postojna, ključavničar iz Postojne. Prekomorskih brigad 7
20.	ŠANTELJ JOŽE, roj. 1947, srednja izobrazba, LIV Postojna iz Postojne, Stjenkova 8
21.	DEVETAK IVICA, roj. 1951, visoka izobrazba, pravnica, LIV Postojna, iz Postojne, Kajuhova 9
22.	NADOH DANILO, roj. 1948, višja šota, strojni ing., LIV Po stojna, iz Postojne, Kraigherjeva 6
23.	BAŠA JOŽE, roj. 1923, višja izobrazba, komercialist, upokojenec iz Postojne, Vojkova 2
24.	GRIL ANICA, roj. 1941, visoka izobrazba, NANOS Postojna iz Postojne, Prekomorskih brigad 10
25.	MAHNIČ IVANKA, roj. 1929, srednja izobrazba, poslovodja, NANOS TOZD Izbira iz Postojne, Kidričeva 25
26.	ŽIBERNA STANE, roj. 1920, višja izobrazba, NANOS Postojna iz Postojne, Tržaška 40
27.	DUŽNIK ALOJZ, roj. 1925, srednja izobrazba, računovodja TMI Postojna iz Postojne, Kraigherjeva 6
28.	KOGEJ MIRO, roj. 1943, višja izobrazba, Gimnazija Postojna, iz Postojne, IX. korpusa 17
29.	LAVRIČ SLAVKO, roj. 1929, srednja izobrazba, komercialist pri KZ Postojna, iz Postojne, Tržaška 49-a
30.	ŠLENC JOŽE, roj. 1948, ekonomska šola THP Jama, Postojna, iz Postojne, Prekomorskih brigad 3
31.	POSEGA IVAN, roj. 1950, srednja izobrazba, THP Jama, Postojna, iz Postojne, Kolodvorska 11
32.	UHELJ DARKO, roj. 1944, osemletka, natakar THP Jama, Postojna, iz Postojne, 1. maja 3-a
33.	BAŠA MALKA, roj. 1930, srednja izobrazba, THP Jama, Postojna, iz Postojne, Vojkova 21
34.	GNEZDA DANICA, roj. 1948, visoka izobrazba, THP Postojnska jama, Postojna, Kalistrova 8
35.	ŠANTELJ BORIS, roj. 1948, srednja izobrazba, Zavarovalnica Triglav, Postojna, iz Postojne, Prekomorskih brigad 3
36.	VIDAKOVIČ DARKO, roj. 1944, srednja izobrazba, SCP Primorje, Postojna, iz Postojne, Prekomorskih brigad 4
37.	VIDUKADINKO,roj. 1941, visoka izobrazba, dipl. veterinar
Perutninarstvo PIVKA Neverke, Pivka, iz Postojne, Jenkova 20
38.	GERŽELJ MARA, roj. 1936, nižja izobrazba, otroška nego-valka, porodnišnica Postojna, iz Postojne, Kidričeva 11
39.	MIHELIČ IVO, roj. 1946, visoka izobrazba, dipl. psiholog, Javor Pivka, iz Pivke, Postojnska — blok 2
40.	KRNEL ANTON, roj. 1929, nižja izobrazba, Javor Prestranek
delovodja iz Prestranka, Reška 2
41.	POŽAR IVAN, roj. 1935, srednja izobrazba, tehnolog, Javor Pivka, iz Klenika 31
42.	LIPOVŽ VOJKO, roj. 1946, višja izobrazba, inšpektor pri SDK Postojna, iz Postojne, Tržaška 46.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 110-2-77
Postojna, 24. oktobra 1977	Predsednik
NASTRAN ZVONE, dipl. ing. gozd., 1. r.
V odloku o sestavi skupščine občine Postojna, oblikovanje njenih zborov in konferenc delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti (Uradne objave, št. 4 z dne 10.3. 1978) je bilo v primerjavi z izvirnikom ugotovljeno, da je bilo v členu 3 — B 11. točka pomotoma napisano 1 namesto 2., zato se daje naslednji
POPRAVEK
ODLOKA O SESTAVI SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA, OBLIKOVANJE NJENIH ZBOROV IN KONFERENC DELE CACIJ SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOST!
— v 3. členu — B konference delegacij TOZD, OZD in drugih sa-moupravnih organizacij oziroma skupnosti je pomotoma pri točki 1! napisano I delegatsko mesto, pravilno je:
11. VTP NANOS Postojna, skupne službe	2
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi 154. člena in 182. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7-78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. aprila 1978 sprejela
ODLOK
O SESTAVI IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE SEŽANA
1.	člen
Izvršni svet skupščine občine Sežana šteje 13 članov.
2.	člen
Da bi izvršni svet lahko izvaja! ukrepe pri uresničevanju svoje odgovornosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini je potrebno pri njegovi sestavi upoštevati, da so posamezni člani še posebej odgovorni za naslednja področja:
—	gospodarstvo, trgovine in obrti družbene dejavnosti
—	davčne politike
—	inšpekcijskih služb
—	narodne zaščite, varnosti in samozaščite
—	mdustrije
—	prometa in zvez	'
12 maja 1978 — Št 11
URADNE OBJAVE
199
—	urbanizma in stanovanjske politike
—	kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije
—	komunalnih zadev in vodooskrbe
—	problematike krajevnih skupnosti in nerazvitih Brkinov
—	delovanje občinskih upravnih organov in drugih državnih organov.
3.	člen
Za člane izvršnega sveta se imenujejo v skladu s 182. členom statuta predstojniki naslednjih upravnih organov:
—	predstojnik oddelka za gospodarstvo
—	predstojnik davčne uprave in
—	predstojnik oddelka za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 020-8-78-1
Sežana, 12. aprila 1978	Predsednik
BORIS BERNETIČ, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST PODGRAD
POPRAVEK
SKLEPA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA VAŠKIH POTI, ZA POLAGANJE VODNIH CEVI IN ZA POSODOBITEV KRAJEVNE CESTE
V 10. točki sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja vaških poti. za polaganje vodnih cevi in za posodobitev krajevne ceste (Uradne objave, štev. 3-78) je napaka. 10. točka se praviloma glasi: *Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah*.
OB&NSKA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM SEŽANA
Na osnovi 20. člena statuta je izvršni odbor skupščine občinske skupnosti za varstvo pred požarom — Sežana na seji dne 3. maja 1978 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni odbor ugotavlja, da so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in poslovnih enotah, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini in izven občine Sežana ter delovni ljudje, ki z zasebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb in realizaciji programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežrna v obdobju 1978—198(1 s 65% večino.
Št.: 1-4-78
Sežana. 3. maja 1978	Predsednik izvršnega odbora
IVAN ŠVARA. 1. r.
Na osnovi določi! Ustave SRS. 586. člena zakona o združenem delu, 36. in 38. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št 2-76). 32. člena statuta občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana ter 23 člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana
sklepamo
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih organizacijah ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi
sredstvi opravljamo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini Sežana
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje potreb in realizaciji programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana v obdobju 1978—1980
1.	člen
Z namenom, da zagotovimo požarno varnost družbenemu premoženju, življenju in premoženju občanov, ki je dejavnost posebnega družbenega pomena na temelju družbene samozaščite, se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih organizacijah ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljamo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) obvezujemo plačevati občinski skupnosti za varstvo pred požarom Sežana prispevek iz dohodka. Osnova za obračun in plačevanje prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
2.	člen
Zavezanci ugotavljamo, da je 31.7. 1977 ukinjen sklad za financiranje požarnega varstva občine Sežana, 31. 12. 1977 pa preneha odlok skupščine občine Sežana o financiranju požarnega varstva v občini Sežana, s čimer prenehajo dosedanji viri financiranja občinske skupnsoti za varstvo pred požarom Sežana, razen sredstev iz 76. člena zakona o varstvu pred požarom.
3.	člen
Zavezanci ugotavljamo, da bo občinska skupnost za varstvo pred požarom izpolnila nujne naloge požarnega varstva v občini Sežana ob realizaciji finančnega programa, ki znaša
za leto 1978	1.886.000	dinarjev
za leto 1979	2.004.500	dinarjev
za leto 1980	2.040.500	dinarjev
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena bo občinska skupnost za varstvo pred požarom Sežana uporabila v skladu s srednjeročnim programom 1978—1980.
5.	člen
Za realizacijo določi! 3. in 4. člena tega samoupravnega sporazuma se zavezanci obvezujemo prispevati občinski skupnosti za varstvo pred požarom Sežana v letu ! 978 0,25 % od osnove, določene v 1. členu tega sporazuma mesečno. Za leti 1979 in 1980 se osnova in prispevna stopnja določita z aneksom k temu samoupravnemu sporazumu.
6.	člen
Prispevek iz prejšnjega člena plačujemo zavezanci od 1. januarja 1978 dalje.
7.	člen
Za izvajanje tega sporazuma in srednjeročnega programa 1978—1980 je zadolžena občinska skupnost za varstvo pred požarom Sežana.
8.	člen
Nadzor o uporabi sredstev zbranih po 5. členu tega sporazuma opravljajo organi, določeni v 16. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana.
9.	člen
O morebitnem presežku sredstev po 5. členu tega samoupravnega sporazuma posebej odloča skupščina občinske skupnosti za varstvo pred požarom Sežana.
10.	člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko podpiše pristopno izjavo večina zavezancev.
Št.: 1-78
Sežana, aprila 1978
URADNE OBJAVE
BELEŽKE