>mv Ali inj a 1 23° i p| >11 GOSPODARSTVO : Sejmišče beograjskega velesejma zbuja zaradi svoje izvirne zamisli pozornost tudi obiskovalcev in strokovnjakov iz tujine. Zanima o je že Z Zgolj tehničnega vidiki zlasti osrednja dvorana s svojo kupolo. Tu so med letom tudi razne šport te pri-leditve, kakor je bila zadnja med- narodna tekma za prvenstvo v boksu. Poleg tega privlačuje obiskovalca že sama lega sejmišča ob Savi, ki ni važna samo kot rečna prometna zveza, temveč daje sejmu še svojo posebno mikavnost. Poleg po. lovnega sejmišča je ob lepo urejeni obali nastalo pravo sprehajališče, kjer se li- tra jem obiskovalec lahko razvedri na prostem zraku sredi zelenja. Sejmišče obsega 300.000 kv. metrov. Od tega je 86.500 kv. metrov urejenega razstavnega prostora. Na lanskem sejmu tehnike je sodelovalo 1129 razstavljavcev, in sicer 420 iz Jugoslavije in 109 iz 25 tujih držav. Sod Soncami je zatišje TUDI NEVTRALNA ŠVICA VMEŠANA V ZADEVO Znano je, da so se nekateri švicarski J^ntoni dolgo obotavljali, ko se je bilo feba odločiti glede pogodbe o prevzemanju petroleja iz novega naftovoda ^Kl, in sicer iz več razlogov. Ti pomisleki so bili deloma gospodarske na-fave, deloma pa naj bi bili tudi diplomatske, če so navedbe omenjenega graškega lista točne; v tem primem Je bil izvor obotavljanja globlji. Pre-9os petroleja po naftovodu iz Genove Švico do Aigla, kjer bodo zgradili °vo petrolejsko čistilnico, naj bi po Poračunih stal 11-16 frankov za tono. ..revozni stroški po naftovodu so draž-m kakor po železnici in rekah. Prevoz 10 naftovodu do kantona Graubiinden * bil namreč mnogo dražji kakor se-anji prevoz po železnici, na drugi jTani bi tudi kanton St. Gallen lahko rejemal petrolej iz mesta Karlsruhe Zadnjikrat sem bil v dolini, ki nosi ime Tamar, lani, ko so bile tu znane velike tekme na skakalnici, ki je. tretja največja na svetu. Kot vemo, je to skakalnico zgradil znani pok. ing. Bloudek in je z njo odprl novo panogo v smučanju, ki nosi ime smučarski poleti; saj so to res pravi poleti. Lani je znašal najdaljši polet na tej skakalnici 129 metrov; najdaljši polet, ki je bil doslej dosežen, pa je 141 m. Sedaj že kar glasno govore, da mislijo poleg te skakalnice zgraditi še eno, ki bi nesla človeka na dilcah do 160 metrov, če ne bo denarja, pa bi sedanjo preurediil tako, da bo dopuščala polete do okoli 140 metrov. Toda zašel sem s poti, ker sem hotel govoriti o drugem. Gornje je le za legitimacijo doline, o kateri bi rad govoril. V Tamar prideš čez Kranjsko goro ali Trbiž; mnogi gredo tudi čez Trento in prelaz Vršič (nad 1800 m). V vasici Rateče zaviješ po lepi cesti in po nekaj kilometrih vožnje ali hoje prideš do omenjene skakalnice, ki ji delata družbo še dve manjši: ena za 80 metrov, druga pa za 30. Takoj levo od skakalnic je »Dom v Planici«, planinski hotel, z 80 do 100 ležišči. Opazoval sem gibanje okoli te čudovite okolice, ki jo obdajajo visoke, gore, vse nad 2.000 metrov, od Ponc preko strmega Jalovca in Mojstrovke, do nekoliko nižjega Ciprnika, do katerega te že pripelje žičnica. Nekam mirno je in značilno tudi, da je sorazmerno več vozil, ki prihajajo sem z značko TS ali GO. Tržačani in Goričani so se navadili na ta kraj in mnogi prihajajo stalno, ker pravijo, da nikjer ni več takega miru, kot je tu. Letos- še posebno. Res je, letos je tu še poseben mir, saj je imel hotel koncem julija le. malo stalnih gostov, pa tudi izletnikov, ki so se tu ustavljali je bilo mnogo manj kot lani v tem času. Pravijo, da so krive temu cene, ki letos niso v pravem sorazmerju s tistimi, kar lahko gostinstvo nudi gostom. Posebno visoke so cene za sobe, dočim o cenah hrane ne bi bilo kaj reči. Govoril sem z upravnikom doma. Priznal je, da so cene bile postavljene nerealno in da dom ne more nuditi gostom tistega, kar bi radi; vendar bodo letos popravili, kar se da in že do- slej je bilo v dom investiranih precej sredstev. Toda vzrok ni samo v cenah, ki so previsoke bolj za domače kot za tujce. Drugi vzrok, ki je precej splošen je v tem, da se današnji turist nerad ustavlja za dalj časa na enem mestu in da hiti naprej in naprej. Živčnost, ki ga spremlja pri delu, mu ostaja v krvi tudi, ko gre na dopust. Res je. Opazoval sem skupino treh nemških avtomobilov, ki se je ustavila pri omenjenih skakalnicah. Skočili so z vozil, vzeli v roke fotoaparate, se nekoliko obrnili in že hoteli v vozove. Med tem pa so se, jim zgubili otroci, ki so jih kmalu opazili sredi velike skakalnice. Toda hupanje siren in ostri klici nazaj, jim niso dopustili, da bi prišli vsaj do velikega stolpa, ki služi za ocenjevalno komisijo. Slišal sem še star izrek »čas je zlato« in že so obračali vozila proti ... Dejali so še, da na Bled ne. gredo, ker za Bled je treba denarja. Od doma v Planici pelje pot do doma v Tamarju. Toda ta pot je bolj za pešce, čeprav bi jo lahko z majnim popravilom uporabljali tudi avtomobilisti. Morda je bolje,, da je sedaj tako, ker je na koncu doline dom, ki nosi naslov »Študentovski dom«. Ta je potreben precejšnjega kapitala, da bi lahko služil ne preveč razvajenim gostom. Letos nagaja turistom tudi vreme, ki je precej muhasto in slabo, posebno v tem kotu v juliju ni bilo preveč lepih dni. Toda pravijo, da se bo slika te doline kmalu spremenila in načrti so veliki. Tiste dni je komisija pripravljala načrte za gradnjo novega hotela ob skakalnicah in drugo. Kajti nerazumljivo je, da bi bila dolina Tamarja, ki prav nič ne zaostaja za sosedno dolino Belopeških jezer, tako zapuščena, kot je sedaj. Res, da domači turisti silijo bolj proti morju, toda vemo, da zlasti ljudje iz Beograda in drugih mest Jugoslavije zelo radi obiskujejo te kraje in mnogi preživljajo tod svoj letni dopust. Letos se je sicer zataknilo, a to je dogodek, ki se v prihodnje ne bo več ponovil. Poleg tega pa je treba računati, da je ta predel v obmejnem pasu, ki je odprt na obe sosedi: Italijo in Avstrijo in da zlasti iz Italije radi prihajajo gostje v ta mirni kotiček. Kdor še ni bil, naj pride in videl bo, da je res tako in se bo še. vračal sem. nam pokaže, kako se je ameriška država v povojnih letih zadolžila. V sedanjem proračunu bo zadolžitev (brez novih stroškov za oboroževanje) dosegla 300 milijard, medtem ko je Amerika imela leta 1937 samo 34 milijard javnega dolga. Za obresti na sedanji dolg gre 10 milijard dolarjev na leto. »CRVENA ZASTAVA«: 15.000 AVTOMOBILOV NA LETO Tovarna avtomobilov Crvena Zastava v Kragujevcu je v prvih šestih mesecih letošnjega leta izdelala 7.590 motornih vozil, to je 2100 vozil več kakor v prvih šestih mesecih lanskega leta. Med letos proizvedenimi vozili je bilo 5.029 »Fiat 600« in 1000 avtomobilov vrste »FIAT 1100«. Do konca leta bo tovarna v Kragujevcu izdelala še okoli 7500 vozil, tako da bo skupna letna proizvodnja presegla 15.000 motornih vozil. Beograd na pragu V. velesejma pred začetkom V. mednarodnega sejma tehnike. Natečaji si bodo potem sledili do oktobra. Med tem časom bo na sejmišču mednarodna razstava o-blačil z naslovom »Moda po svetu« (od 30. septembra do 8. oktobra). »MODA PO SVETU« Za prireditev »Moda po svetu« vla- da že sedaj živo zanimanje. Gre za smotrno prikazovanje sodobnih svilenih, bombažnih in volnenih tkanin in tkanin iz umetnih vlaken. Poleg tega bodo na razstavi »Moda po svetu« prikazali že izdelana oblačila in ostale predmete, ki sodijo zraven, tako na primer dežnike, klobuke, rokavice, čevlje, ženske torbice in še vrsto podobnih predmetov. Zanimanje za to prireditev je živo tudi izven Jugoslavije. Doslej so se prijavile številne tekstilne tovarne in modne hiše iz Belgije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Avstrije, Italije, Japonske, itd. mr n — filčfcia J MM L „Nas in Rusov.. okoli Zemlje in že tuhtajo, kako bi se pognali na Luno. Škoda, da s’ mi zamejski Slovenci ne moremo postavljati kakor nekdaj Črnogorci: Nas in Rusov je 200 milijonov, le po Jak j te vi, ki nam delate krivico ... In vendar sem tisti dan v tramvaju videl in slišal doma'inko, ki j? drugim sopotnicam naglas brala poročilo o poletu Titovi v vesoljstvo. Vem, da ni toliko socialistinja, da bi se navduševala nad zmago kolektivističnega dela, kakor se je v Valenci tisti delavec, ki jz hotel dal svojemu novorojenčku ime Jurij (po Gagarinu), a mu je matični uradnik to željo odbil. Vem tudi di m taki široko razgledana in filozofsko podkovana, da bi za to človekovo zmago nad vesoljem ugledala novega človeka, ki bi se mu zdelo to malenkostno in do vseh podrobnostih preračunano izpodrivanje našega človeka na tem majhnem koščku zemlje nevredno prav te veličine novega človeka, ki re je dvignil s 11 bedne Zemlje v vesolje. Kolikor jo poznam, lahko trdim, da se je navduševala za podvig Titova in čitala poročilo na glas, ker je čutila v svoji notranjosti neko sorodnost z velikim človekom, ki mu. je tekla zibelka nekje v prostranem svetu od Trsta do Vladivostoka i1 se je zdaj za 25 ur odtrgal oi Zemlje. »Vostok«, »Vostok II« ... to ji je zvenelo kakor nekak prizvok Istoka, neustrašnega junaka iz Finžgar j evega romana »Pod svobodnim soncem«. To je bil res svet junakov, je mislila. In danes? Danes ne spravijo premnogi naši ljudje niti toliko junaštva iz sebe, da bi lastnega otroka naučili lastni jezik ali ga vpisal' v slovensko šolo! Pravijo celo da nz storijo tega, ker hočejo svojemu otroku dobro. V resnici mu z vsiljenjem dru gega jezika zaprejo prav ves svet, ki se odpira pri Trstu proti vzhodu v ne:zme ne daljave in postaja tuli za drunn. velike narode, za učenjake in izum telje tako zanimiv, da se leta in leta učijo d i bi s • naučili katerega izmed slovanskih jezikov ter bi Z njim lahko prodrli prav v ta obširni svet. — Ib — IZ ŽIVLJENJA Ni mogoče pasti v oh:rm neke ženske, ne da bi padli v njem roke. Nočni lokali so popularni, ker so to edina shajališča, ki so še vedno odprta ko ženske končajo s toaleto. Za vsakim človekom, ki je uspel, najdeš žensko. Pogosto še preveč preblizu za njim. Čim starejši postajam, čedalje bolj cenim zakon. (Th. Beecham) 11 />o sfiru MED BERLINSKO KRIZO KONFERENCA V BEOGRADU V trenutku, ko je zaradi Berlina nastala huda mednarodna napetost in se je pojavila velika nevarnost za mir, se bliža dan (1. septembra), ko se v Beogradu sestanejo najvišji predstavniki, predsedniki držav in predsedniki vlad nevtralnih ali izvenblo-kovskih držav; teh je okoil 30. Odločno so proti delitvi sveta na bloke, ki se med seboj politično in celo gospodarsko pobijajo. Ni dvoma, da je prav takšna blokovska politika dovedla tudi do svetovne krize zaradi Berlina. Kakor je dejal brazilski predsednik Ouadros, zadeva berlinski spor pravzaprav samo dve ali tri države in zato bi bilo po njegovem mnenju nespametno vezati usodo vsega človeštva na ta spor. Jasno je, da je do takšne povezave prišlo samo zaradi velikih blokov. Na konferenci v Beo gradu bodo tudi v tem pogledu izrekli svojo besedo, ki jo bodo morale upoštevati sprte države. Zahodnonem-ški tisk sluti, da se to mnenje ne bo krilo z zunanjo politiko Zahodne Nemčije. Zato tudi nekateri listi kritizirajo gledišče Jugoslavije, ki si je najbolj prizadevala in je pravzaprav dala tudi glavno pobudo, da bi prišlo do konference držav izven blokov. Zahodnonemški listi namigujejo, da bi takšna jugoslovanska politika u-tegnila gospodarsko škoditi Jugoslaviji. Neki list opozarja tudi Jugoslavijo, naj upošteva, da prinašajo nemški turisti v Jugoslavijo mnogo denarja. Tako pomembne mednarodne konference še ni bilo v Jugoslaviji. Doslej se je že priglasilo 700 tujih novinarjev. ZARADI BERLINA NE BO VOJNE. Vzhodnonemška vlada je zaprla svojim državljanom vse dohode v zahodni Berlin; po vsem tem je onemogočen dohod iz vzhodnega v zahodni Berlin. Kakor znano, je bivša nemška prestolnica sredi ozemlja, ki pripada Vzhodni Nemčiji. Iz Zahodne Nemčije vodijo čez ozemlje Vzhodne Nemčije v zahodni Berlin posebne ceste, promet se vrši tudi po zraku. Predstavniki Francije, Britanije in Amerike oziroma poveljniki francoskih, angleških in ameriških čet v zahodnem Berlinu so proti u-krepu Vzhodne Nemčije protestirali, češ da je ta z njim prekršila povojni dogovor med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami o Berlinu. Župan zahodnega Berlina Brandt je zahteval, naj Zahodna Nemčija in druge zahodne države nastopijo s protiukrepi; do teh pa ni prišlo. Sam kancler Adenauer svari nemško ljudstvo, naj ohrani mirno kri. Angleži pa tudi Američani so naklonjeni pogaja njem in mirni rešitvi vsega spora. Nikakor ni verjetno, da bi se zaradi Berlina splela tretja svetovna vojna. Sovjetska zveza namerava skleniti mir z Vzhodno Nemčijo. Hruščev predlga naj Berlin postane svobodno mesto pod okriljem Združenih narodov. Italijanska poročila pravijo, da so v Z. Nemčiji razočarani, ker m Zahod nastopil odločno. SPREMEMBE V VATIKANU. O rajnem kardinalu Dominiku Tardiniju, ki ga je postavil sedanji papež Janez XXIII, gre glas, da je bil mnenja, da je treba vse poizkusiti, da bi prišlo do mirnega sporazuma med vzhodnimi in zahodnimi državami. Glede vatikanske politike je bil pristaš metod prejšnjega papeža Piia XII. o katerem je tudi napisal posebno knjigo. Zaradi bolezni je že lani odstopil, vendar ni papež sprejel njegove ostavke. Zbudil je splošno pozornost s tem, da je svoj odstop naznanil na tiskovni konferenci. Za novega državnega tajnika je bil imenovan kardinal Amleto Cicognani, ki ima 78 let. SMRTNA KAZEN ZA UGRABITELJE LETAL. V zadnjem času so nastopili med Ameriko in Kubo svojevrstni roparji. Vkrcail so se v letala ter nato prisilili z orožjem pilota, da je krenil z letalom, kamor so zahtevali, v Ameriko ali pa na Kubo. Roparji, ki so hoteli ugrabiti letalo in ga odpeljati na Kubo, niso bili Kubanci, temveč Američani ali Francozi. Pri enem izmed takšnih napadov so bile tri človeške žrtve. Same oblasti, ne ameriške ne kubanske, niso ime le pri tem prstov vmes. Predsednika obeh držav Kennedy in Fidel Castro sta odločno nastopila proti takšnemu političnemu obračunavanju. V tej »bitki« so Kubanci zgubili 24 letal, ki so bila odpeljana v Ameriko, Američani pa 4. Kubi je bilo vrnjenih 14 letal. Ameriški senat je pripravil zakonski osnutek, ki predvideva dosmrtno ječo ali smrtno kazen za u-g vabitelje letal. Sodnik bo razsodil, ali naj se uporablja dosmrtna ječa ali smrtna kazen. POLITIČEN UMOR V FRANKFURTU. Preteklo soboto so v Frankfur tu ustrelili bivšega tunizijskega ministra za pravosodje Salaha ben You-sefa, ki je bil nasprotnik sedanjega predsednika Habiba Bourguibe. Šalah ben Vousef je bil umorjen v hotelu. — Jugoslavijo je te dni obiskal tunizijski minister za zunanje zadeve dr. Sadok Mohamed. Izjavil je, da bo Tunizija nadaljevala boj za odhod Francozov iz Bizerte. PoiiioVAfno "napovedane ladje (Jugolinija) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Novi Vino-dolski 22/8, Učka 23/8. — Indonezija — Daljni vzhod: Novi Vinodolski 22/8. — Japonska: Novi Vinodolski 22/8. — Severna Evropa: Pula 22/8. — Severna Afrika: Pula 22/8. — Perzijski zaliv: Vis 25/8. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 22/8. — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna) : Lastovo 18/8, Lasotvo 1/9. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled je 17. avgusua priplula iz Kopra v Nevv York; ladja »Bohinj« je 11. avgusta priplula iz Grčije na Reko, od koder je nadaljevala pot v Benetke. Dne 28. avgusta bo Bohinj zopet odplul z Reke v Severno Ameriko, »Bovec« je 11. avgusta odplula iz Amerike proti sredozemskim pristaniščem. Naslednjo vožnjo bo nastopila 28. septembra, z Reke proti Severni Ameriki. XI. SEJEM INDUSTRIJE, OBRTI IN VELETRGOVINE V SKOPJU Na XI. sejmu v Skopju je bil 3. avgusta prvi trgovinski dan, na katerem je bilo poslovno življenje nenavadno razgibano. V prvih petih dneh po otvoritvi sejma je vrednost sklenjenih kupčij že presegla 5 milijard dinarjev. Pričakujejo, da bo vrednost kupčij do konca sejma prekoračila 10 milijard dinarjev, kar bo pomenilo rekordno višino za sejemsko prireditev v Skopju. Letos se je udeležilo sejma 262 razstavljavcev, medtem ko število razstavljenih izdelkov presega 4500. O razvoju tega sejma priča zlasti število razstavljavcev, ki je lani znašalo 184. Letos je nastopilo 194 industrijskih organizacij, 55 obrtniških in 13 trgovinskih podjetij. Po številu razstavljenih izdelkov je prevladovalo blago široke potrošnje, mnogo pa je bilo tudi investicijskih oprem. Poleg domačih podjetij je razstavljalo svoje izdelke tudi 27 podjetij iz Slovenije, 74 iz Srbije, 29 iz Hrvatske, itd. Povprečna vrednost zaključenih kupčij na skopskem sejmu v letih 1957, 1958 in 1959 se je sukala med 5 in 7 milijardami dinarjev. Za letošnjo prireditev pa računajo, da se je ta obseg znatno povečal. Razstavljenega je bilo namreč več blaga. MEDNARODNI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI Sedmi mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov bo letos v Ljubljani od 26. avgusta do 3. septembra 40 LET DUNAJSKEGA VELESEJMA Letošnji jesenski dunajski sejem bo od 3. do 10. septembra. Letos proslavljajo Dunajčani 40-letnico svojega velesejma. PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE MED ITALIJO IN AVSTRIJO Nedavno je bil podpisan dogovor med Italijo in Avstrijo glede podaljšanja trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo, ki je zapadla junija 1961, je bila podaljšana za eno leto. Lani se je trgovina med obema državama močno razvila. Italijanski izvoz se je povečal od 51,1 na 69,7 milijarde lir, avstrijski pa od 92 na 111,6 milijarde lir. Italijanski primanjkljaj se je povečal od 40,9 na 41,9 milijarde lir Italija izvaža v Avstrijo predvsem sa dje, agrume in zelenjavo, riž, vino, tkanine, železne in valjane proizvode, stroje, aparate, avtomobile (7.900 komadov), kemikalije, gorivo, petrolejske izdelke, govedo, meso sir, in razno gradivo. Politična kriza, ki se je pojavila glede južnotirolskega vprašanja ni vplivala na razvoj trgovine. V prvem polletju se je italijanski uvoz iz Avstrije povečal od 25 (v letu 1960) na 27,1 milijarde lir, avstrijski uvoz iz Italije je ostal pri 17 milijardah. OBMEJNA TRGOVINA MED POADIŽJEM IN TIROLsmi Na sestanku avstrijskih in italijanskih predstavnikov ob Gardskem jezeru so se dogovorili o povišanju kontingentov za obmejno trgovino med avtonomno deželo Gornje Poadižje (tridentinska in bocenska pokrajina) ter deželo Tirol-Predarlsko. Povečini so bili kontingenti za carine prost uvoz od 500 na 640 milijonov lir. Izvozni kontingenti za Poadižje so naslednji: testenine 200 ton, mramor 65 milijonov lir, bombažne tkanine 80 milijonov lir, vstekleničeno vino 100.000 lit. Uvozni kontingenti: sir 66 mil. lir; loden in volnene tkanine 55 mil.; bom-bažaste tkanine 65 mil. Kontingenti za izvoz blaga, ki ni oproščeno carine: sadje 6.000 ton in zelenjava 3.000 'ton Avstrija ni ugodila želji Južnih Tirol cev, da bi se povečal izvoz sadja v Avstrijo. NEMŠKO POSOJILO LIBIJI Zahodnonemška vlada bo podelila Združenemu kraljestvu Libije dolgoročno posojilo 30 milijonov mark. Poleg tega je Nemčija zagotovila Libiji tehnično pomoč. DENARNA PREOBRAZBA V BOLGARIJI Bolgarska vlada je nedavno napovedala izvedbo denarne preobrazbe, ki je v nekem pogledu podobna valutni preobrazbi, izvršeni v Sovjetski zvezi. Vrednost bolgarskega leva se poveča 10-krat, to je za vsakih sedanjih 10 levov bodo državljani prejeli enega novega. V tem smislu bodo izvršeni tudi popravki vlog v bankah, plač, cen, pokojnin itd. Izdali bodo bankovce po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 levov. Preobrazbo bodo izvršili postopoma, in sicer v prvih mesecih leta 1962. V tem času bodo za nekaj časa ostali v obtoku stari in novi bankovci. Vse podrobnosti o pomenu in izvedbi valutne preobrazbe še niso znane. Ministrski predsednik Jugov je samo ugotovil, da je prehod na nov valutni sistem povezan z zlato podlago leva in z njegovim tečajem nasproti tujim valutam. Dodal je, da za sedaj ne mislijo izvršiti izpremem-be tečaja leva nasproti tujini, čeprav to vprašanje proučujejo in se ga bodo lotih pozneje. Tuji finančniki sodijo, da gre za prilagajanje leva rublju. Do tega zaključka so prišli, ker se trgovina med Bolgarijo in z državami izven sovjetskega bloka vrši na osnovi dolarja. Med državami Sveta za vzajemno pomoč (COMECON) se trgovina obračunava v rubljih. Med članicami Sveta za vzajemno pomoč je glede povezave trgovine, s Sovjetsko zvezo na prvem mestu Bolgarija. Morda so prav zaradi tega Bolgari prvi začeli s prilagajanjem svoje valute rublju. V zahodnih gospodarskih krogih sodijo, da bolgarska valutna preobrazba ne bo vplivala na trgovino med Bolgarijo in Zahodom. Nekateri so mnenja, da je do te nreobrazbe prišlo v smislu sklepa odbora za zunanjo trgovino pri Svetu za vzajemno pomoč, ki je zasedal konec junija v Moskvi. Na tem sestanku so tudi ugotovili, da je izvedba preobrazbe rublja, ki je imela za posledico vpeljavo novega rublja od 1. januarja Ic-tos, pospešila trgovinske stike med članicami Sveta in Sovjetsko zvezo. ZNIŽANJE BRAZILSKEGA CARINSKEGA DOLARJA. Takoimenovanemu carinskemu dolarju je brazilska vlada znižala vrednost od 271,81 kruzeira V mesecu juliju na 262,46 kruzeira v mesecu avgustu. Razvoj italijansko-jugoslovanske trgovine leta 1961 « Danes objavljamo nekaj podrobnejših podatkov o italijansko jugoslovanskem trgovinskem sporazumu, ki je bil nedavno sklenjen v Beogradu in ki urejuje izmenjavo za eno leto. Da bi si bralci lahko ustvarili jasnejšo sliko o beograjskih zaključkih, priobčujemo tudi nekaj podatkov o dosedanjem razvoju trgovinske izmenjave med obema državama, zlasti pa v prvih petih mesecih tega leta; prav letos so se še jasneje pokazali nekateri vznemirljivi znaki v razvoju medsebojne izmenjave, to je naraščajoči primanjkljaj na jugoslovanski strani. Ta bi bil gotovo kompromitiral trgovino med obema državama, ako bi ne bili zdaj z novim sporazumom ustvarili ugodnejše pogoje za jugoslovanski izvoz in s tem tudi zajamčili razvoj italijanskega izvoza v Jugosla vijo. Že samo nekaj podatkov nam osvetli, kako se je razmahnila italijansko jugoslovanska trgovina v zadnjih letih in s tem. tudi kakšen pomen ima za gospodarstvi obeh držav. Leta 1953 je vrednost trgovine v obeh smereh dosegla 40 milijard 500 milijonov lir, lani pa že 116 milijard 800 milijonov lir, in sicer je Italija izvozila v Jugoslavijo leta 1953 za 21,7 milijarde blaga, uvozila pa za 18,8 (primanjkljaj za Jugoslavijo torej okoli 3,9 milijarde), v letu 1960 pa za 65,6 milijarde oziroma 51,4 (primanjkljaj torej za Jugoslavijo okoli 14 milijard). Italija zavzema v jugoslovanskem izvozu prvo mesto med tujimi državami in drugo mesto v jugoslovaiskem uvozu (po podatkih za lansko leto). Kakor bomo videli iz podrobnejših podatkov, ni v prvih petih mesecih 1. 1961 nastopilo nikakšno zboljšanje v sestavi medsebojne zunanje trgovine, nasprotno primanjkljaj v italijan-sko-jugoslovanski trgovinski bilanci se je za Jugoslavijo še povečal. To se je zgodilo iz dveh razlogov; z ene stremi, ker ni Italija ustregla jugoslovanski želji, da bi prevzemala več industrijskih izdelkov, z druge pa, 'ker je postavila nove ovire uvozu ju goslovanskih kmetijskih pridelkov, to je v prvi vrsti živine in mesnih izdelkov. Rezultati beograjskega sporazuma kažejo, da so italijanski pogajalci uvideli, da bi Italija sama zatrla pot izvozu svojih industrijskih izdelkov, kakor zlasti strojev in industrijske opreme, v Jugoslavijo, ako ne bi olajšala jugoslovanskega izvoza v Italijo in s tem omogočila Jugoslaviji, da si pridobi potrebne devize, s katerimi lahko še nadalje nabavlja industrijske izdelke v Italiji. ta za 11% v primerjavi z izmenjavo v stem razdobju lani. Jugoslovanski izvoz v Italijo je letos dosegel 8.939,0 milijonov dinarjev, vrednost uvoza iz Italije pa 15.124,6 milijona dinarjev. Vrednost izmenjave v obe smeri je po vsem tem dosegla v razdobju januar —■ maj 24.063,6 milijona dinarjev ter je bila za 2.555 milijonov višja ud lanske v tem času. OVIRANJE JUGOSLOVANSKEGA UVOZA V ITALIJO Toda trgovinska bilanca se je za Jugoslavijo poslabšala; saj se je njen izvoz v Italijo skrčil za 1.307,3 milijona dinarjev ali za 12,7% medtem ko je nasprotno uvoz italijanskega blaga narastel za 34,3% v primerjavi z istim razdobjem lani. Nazadovanje izvoza jugoslovanskega blaga v Italijo je treba pripisati italjanskemu omejevanju uvoza iz sosedne države in pa uvoznim kontingentom za kmetijske pridelke, ki so ostali letos ne-izpremenjeni, medtem ko je Jugoslavija razpolagala z mnogo večjimi količinami teh pridelkov kakor lani. Še posebno pa je vplivala na poslabšanje trgovinske bilance prekinitev uvoza govejega mesa in teletine v Italijo od 10. decembra 1960 dalje. V prvih petih mesecih letošnjega leta je izvoz goveje živine v Italijo nazadoval v primerjavi z istim razdobjem lani za 9.383 glav ali za vrednost 608,3 milijona dinarjev. Iz enakih razlogov je popustil tudi izvoz prašičev, ki se ni mogel povzpeti na raven 4.428 glav kakor v lanskem letu. Druge blagovne vrste, ki jih je prizadela italjan-ska zapora uvoza so zlasti sveže goveje in telečje meso (lani 2.545,7 tone, letos komaj 137,8 tone). dustrijo (za 659,3 milijona dinarjev), dalje uvoz opreme za koksarne (za 593 milijonov), Dieslovih lokomotiv (za 340 mil.), tekstilnih strojev (za 329 mil.), ladijskih pogonskih strojev (325,7 mil.), avtomobilov in nadomestnih delov (307 mil.), strojev za kemično industrijo (183 mil.), pogonskih strojev in šasij za tovornjake (153 mil.), tovornjakov (131 mil.) in električnih naprav (za 75 milijonov dinarjev). Nekoliko manj je narastel tudi uvoz kemičnih izdelkov, zlast' kavstične sode, žvepla, anilinskih barvil, plastičnih mas, surovih kož, bombažnega vlakna, riža, pomaranč, itd. Novi sporazumi ustvarjajo boljše pogoje Kakor znano, veljajo trgovinski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo od 1. aprila do konca marca naslednjega leta, tako velja tudi sedanji od 1. aprila 1961 do 31. marca 19oz. Že zadnjič smo ugotovili, da je naj novejši sporazum prinesel še večjo sprostitev, zlasti izvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Italijo. »Gospodarski vestnik« poroča, da velja za neliberalizirane proizvode, tako imenovana negativna lista, katera vsebuje okoli 128 proizvodov. V njenem okviru je okoli 20 takih proizvodov, vij a je zvozila manj surovih kož (za 47.4 mil. lir), svinine in ovčjega mesa (za 41,7 mil.), rezanega lesa (za 38.4 mil.), vina (za 19 mil.), gob (za 19 mil.), perutnine (za 12 mil.) in jajc (za 8,5 mil.). Povečal pa se je izvoz konserviranih rib (za 140,5 mil ), rakov in svežih rib (za 60,3 mil.) in konserviranega mesa (za 41,7 mil.). Tudi po Tržaškem sporazumu so Italijani letos začeli uvažati tudi krompir in sveže mleko. Vrednost tega jugoslovanskega izvoza je dosegla 44 milijonov lir pri krompirju m 2,9 milijona lir pri mleku. Tudi v nasprotno smer, to je v jugoslovanskem uvozu iz italijanskih obmejnih pokrajin, so se letos poj avle nekatere nove vrste blaga, in sicer limone, pomaranče, riž, mandeljni, eterična olja in športne naprave. Uvoz električnih gospodinjskih strojev je nekoliko nazadoval (za 132 mil. lir), prav tako je nazadoval uvoz papirja, avtomobilskih gum, strojev in orodja. Na Goriškem pa je bil položaj naslednji : vrednost izmenjave v obe smeri je dosegel v omenjenem obdobju 1.238,5 milijona lir, in sicer je znašal jugoslovanski izvoz v Italijo 675,1, italijanski zvoz v Jugoslavijo pa 563.4 milijona lir. V primerjavi z razdobjem januar — maj lanskega leta, se je vrednost obojestranske izmenjave dvignila za 385,5 milijona lir. Po- videno višino medsebojne blagovne i | menjave. Po tržaškem sporazumu je bila sta izvoza jugoslovanskih proizvode povečana od 3.108 milijonov lir v Ide tu 1960-61 na 3.914 milijonov lir za lbren to 1961-62. Od te vsote odpade na kol kaz tingentirane proizvode (okoli 30) 3.0Tane milijonov lir, kar je za okoli 50% včg„ kot v preteklem letu. Povečani so zlij t[ s ti bili kontingenti konj za delo in zi0jzv kol, in sicer na 250 milijonov, govej ji " živine na 380 milijonov lir (na 3.5(, -t( glav), svinj in svinjskega mesa na 35, milijonov lir, mleka na 180 milijone j ,, lir, mramor j a na 60 milijonov lir i' v krompirjevega škroba na 60 milijo,v nov lir. .. c Razen tega so uvedli nekaj novil * proizvodov, kakor kontingente suhi ga in prekajenega mesa (30 milijone 80 lir), lešnikov in jagod (8 milijonov lir|Jali in parketa (15 miljonov lir). lZai Tudi v goriškem sporazumu o trgi vini z obmejnimi področji je predvi ]o deno povečanje nekaterih kontingeJ, 'hnc tov, drugi zopet so bili na novo vkljiip ceni. Tako so bili povečani kontingefl 10 ti goveje živine na 200 milijonov ® h ki se lahko izvažajo »čez carinami- večal se je zlasti jugoslovanski izvoz , i x i-? ' •___,1 —,, ~^^ i__• • • • UVOZ KONJ IN MLEKA Nasprotno pa se je povečal izvoz konj za delo, zakol in jahalnih konj, in sicer kar za 12.401 glavo, tako da je Jugoslavija izvozila v Italijo v letošnjem razdobju januar — maj kar 24.282 konj. Letos je Jugoslavija dobavila Italiji tudi za 22,9 milijona dinarjev svežega mleka, medtem ko te postavke v lanski bilanci sploh ni bilo. Prav tako se je letos razvil tudi izvoz krompirja v Italijo, in sicer je ta izvoz dosegel 14.826 ton. Nekatere druge vrste blaga so zabeležile večje ali manjše napredovanje. Tako surovi bencol in tolnol (za 59 milijonov dinarjev), tobak (za 10,4 milijona), razne surovine (za 497,5 milijona), vezane plošče, parketi, itd. (za 50,6 mil.), bombažne tkanine (za 62,8 mil.) in posebne vrste železa (za 12 milijonov dinarjev). Povečanje jugoslovanskega primanjkljaja v letu 1961 Vrednost trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo se je dvignila v prvih petih mesecih letošnjega le- POVECAN IZVOZ IZ ITALIJE Splošna vrednost jugoslovanskega uvoza iz Italije se je dvignila v omenjenem razdobju za 3.042,2 milijona dinarjev, in sicer je šlo to v prvi vrsti na račun povečanega uvoza strojev, oprem, prevoznih sredstev in predelovalnega materiala. Povečal se je zlasti uvoz strojev za prehranjevalno in- čo« (a dogana), za 37 proizvodov pa so maksimirani kontingenti v višini 150 milijonov lir za vsako postavko, toda največ 450 milijonov lir za vse postavke v pkviru enega poglavja italijanske carinske tarife. Kakor smo že zadnjič pripomnili v »Gospodarstvu«, se je Jugoslavija s temi ugodnostmi, ki jih je Italija priznala, praktično približala sistemu, ki velja za države OEEC. Poleg sproščenih vrst blaga so ostale tudi takšne, katerih izvoz v Italijo je še vedno kontingentiran, vendar so bili kontingenti precej povečani : kontingent živine od 36.000 na 43.000 glav, in sicer za 500 glav mlade živine teže do 300 kg in za 2000 glav govedi ne glede na starost in težo; kontingenti ribjih konserv za 500 ton, sveže osoljene ribe za 500 ton, svinjskega usnja za 200 milijonov lir, konoplje in lanu za 500 milijonov lir, mramorja za 75 milijonov lir, metel in ščetk za 150 milijonov lir. RAZVOJ OBMEJNEGA PROMETA Posebej velja omeniti trgovinsko izmenjavo med Tržaškim ozemljem in jugoslovanskimi obmejnimi področji. Skupna vrednost izmenjave v obe smeri je dosegla v prvih petih mesecih letošnjega leta 3.094,3 milijona lir, in sicer 1.499,0 mil. lir jugoslovanskega izvoza v Italijo in 1.595,3 mil. v nasprotno smer. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je obseg obmejne izmenjave povečal za 23,9 milijona lir. Posamezne blagovne vrste so zabeležile naslednje spremembe: Jugosla- goveje živine, prašičev, konj, jajc in lesa. Pri uvozu v Jugoslavijo so zabeležili znaten korak naprej zlasti pri tkaninah, motornih vozilih in pri nekaterih vrstah blaga za široko potrošnjo. Povišanje kontingentov za obmejni promet svinj in svinjskega mesa na 150 mil'^a jonov, konj za delo in klanje na 15 miljonov, sveže zelenjave na 35 mili*'1*1 jonov, svežega sadja na 15 milijone1 lir; na novo so bili sprejeti kontil8sh genti za suho in prekajeno meso (L'v'lsl milijonov), mesne konserve (10 mili111 jonov), ribje konserve (20 milijonovc, i in parketa (25 milijonov lir). %o Kakor smo že zadnjič naglasili, ve Ija glede sporazumov o obmejni trjjhi go vi ni še vedno načelo, da mora osti l‘,e ti obmejna trgovina uravnovešena ler kar pomeni da se mora ohraniti rav I ] no ves je med izvozom in uvozom. Na! L navedemo še podatke o razvoju ob' h mejnega prometa v zadnjih štirih !esi'h tih. In sicer na podlagi podatkov (l plačanem izvozu oziroma uvozu (v b rah): Leto V dopolnitev našega poročila v zadnji številki navajamo še podatke iz »Gospodarskega vestnika« o novih pogojih, ki so bili ustvarjeni za povečanje trgovine med obmejnimi področji na Tržaškem in Goriškem. V razliko od prejšnjih let, poroča Gospodarski vestnik, so v novih kon-tingentnih listah v skladu z načeli liberalizacije navedeni samo tisti proizvodi, katerih uvoz v Italijo ni sproščen in za katere velja sistem kontingentov, medtem ko so drugi proizvodi, ki morajo biti omenjeni v listah spričo dvostranskega značaja sporazumov, le omenjeni in okvirjeni v pred- 1957 1958 1959 1960 Izvoz (iz Jugosl.) 620,590.000 820,000.000 1.251.156.000 1.312.813.000 Uvoz (v Jugosl.1 475,372.000 920,000.000 1.236.401.000 1.082.262.000 a‘e< RAZVOJ ŽIVINOREJE V ITALIJI V Italiji redijo 27 pasem goveje $ ^ vine. Najštevilneje sta zastopani ten' lar noalpska pasma (1,845.000 glav) iU ,Se črnolisasta pasma (1,360.000 glav). Vs< rip druge pasme številčno nazadujejo, čc prav štejejo nekatere tudi še čez p°' ne milijona glav vsaka. Vsega skupaj i6 v državi 9,200.000 glav goveje živim’ Od tega je namenjeno proizvodni1^ mleka 50%, proizvodnji mesa pa 25“/sS eni toki •h. vseh glav. V blodnjaku čudovitih dalmatinskih otokov Kmetje, vrtnarji! za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, VIA MILAMA lil - TELET. 3S1B9 II. »JEDAN BRODIč MALI...« Ladje, ki vozijo med dalmatinskim otočjem, so prav podobne tistim iz narodne pesmi »jedan brodič mali«. Že po eni uri vožnje poznaš kapitana, predvsem pa natakarja, nostroma in vse druge po vrsti. Hladilnika nimajo, ker nimajo električnega toka, zato pa je vino cenejše in boljše kakor na ladjah na glavnih progah. Občinstvo je bolj hvaležno na teh ladjah, ker so edina zveza s svetom. Po tovoru na ladji vidiš, kakšna je kupna moč teh otočanov. Mi s celine, posebno pa iz Slovenije ne znamo presoditi, kakšna je njihova življenjska raven. Mislimo po svoje, da mora biti vse zeleno, pa da ljudje dobro živijo in da imajo dobro letino. To sodimo po našem Krasu, če bi se držali teh znamenj, bi morali vladati na dalmatinskih otokih črna revščina, tako so večidel kamniti in goli. Toda stvari so pri nadrobnejše proučevanju drugačne.Skoro vsak večji otok ima svojo tovarno za konserviranje ribe. Na marsikaterem otoku postavljajo razne druge tovarne ali tekstilne ali male ladjedelnice ali kakršno koli drugo podjetje, ki naj bi zaposlilo prosto delovno silo. In delovne sile za obdelavo vinogradov, za olj ko ve nasade ni. Značilno, da so prav na dalmatinskih otokih najvišje mezde v vsej Jugoslaviji za kmečko delo. Na Korčuli so mi v Veliluci povedali, da je treba plačati kmečkemu delavcu tisoč dinarjev in hrano s približno tri litre vina dnevno. In še jih je težko najti. Mislil sem, da so to najvišje dnine v državi, toda ko sem prišel na Vis, so mi povedali vinogradniki, da morajo dati kar dva tisoč dinarjev, da najdejo s težavo kakšnega delavca. V gradbeno podjetje in druge ustanove pa gre mladina za samo 450 dinarjev, ker je že ob dveh prosta in ima vse prednosti socialnega in pokojninskega zavarovanja GOSPODARSKI SEMINAR NA KROVU Počasna vožnja na ladji je v družbi prijaznih Dalmatincev pravi gospodarski seminar o gospodarskih razmerah. Neopazno je zrasla iz morja senca visokih hribov na Lastovu. Ko smo pristali v luki Mihovil, smo videli, da na Lastovem ni turizem še nikogar pokvaril. Vsi potniki smo vlekli svoje kovčke strmo v hrib, koder se je skrivalo mestece Lastovo. Kmalu smo dobili zasebne sobe in dve, tri gostilne za najpotrebnejšo hrano in pijačo. Otok je ves lepo poraščen z ravnimi polji med griči. UČITELJI SO MORALI ITI »CA« Pod Italijo so živeli od 1918 do 1943, torej 25 let. Hrvaške oziroma mešane šole so jim fašisti pustili prva leta komaj do 1. 1923, nato pa so bile samo italijanske. Hrvaški učitelj so morali iti »ča«, so mi rekli in pokazali proti vzhodu, kjer je celina. Gospodarsko pa so dobro živeli, bolje kot pri nas v Julijski krajini, saj so proglasili ves otok za popolno prosto cono in so imeli vse jestvine in industrijske proizvode po globoko znižanih cenah, ker niso plačevali carin in drugih pristojbin. Čudno bi bilo, da ne bi v takem vzdušju cvetelo tihotapstvo. In res je poganjalo svoje sumljive krošnje do neba. Morje je mrgolelo tihotapskih trabakul in drugih bark: Na otok so prihajali italijanski ribiči, ki so lovili v morju okoli otoka, bogatem z ribami. Jugoslovanski otočani z vseh drugih jugoslovanskih otokov so pa tudi hoteli priti do blaga poceni v lastovski prosti coni. Zadnja vojska je rekla zapik. L. 1943 je italijanska posadka od nekaj tisoč mož kar poceni končala svoje imperialno poslanstvo. Nekaj drznih partizanov jih je razorožilo in vkrcalo v ladjo za domovino. Zdi se, kot da bi bilo vsa preteklost 25 let pod Italijo napisana na šolsko tablo, in da se je vrnil neki stari hrvaški uča izpred leta 1918, zbrisal tablo zgodovine in začel spet na novo pisati. Ljudje govorijo lepo staro hrvaščino, tudi ob nedeljah, ko imajo pod kapo več litrov vina in ko človek brblja različno pod blagim vplivom vina. Takoj po vojni so bila huda leta in je vse, kar je bilo mladega, bežalo z ribiškimi barkami preko morja. Nad 450 jih je šlo, toda v Italiji so ostali samo dva ali trije, vsi drugi so šli v Kanado in Avstalijo. Novi najmlajši rod ne misli na izselitev. Samo stari še kmetujejo in ribarijo, mlajši hodijo v tovarno za konzerviranje rib, v najrazličnejše službe. Po hišah ni nikjer nobenih štedilnikov, ampak povsod gorilniki na butan plin. Po vseh otokih je tako, po vseh hišah, tudi na oddaljenem Visu, na dolgi Korčuli, na širokem Braču, povsod. Oblečeni so lepo, mladina kot v mestih. Površina z vinogradi sc krči, oljkovi nasadi nekoliko rastejo, ker je z njimi manj dela. Ljudje so tes gostoljubni. — ar — katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA IN ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJE ter KOSILNICE AGRIA WERKE BO no 4i red a »»it M. Oži C tojf 'Vir trsi I: Bi; «sk :a Jfa • PARK HOTEL - BLED • TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Adamič g : NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA TRST, Via S. Lazzaro 23/11 — Tel. 28-449, 31-996 Največlj hotel na Bledu s sodobnim konfortom Priznana domača in tuja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progita-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom, in raznimi folklornimi ln drugimi prireditvami1 gostinski Šolski center HOTEL Craleb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. N K? itoi V l8r, /to % S itd PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIŠKI ANA 60RIZIA - VIA DOCA D'AOSTA N. 88 TEL. 20-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Oglašujte v .GOSPODARSTVU" Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave In razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodna, kuhinja, odlična domača vina. /UTOPRBeOZ Cunja Rihard TRST Strada del Prioli 288 telefon 39-378 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozematvo Konkurenčne cene ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e PRODAJA: krmila za živine semena pližeta kmetijska stroja OPČINE - Telefon 21-321 se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 TRN IS - TRIESTE Sedeti a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Poravnajte naročnino AVTOPMVOZNllKO PODJETJE A. POZAB TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzamemo vsakovrstne preveze za te in Inozemstvo. — Postrežba kiten-Cene ugodne N ti V S s c 'e H S s % 1 GORENJSKI SEJEM SE UVELJAVLJA *Te dni se je v Kranju zaključil XI. 1 Henjski sejem. Uspeh te prireditve “1'kazuje, da je bila zamisel »speciali-1,1,4'anega sejma blaga za široko potroš-ve a« posrečena. Blagovno-potrošni zna-,i te prireditve prikliče z ene strani z! izvajalna, trgovska, obrtna in turi-£na podjetja, a z druge strani veli-'j-1 število potrošnikov in tudi turistov. n01 letošnjem Gorenjskem sejmu je so-j, lovalo 142 gospodarskih organizacij vse Jugoslavije. Najštevilnejše so ,e organizacije iz Kranja (53), iz o-)Vj »lih krajev Slovenije (61), iz drugih jj^Publik pa 28. Skoraj vsi razstavljav-n0 ,so obenem v ločenih prostorih pro-lir 'iali potrošnikom svoje izdelke po Kanili cenah. Zanimanje občinstva ,a( Gorenjski sejem se je osredotočilo dv av na teh prodajnih točkah, kjer je .Jo ves čas prireditve nenavadno ži- tino, zlasti pri tkaninah in oblekah. Program letošnjega Gorenjskega sej-'a je obsegal poleg sejma tekstilnega aga, pletenin in konfekcije še vrsto lS("hgih sejmov in razstav, tako sejem ili'hištva in lesne galanterije, sejem ko ozkega in elektrotehničnega blaga, tin Zstavo motornih vozil in koles, sejem (1'tiskih in delikatesnih izdelkov, seti ti obutve in drugih izdelkov iz gu-C| usnja in plastičnih maš, razstavo IZvOja zdravstvene in socialne službe ve “kraju Kranj, modno revijo in vrsto tf'*urnih in zabavnih prireditev. pred poslopjem Tekstilne šole, v ter* je bila nameščena razstava tka .v ti pletenin in konfekcije, je podjetja) Jelovica postavilo veliko montaž-ob' hišico iz lesa, nekoliko večjo od !es|ih, ki so zbudile toliko zanimanja 11 letošnjem Tržaškem velesejmu. hišico in šolo pa so bili razvnel Tomosovi mopedi, po katerih v Jugoslaviji sploh še vedno veli-Povpraševanje. Razstava tkanin in konfekcije se je akovala po okusno urejenih izlož-ti Prireditelji so se skrbno izogni-temu, da bi izložbe prenatrpali z 'Žom. Dosegli so, da je bila razsta-v celoti svetla in zračna, kar je še n, bej vplivalo na kupce. Med 140 nr Varnami, kolikor se jih je udeležijo sejma, je namreč 80° o prodajalo 'sf.tiie izdelke kar na sejmu, vsa po-tija pa so sprejemala naročila za zhejše dobave. Odprtju sejma so prisostvovali državni sekretar za blagovni promet LRS dr. M. Dermastia, predsednik Zvezne obrtno komunalne zbornice T. Hafner, podpredsednik ljudske skupščine LRS H. Modic in predsednik trgovinske zbornice LRS V. Valič. Na modni reviji, ki se je ponavljala vsak večer, je sodelovalo 40 podjetij iz vseh predelov zvezne države z več kot 120 modeli. Tudi ta prireditev je priklicala mnogo obiskovalcev. Računajo, da si je Gorenjski sejem ogledalo letos čez 100.000 ljudi. Lanska prireditev je imela glavni poudarek na turizmu, letos pa je Gorenjski sejem upošteval še druge gospodarske panoge in se še posebej u-smeril na prikazovanje potrošnega blaga. Kaže, da bo to svojo usmeritev ohranil tudi v bodoče. Potrebno bi bilo, da se sejem dokopa še do enotnega sejmišča, da ne bodo deli razstave tako narazen. E. F. Novo letalsko podjetje v Jugoslaviji V Ljubljani so te dni ustanovili novo letalsko prevozno podjetje »Adria aviopromet«. Podjetje se bo bavilo s posebnimi, torej ne linijskimi, prevozi potnikov in blaga v Jugoslaviji in z meddržavnimi vožnjami. Jugoslovanska letalska družba JAT vzdržuje namreč samo redne državne in mednarodne proge; zaradi tega se je močno čutila potreba po podjetju, ki bi skrbelo za posebne prevoze skupin turistov, za prevažanje ljudi na razne konference itd., ne da bi bili potniki vezani na letalski redni vozni red in da bi lahko zanesljivo računali na mesto v letalu. Poleg tega se v mednarodnem letalskem prometu čedalje bolj uveljavlja prevoz blaga po sistemu »charter« (ali p3 naše »prevoz po naročilu«). Tudi Jugoslavija se mora prilagoditi novim zahtevam sodobnega letalskega prometa. Podjetje »Adria-aviopromet« bo u-porabljalo 4 letala DC-6 B, ki jih fe kupilo na Nizozemskem. V letalih je prostora za 72 do 100 potnikov. V primeru potrebe se letalo lahko preuredi za prevoz blaga. 80MBNI NAPAD NA KROŽEK KP. “oči med 11. in 12. avgustom so fa-8 okoli ene ure postavili bombo til vrata komunistične sekcije pri Jakobu v Trstu. Ta je eksplodi-,a in napravila veliko škodo. A-titt naj bi bil v odgovor na zboro-,tile, ki ga je priredila komunistič-stranka pri Sv. Jakobu ob 41-let-šentjakobskih barikad. ZNANSTVENO PROUČEVANJE PRE J\’m VPRAŠANJ. V ponedeljek . Prične v Trstu II. tečaj za pro-tijanje prevoznih vprašanj pod o-tiiern prevoznega odbora Zveze tr- ZA APOSTOLSKEGA ADMINISTRATORJA slovenskega dela tržaško-ko-prske in reške škofije je državni tajnik kardinal Dominik Tardini 19. julija imenoval msgr. Albina Kjudra župnika v Tomaju. Dosedanji admini strator je bil dr. Mihael Toroš, ki upravlja goriško nadškofijo (jugoslovanski del) in je sam predlagal to spremembo. OSEBNA VEST. Svetoivanski župnik Salvatore de Grassi je odstopil. Kakor pravijo farani, je to storil zaradi trenja s kaplanom italijanske 'le ‘v'nskih zbornic Evropske gospo- narodnosti, ki je na svojo roko zgra- |rske skupnosti. Prvi tečaj je bil dil novo kinematografsko dvorano; .lailsko leto. Tečaj bo odprl posla- poslovanje je zašlo v velik p riman j-■ dr. L. Schaus, predsednik komi-za prevoze. AlM JE UGODIL. Goriški pokradi svetovalec dr. Andrej Makuc, : erega je goriška odvetniška zbor-J črtala iz poklicnega spiska p roji atorjev (odvetnikov), se je prito-centralni komisiji v Rimu. Ta je Sovi pritožbi ugodila. šestdesetletnico masnistva . *e dni slavil dr. Jakob Ukmar, teo-in neustrašeni branilec narodnost-Pravic našega ljudstva na Trža- k Qs iz občinstva Poklicni saboterji turizma gospod urednik! Preteklo soboto Poldne sem odpotoval iz Trsta z t, “cbškim avtobusom v Ljubljano. obus je bil poln, ker so bile pred Ji poletne počitnice ali, kakor ihtijo Italijani »ferragosto« (15. .L Ker je bilo mnogo pomikov, J računal, da bo na meji nekaj za-). t,e, niti na um pa mi ni prišlo, L “orno prispeli v Ljubljano s pol-i^Bourno zamudo! V resnici bi av-moral prispeti v Ljubljano po S^bern redu ob 17.50 in odpeljati k- > Zagrebu ob 18. uri, mi pa smo I^Peli točno ob 19.30. Kako je p rili do tega? Do lanskega leta so tu-lu “a jugoslovanski strani potniki s n, “'tni listi lahko ostali v avtobu-Vi|. ‘n carinarji so v avtobusu oprali tudi svoje delo. Letos pa morajo k,Potniki na izrecno zahtevo cari-)J.ev izstopiti in svojo prtljago za-fti na carinarnico. Tam smo naj-ijjJ čakali, da je obmejna policija is Il_ala potne liste. Moram reči, da t,‘° šlo razmeroma hitro, nato je is| bar — bil je samo eden! — pri-). deliti potne liste, ki mu jih je s bftla policija. Šele nato je pričel ^$v°jo »operacijo«. Torej en carici na okoli 60 ljudi! Vso pohvalo ijbži sprevodnik podjetja »Croatia-Ee bs«, ki je požrtvovalno nosil veli-iV( kovčke potnikov iz carinarnice v is b°us, da bi vse šlo hitreje od rok fefa bi zamuda bila manjša. Na ne-0 je neka Jugoslovanka imela ne-L tkanin preveč. Zato je bilo treba is bda še sestaviti zapisnik. Ob 17.30 So bftobus lahko srečno odrinil, kar »V da smo iz Trsta do meje 13 kilometrov) potrebovali dve ii^bfašam vas, gospod urednik, ali fe navaden carinar pravico, da žari ' avtobus, ki vozi na redni progi Do določenem voznem redu, toli- I9 casa na meji? Nedavno sem bral, i|i| s° lani v Jugoslaviji samo iz 'ljubega investicijskega sklada inve-' za turizem (zboljšanje gostin-$Iužbe) 4,5 milijarde dinarjev, a l,3t.-?rugi strani dopuščajo, da cari- Va idejne postaje točno po voznem V ■ ne glede na želje carinske služil 'b zakaj ne velja isto pravilo tu-'tQ?a avtobuse, ki vozijo na rednih Bah? dr, L. T. . na ta način sabotirajo turizem. ?1 morajo vlaki redno odhajati kija j. Slovenskim faranom se bo tež ko posloviti od g. župnika, ki je dobro obvladal njihov jezik ter je bil nasproti njim popolnoma objektiven. NOVI DIPLOMIRANCI. Na fakulteti za arhitetkuro, gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze je diplomiral za inženirja arhitekture Stojan Berce z Opčin. Na tržaški univerzi je promoviral za doktorja farmacije Emil Cibic s Proseka. DELAVSKE ZADRUGE V TRSTU so imele v lanskem letu 540,762.683 lir surovega dobička. Ob koncu leta je bilo 19.082 članov; med letom se je včlanilo 1.310 novih članov (1.055 na Tržaškem in 255 v Furlaniji), izstopilo jih je 240. LEP DOBIČEK PODJETJA TERNI. Družba Terni iz Rima, ki ima industrijske obrate za proizvodnjo železa in raznih kemikalij, je imela lani 2,3 milijarde lir čistega dobička. Izplačala je dividendo 6,5%. Glavnica družbe znaša 33 milijard 250 milijonov. V prihodnjih štirih letih bo investirala 40 milijard lir. NAŠE SOŽALJE V Trstu sta umrli 59-letna Olga Jerman roj. Lozej in Marija Rasman por. Marši; v Gočah je umrl Stojan Mesesnel iz Trsta. V Nabrežini je tira rl 90-letni železniški upokojenec in gostilničar Štefan Pertot. Beseda gre Američanom Poročali smo že, da je upravno osebje podjetja Arrigoni, ki se bavi s konserviranjem rib, sadja in povrtnine ter je hotelo svoje pisarne preseliti iz Trsta v Ceseno v Italiji, kjer že ima svoje najvažnejše obrate, pričelo v znak protesta proti izselitvi iz Trsta stavkati ter se je zabarikadiralo v uradnih prostorih na Oberdanko-vem trgu. Stavka, ki se je udeležuje 70 uradnikov tega podjetja, traja že 117 dni in seveda postaja neprijetna tudi oblastem. Tržaški župan dr. Franzil je dal že pred tremi tedni pobudo za širše posvetovanje, katerega so se udeležili naj višji predstavniki gospodarskih in političnih ustanov, kakor Trgovinske zbornice, Rotacijskega sklada, Središča za gospodarski razvoj, krščanske demokratske, socialno - demokratske stranke, republikanske in liberalne (ki imajo v rokah občinsko upravo), Industrijskega pristanišča, Turistične ustanove in Delavske zbornice. Tedaj so prišli do zaključka, da bi bilo treba izvajati na družbo Arrigoni pritisk in zahtevati od nje, da vrne posojilo, ki ga je prejela iz Rotacijskega sklada prav za to, da bi tržaško gospodarstvo imelo od družbe kakšno korist. Pozneje je dr. Franzil sprožil misel, da bi razpisali v pomoč stavkujo-čentu osebju posebno denarno nabirko, ki je doslej vrgla okoli 500.000 lir. Nato je bil sestavljen poseben akcijski odbor, ki se sestoji iz predstavnikov omenjenih političnih strank, ki vodijo tržaško obči - ko upravo, Trgovinske zbornice, Javnih skladišč, Pokrajinske ustanove za turizem, Industrijskega pristanišča, Delavske zbor niče in Središča za gospodarski razvoj. Med tem časom je vsa zadeva dobila že drugo lice. Milanska finančna družba »La Centrale« je namreč po nalogu ameriške družbe »California Packet Corporation« (San Francisco), ki je že prej bila v poslovnih zvezah z družbo Arrigoni e C„ odkupila 55% delnic delniške glavnice družbe Arrigoni. Besedo imajo zdaj pravzaprav Američani. Na političnem obzorju ZA POPIS PO NARODNOSTI. »Katoliški glas«, glasilo Slovenske katoliške skupnosti, je mnenja, da bi bilo treba izvršiti popis Slovencev tudi po narodnosti. Popisati bi bilo treba tudi Slovence v Beneški Sloveniji ter po vsej državi. Pri popisu bi ne smeli poizvedovati, ali je popisanec Slovenec ali ne, vprašati bi ga samo morali, katere jezike zna. Pri popisovanju bi morali biti navzoči tudi slovenski uradniki za kontrolo. Slovenci bi morali imeti vpogled tudi v končne rezultate, »da bi jih centralne oblasti ne prikrojile po svoje«. Na koncu koncev je tudi »Katoliški glas« proti izvedbi popisa po narodnosti; saj stavi za pogoj, da bi morali biti pri popisu navzoči tudi slovenski u-radniki. Pri današnjih razmerah — in prav zaradi teh razmer so druge skupine proti popisu po narodnosti — je zahteva »Katoliškega glasa«, da bi pri popisu bili navzoči tudi slovenski uradniki, spričo gledišča vladajočih strank, (med katerimi je tudi krščanska demokracija) neizvedljiva! Ako se upa Slovenska katoliška skupnost prepričali na primer trža šega župana, da bo v vsaki skupini, ki bo izvrševala popis navzoč vsaj en slovenski uradnik, potem smo tudi mi za popis po narodnosti! — »Demokracija«, glasilo Slovenske demokratske zveze je sicer za popis Slovencev po narodnosti, toda na svojstven način. Prebivalstva ne bi popisovali neposredno, temveč bi se izvršilo kakor volitve s tajnim glasovanjem. ZA DEŽELNO AVTONOMIJO. Na pobudo levičarskih skupin so v Furlaniji in na Goriškem krajše stavke v znak protesta proti vladi, ki še ni dala pokrajinam Videm in Gorica ter Tržaškemu ozemlju deželne avtonomije z ustanovitvijo dežele Furlanija - Julijska Krajina. Tako so bile stavke v Gorici in Tržiču. Pred parlamentom so že štirje predlogi za ustanovitev avtonomne dežele. ZA USODO IZSELJENCEV V AVSTRALIJI se je zavzel tržaški po Slanec Vi dali v svojem vprašanju, ki ga je naslovil na ministra za delo in za zunanje zadeve. V Avstraliji je mnogo italijanskih izseljencev — med temi tudi s Tržaškega —- brez dela. Mnogo tržaških izseljencev se je zaradi slabih razmer v Avstraliji vrnilo v Trst. Notranji spori v Avstriji zaradi Južnega Tirola Časopisno obračunavanje med Italijo in Avstrijo zaradi Južnega Tirola je sicer nekoliko popustilo, zato pa je polemika v sami Avstriji toliko o-strejša. Vse kaže, da so zaradi ustrahovalne akcije atentatorjev na Južnem Tirolskem oživeli med koalicijskimi strankami, to je med socialisti in katoličani, ki so na vladi, stari spori. Med tem so na Tirolskem poskusili razstreliti nov opornik električne napeljave. Ta se je samo nekoliko nagnil. Notranji minister Scelba je zadovoljen z dosežki svojega odločnega nastopa, kakor sam pravi. Zanimivo je, da sta ga obiskala senator Tinzl in poslanec Mitterdorfer, ki sta oba člana Južnotirolske ljudske stranke, ter mu sporočila, da sta pripravljena sprejeti njegov predlog, da bi vlada imenovala posebno komisijo, ki bi proučila ves spor in skušala poiskati zadovoljivo rešitev. V komisiji bi bili parlamentarci, predsednik deželnega sveta avtonomne dežele Gornje Poadižje, predsednik pokrajinskih svetov in posebni izvedenci. Italijanski tisk, pa naj pripada tej ali oni stranki, je enotno nastopil proti atentatorjem in zunanji politiki avstrijske vlade. (Ta enotnost vsega italijanskega tiska, ko gre za splošne državne koristi, bi lahko bila tudi nam Slovencem v Italiji za zgled, ko je treba nastopiti za o hrambo naših pravic). Ako vzameš v roke »Tl Giornale dTtalia«, »11 Popo-lo«, »Stampo«, »Unita« ali »Corriere della Sera«, v vseh teh listih naletiš, na isto gledišče. Na pritisk avstrijskih socialističnih listov je odstopil dr. Oberhammer, predsednik Ljudske (katoliške) stranke na Tirolskem in član deželnega sveta, ki. ga italijanski listi obtožujejo, da je povezan z atentatorji na Južnem Tirolskem. Odstopil naj bi bil zato, da bi preprečil razkol med katoliško in socialistično stranko zaradi južnotirolske politike. Kompro-mitral naj bi se bil predvsem s svojo izjavo nekemu ameriškemu listu, čes da bo na Južnem Tirolskem šele prišlo do krvavega obračunavanja, ako se ne poprej reši južnolirolsko vprašanje. Zunanji minister dr. SotinJni UTRINKI Dviganje življenjskih stroškov Francesco Magri je v milanskem »Corriere della Sera« preračunal, da so se življenjski stroški za prehrano posameznika v Milanu meseca julija povečali v primerjavi z mesecem junijem. Prehrana posameznika je v Milanu meseca julija stala 20.230 lir za ves mesec (meseca junija 20.093); julija je bila 80,92-krat dražja kakor pred vojno (leta 1938). Meseca junija lanskega leta je prehrana posameznika stala 19.424 (okoli 78-krat več kakor pred vojno), meseca julija pa 19.576 lir. Lani so pričeli meseca julija stroški za prehrano upadati, letos prisostvujemo nasprotnemu pojavu, to-je -stroški so se začeli dvigati. Lansko leto so meseca julija padli za 0,8tio, letos so se povečali za 0,6%. Ustalile so se cene nekaterim vrstam blaga, kakor maslu, mleku, siru, kruhu, govejemu mesu, jajcem, prekajenim izdelkom, drobovju, sladkorju in kavi. Nekoliko se je podražilo oljčno olje, ribe, nazadovala pa je cena vina (od 155 na 150). Cene meseca julija 1961 za kilogram: kruh 145, riž Vialone 220, testenina 200, bela moka 150, koruzna 110, maslo 1200, mleko 85, oljčno olje 700, mast 400, sir trd 1100, mehek 900, goveje meso 1800, ribe 800, jajca 30 komad, prekajeno meso 1500, drobovje 1500, sadje 150, zelenjava 120, vino 150, kis 100, paradižnikova mezga 300, sladkor 200 in kava 2800. Kruh se je podražil od 140 na 145, maslo od 1150 na 1200, oljčno olje od 660 na 700, mehak sir od 1080 na 1100, goveje meso od 1650 na 1800, r-ibe od 700 na 800, prekajeno meso od 1400 na 1500, drobovje od 1400 na 1500, sadje od 145 na 150, zelenjava od 115 na 120. Pocenil pa se je sladkor od 245 na 200 lir kg. Kreiskv, ki je bil na švedskem, je v neki izjavi švedskim listom naglasil, da ne bo menjal svoje zunanje politike zaradi Južnega Tirola, čeprav to zahteva glavni urednik glasila avstrijskih socialistov, ter je tu di sam zanikal Oberhamm rjevo iz javo ameriškemu listu; poprej je to storil tudi Oberhammer. »Deutsche Zeitung« kritizira pisanje lista Neue Zuercher Zeitung proti avstrijski vladi češ da bi nevtralen list ne smel tako ostro nastopati p roli vladi druge nevtralne države. Italijanski pomisleki glede pristopa Avstrije k EST Milanski gospodarski list »11 Sole« navaja pisanje rimskega časnika »Giornale dTtalia« glede vesti, da je Avstrija izrazila željo, da bi se včlanila v Evropsko gospodarsko skupnost. »Giornale dTtalia« pripominja, da so rimski politični krogi sprejel to vest s precejšnjo rezerviranostjo. To se je zgodilo zato, ker je Avstrija zaradi Južnega Tirola zavzela neprijazno gledišče nasproti Italiji. To je gp-tovo v nasprotju z duhom skladnega sodelovanja, ki mora vladati med vsemi članicami Evropske gospodarske skupnosti na gospodarskem in političnem področju. Avstrija pozablja, piše Giornale dTtalia, da ima Evropska go spodarska skupnost namen ustvariti združeno miroljubno in demokratično Evropo. Dunajska vlada je soodgovor-. na za terorizem na Južnem Tirolskem ; zato ne bi mogla dati jamstva, za miroljubno in tvorno sožitje v okviru Evropskega skupnega tržišča. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da je italijanska trgovinska bilanca nasproti Avstriji pasivna za 50 milijard lir. Pristop drugih držav k EST je sicer odprt, toda pod pogojem, da na to pristanejo soglasno vse članice. Italija lahko proti pristopu Avstrije postavi svoj veto. Poleg drugih držav sta tudi Irska in Danska prosili za pristop k EST. Glavna trga za danske proizvode sta Anglija in Nemčija, in sicer gre v prvi vrsti za izvoz masla in i.ekona. Zunanji minister dr. Kreiskv je izjavil, da se bodo nevtralne države Švica, švedska in Avstrija posvetovale o pristopu k Est samo kot pridružene članice. RENE DOLLOT: »TRIESTE ET LA FRANCE« (1702-1958). Pariš. Editions A. Pedone, 1961. Dolgoletni konzul francoske republike v Trstu, ki se je poslovil od našega mesta leta 1931, je napisal knjigo, posvečeno zgodovinskim odnosom med Francijo in Trstom. Razumljivo je, da je pisec še posebej opisal francosko politiko za časa Napoleona, saj je bil tedaj Trst priključen k Iliriji, ki ji je bilo glavno mesto Ljubljana. Iz te dobe omenja tudi znano delo Charlesa Nodiera, Jean Sbo-gar. Posvetil je posebno poglavje tudi restavracijski dobi, to je obnovi avstrijske oblasti nad Trstom po odhodu Francozov. Pisec se ne spušča v kritična razglabljanja ter piše z nekakšno oddaljenostjo, ki se spodobi uradnemu predstavniku tuje države. Tako si lahko tudi razlagamo izredno zahvalo, ki jo je piscu izrekel tržaški župan za njegova prizadevanja o zgodovinskih odnosih med Francijo in Julijsko Krajino, ko se je Rene Dollot leta 1931 poslovil od Trsta. Stiki Francije oziroma francoskih predstavnikov s Trstom po drugi svetovni vojni so omenjeni mimogrede. Francoski konzulat v Trstu so zaprli leta 1958 ter izročili tržaške posle francoskemu konzulatu v Benetkah. R. Dollot je danes glavni urednik časopisa »Revue de 1’Histoire Diplomatique«. Ta študija, ki je zdaj izšla v knjigi, je bila že objavljena v omenjeni zgodovinski reviji, in sicer v zvezkih od 1958 do 1960. Knjiga stane 2280 lir in se lahko naroči tudi v trjaških knjigarnah. BELA JUGOSLOVANSKA KNJIGA O ODNOSIH Z ALBANIJO. Časopis »Relazioni Internazionali«, ki ga izdaja Inštitut za mednarodno politiko v Milanu, je v svoji zadnji dvojni številki objavil v prevodu »Belo jugoslovansko knjigo o odnosih z Albanijo«. C. G. R. C0MMERC10 GENERALE E RAFPRESENTANZE d. z 0. z. imeort TRST - TRIESTE mport TELEF-: 37-940, 38-332 VIA DELLA GEPPA, N. 9 TELEGR.: CIGIERRE C. P. 185 Izlet na istrski TRItrLAV Ko sem jo pred leti primahal z drugimi izletniki Slovenskega planinskega društva na Slavnik, sem na vrhu tega očaka še lahko zapel z našim go riškim Slavčkom: »Ko kralj po planini visoki . . .« Tedaj smo se odpravili iz Trsta z vlakom, ki je vozil s postaje Sv. Andreja do Herpelj-Kozine. Ta proga je imela svoje posebnosti .kakor tisto o največjem vzponu v bivši avstro-ogrski monarhiji in da te je v najkrajšem času pripeljala iz smrdljivega mestnega okolja v čisti kraški zrak, mimo najbolj romantičnega predela tržaškega ozemlja — soteske Glinščice. Danes te proge ni več. Kaj bi z njo, če pa ni donosna. Tako je Italija v naših krajih ukinila dve bivši avstro-ogrski progi: ozkotirno Trst-Poreč ter Trst-Herpelje-Kozina. V Dragi in na Kozini smo opravili obmejne formalnosti in kmalu nato smo pešačili po severovzhodnih obronkih Slavniškega pogorja ter po urah prispeli na vrh. Pot ni strma; steza se vije po pašnikih in travnikih, med nizkim in srednjevisokim grmičjem ter gozdom. Niti ne veš, da si že na vrhu, posebno še, če si v zabavni družbi. Počivali smo le enkrat v treh urah hoda. S Podgorske planote oziroma iz vasi Podgorje pelje druga pot proti vrhu našega istrskega Triglava. Ta je krajša, zato pa zelo strma. Obraščena je do polovice pobočja s srednjevisokim gozdom, od polovice naprej pa jo obdajajo travniki in pašniki. Napraviš jo lahko v eni uri. Planinci navadno gre« do po eni strani gor po drugi pa dol zaradi spremembe. OD SOČE DO SAVUDRIJE Tako smo hodili nekoč na izlete na najvišji severo-slovenski istrski vrh, kateremu so zadnje čase ljubitelji planin dali vzdevek istrski Triglav; saj je res podoben Triglavu. Z njegovih vrhov zajame oko vso Slovensko obalo od izliva Soče tja dol do Savudrije z vsemi njenimi številnimi zalivi. Bistro oko ne more zgrešiti Soče, Barbane, Gradeža in dalje italijansko obalo tja do Benetk, ki so vidne le tedaj, če je ozračje zelo čisto, kakor po nevihtah. Z druge strani ugledaš med Novigradom in Porečem tudi istrsko obalo. Oko se nehote ustavi tam doli na zapadu na visokem bujskem zvoniku, ki nekam oblastno opravlja službo dnevnega svetilnika ali kažipota za vse tiste ribiče ali mornarje, ki plovejo ob zapadnoistrski obali. V smeri Reškega zaliva pa zapirajo pogled čičski vrhovi, ki so nekoliko višji od našega očaka. Na severovzhodni strani se nam odpre Podgrajsko podolje; po tem je nekoč tekla reka, ki se je izlivala nekje tam pri Nabrežini v morje. Onkraj podolja se razprostira Brkinska valovita planota z mogočnimi Snežniškimi gozdovi in Javorniki. Točno na severni strani pa domuje čokati Nanos s svojo televizijsko anteno, bolj proti severo-zapadu pa je Trnovski gozd in Alpe s Triglavom. TRŽAČANI RADI NABIRAJO NARCISE Ne samo lep razgled privablja izletnike sem gor temveč tudi daleč nar okrog znane narcise. Velike bele nar- cise dajejo meseca maja poseben čar temu pogorju. Tržaški izletniki odnašajo s Slavnika polna naročja tega cvetja Tudi na Slavniku je alpska flora zaščitena, toda če nabereš šop narcis, ti nihče nič ne reče, saj jih je toliko, da je vse belo. Z motornim vozilom se danes pripelješ kar do vrha. Lepa planinska vozna pot je speljana vse do koče. Ko čo je zgradilo koprsko planinsko društvo leta 1958. Oskrbovana je zelo dobro in ima tudi nekaj ležišč; koča je v zavetju pod vrhom, zavarovana pred severnimi vetrovi. To je priljubljena točka za meščane iz Trsta, ki bi se radi naužili planinskega zraka, a ne utegnejo na kako daljšo pot. Ob nedeljah kar mrgoli motorjev in avtomobilov okrog koče. To je nekaj idealnega posebno za mladino, ker je ves vrh z vsemi pobočji pokrit z mehko travo; malo katera gora nudi izletniku, ko pride na vrh, tako mehko odejo za od-počitek. O ČIČARIJI NOČEJO SLIŠATI Še tu nekaj geološko-morfoloških podatkov o sestavu tega pogorja. Zemljepisno naj bi vse kraško površje severne Istre pripadalo k Čičariji, ki naj bi obsegala ves pas gorovja od Kozine-Herpelj tja do Opatije, torej tudi Slav-niško pogorje. Toda za Čičarijo se uporabljata dva kriterija: eden spravlja pod Čičarijo vso belo ali kraško severno Istro, drugi pa pojmuje pod Čičarijo le ozemlje, kjer živijo naseljeni pravi Čiči (hrvatsko govoreči), Ker pa prebivalci oTcrog Slavnika ali Slovenske bele severne Istre nočejo ničesar slišati o Čičariji, bomo tudi mi opredelili Slavnik k Slovenski beli severni Istri. Ogrodje bele Istre je zrazito dinarske smeri. Tako Podgrajsko podolje, kakoi Slavnik in Podgorska planota, ki so sestavni del Slovenske bele Istre, so v prirodnih pogojih najslabše opremljeni za gospodarstvo. Pod imenom Slavnik pojmujemo vso Slavnikovo pogorje in sosedne gorovje bele Istre. Slavnik s sosedno Čičarijo tvori neko naravno pregrajo na severu, kjer loči Istrski polotok od njegovega celinskega zaledja. Slavnikovo pogorje je sestavljeno iz krednih skladov, apnencev in dolomitov, vsebujoč po nekod tudi lapornate plasti, sprimek ali peščenjak ter po nekod po jugovzhodnih obronkih gmote rdeče plasti. Povečini je krednoapniško površje zakraselo. Ti krednoapniški skladi so se večji del nagubali in izoblikovali današnja pogorja. Podgorska planota, ki se razprostira od Socerba do črnega kala, tjagor do Podgorja in Kozine, je visoka ravan med 420 do 500 m nad morjem. Ta planota sestoji iz apniških skladov eocen-ske dobe. Med temi skladi so lapornate in peščenčeve plasti, medtem ko se krednoapneniške plasti začenjajo šele tam, kjer se vzpenja Slavniško pogorje. Podgrajsko podolje je pa izoblikovano v glavnem iz krednih apnencev, le proti Brkinom prehajajo apnenci v lapor in peščenec, ki tvorita Brkinsko hribovje. Taka prst je primerna za razne kulture, zato pa Brkini niso gospodarsko tako malo vredni, kakor Podgrajsko podolje in Podgorska planota. J. B. Jiultura in življenje SREČANJE S ČERNIGOJEM V ČASU KISLIH KUMARIC Za uredništva je nastopila suhoparna doba dopustov in zevajoče praznine glede izvirnih prispevkov: to je znana doba kislih kumaric, kakor ji pravijo časnikarsko podkovani ljudje. Avgust Černigoj je poskrbel, da je ta praznina za nas manj občutna. Ni dolgo od tega, ko je priredil obsežno razstavo nam še nepoznanih olj in grafik v Slovenjgradcu, ki je od prvega dalje kulturna privlačnost v Mariboru, pa nas že z mladeniško iniciativnostjo vabi v bar »Moncenisio« na ogled svojih najnovejših letošnjih risb in monotipij. Gre za 7 risb in 8 monotipij z abstraktno tematiko, ki že celo prehaja v informalno umetnost, to je novo brezobličnostno umetniško strujo, ki polaga važnost na nepreračunane oblike. To je nov svet, ki se v umetnosti šele uveljavlja. S takšno razlago mi je priskočil na pomoč sam slikar Černigoj, potem ko sem spričo takšnih informalnih umetniških dokazov obsedel pri kozarcu ledene kave in prosil za neobstoječi katalog, ki naj bi me vodil po labirintu, v katerega sem zašel. Težka je spoznavna borba razumsko mislečega človeka spričo najdrznejših sodobnih zahodnih umetniških pojmov. Bleknil sem, da gre po mojem za novi lar-purlartizem, nakar me je Černigoj pokazal, da je takšno gledanje preveč strogo, ker gre za čisto iracionalne u-metniške dosežke, ki nimajo nič skupnega z razumskim dojemanjem. Priznati moram, da mi Černigojeve risbe in monotipije ugodno dražijo estetski čut zaradi elegantne prefinjenosti, čeprav ni njihova govorica dostopna mojemu razumu! Risbe so izdelane z laviranimi, to je razredčinami in včasih celo nežno (n. pr. roza) obarvanimi tuši. Monotipije so tudi prave mojstrovine. Mo-notipija je zahtevna slikarska panoga. Umetnik polaga barve na steklo ali kovinska ploščo, razvije želeni motiv, nakar ga samo enkrat odtisne na papir. Černigoj se nam torej topot predstavlja samo kot risar in monotipist. Grafiko je namenoma izločil iz te razstave, čeprav je tudi letos ni zanemarjal. Letošnje grafične in oljne izdelke razstavlja prav zdaj v Mariboru. Teh še nismo videli v Trstu. Te njegove nove izvirne stvaritve bomo lahko videli v jeseni, morda v občinski galeriji, ki jo je Černigoj že zaprosil. Obvezno vprašanje v takšnih okoliščinah se nanaša na bodoče umetnikove načrte. Černigoj bo še letos razstavljal v Gorici. Miljah, Trstu m septembra v Padovi na znani »Razstavi treh Benečij — Mostra triveneta«, kamor je že poslal v poštev prihajajoča dela. Previdno sem napeljal razgovor na zadnji slikarski izlet Avgusta Černigoja v Milje, kjer je na extemporal-ni tekmi, ki je trajala od 8.30 do 17. ure z obvezno temo: Milje, zasedel osmo mesto, ki mu ga je prisodila žirija, v kateri je bil tudi Lojze Spacal. Černigoj je menda uvidel mojo zadrego in me lepo poučil, da se je ekstemporalne tekme, ki jo je priredila miljska občina, udeležilo 55 u-metnikov, in da je imela tekma res velik uspeh. Zanimivo je bilo za Milj-čane, ki so zvedavo stopicali od umetnika do umetnika, gledati, kako so zgodaj zjutraj s paleto, platnom in stojalom oboroženi slikarji zavzeli najprimernejše bojne položaje na bolj ali manj taktično izpostavljenih oknih, na barkah, na pomolu pa tudi v prijetni senčni hladnoči. Avgust Černigoj se je z učencem KI audijem Palčičem (ki je pred njim razstavljal v baru »Moncenisio« in ki se je na mojstrovo povabilo prvič udeležil takšnega javnega nastopa) postavil na pomol. Njuni deli je žirija priznala in nagradila: Palčič je prejel srebrno kolajno, Černigoj pa uro. Miljski župan Pacco je bil z uspehom tega prvega nagradnega slikarskega tekmovanja zadovoljen, zato je obljubil, da bo tekma prihodnje leto zavzela še večji obseg, ker je ugotovil, da ni v tak namen težko dobiti nagrad pri raznih ustanovah in podjetjih. Černigoj se zato upravičeno sprašuje, zakaj ne bi tudi slovenske občine prirejale takšnih tekmovanj, s katerimi bi v javnosti širile izletniško in letoviščar-sko zanimanje za naš Kras in našo lepo obalo? Černigojev predlog je uvaževanja vreden! Takšna ekstempo-ralna nagradna slikarska tekma bo namreč že 20. avgusta v Gorici. ji- AMERIŠKI PREDSEDNIK KENNEDV — PISATELJ Ameriškega predsednika Kennedyja smo poznali kot živahnega politika, ki se je uveljavljal posebno kot senator. Le nekateri so ga poznali tudi kot pogumnega mornariškega častnika, ki se je med drugo svetovno vojno izkazal v boju proti japonski mornarici. Skoraj nihče pa ga ni poznal kot pisatelja. Da ne sodi med slabše in manj cenjene ameriške književnike, nam dokazuje na primer dejstvo, da je za svojo knjigo »Profili poguma« prejel v vsem svetovnem literarnem svetu zelo uvaževano ameriško Pulitrerjevo književno nagrado, in sicer še preden je nastopil odgovorno službo predsednika Zedinjenih držav Amerike. Kennedyjev primer potrjuje že znano dejstvo, da politika in umetnost nista nezdružljiva pojma. Kennedy sam je med nekim televizijskim sporedom na čast naj večjega živečega ameriškega pesnika Roberta Frosta izjavil, da politika in poezija nista nezdružljivi, nakar je dobesedno dodal: »Nisem nikdar mogel priznati, da sta svet politike in svet poezije ločena po prepadu. Sodim, da imajo politiki in pesniki vsaj eno skupno točko: njihova veličina za visi od poguma, s katerim se lotijo izzivanj življenja«. Ta Kennedyjeva izjava nam potrjuje, da je pravilno gledanje na politiko kot prizadevanje za dosego socialnega, gospodarskega in kulturnega napredka ljudstva. Poezija je potemtakem le eden izmed tolikih umetniških izrazov pri političnem delu za dosego narodovega kulturnega dviga. j). Illllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll]lllllllllimilllll^.frl!!lllllllllllllllllllllllll"lllllllil