Poštnina plačana v gotovini. v. Posamezna številka 2 (Ba. jsGhsi/o Osvobodilne fronte okraja Trbovce h\ Leto L Trbovlje, 24. decembra 1948 Štev. 43. Stalin — poosebljenje In nada naprednega človeštva Pred nekaj dnevi smo proslavljali 69. leto rojstva velikega Stalina, učitelja in voditelja sovjetskih narodov in naprednega človeštva. Velika je hvaležnost, ki jo čutimo do tega izredno velikega moža, ki je genialen učitelj, hkrati pa navaden skromen človek. Vsak Stalinov rojstni dan ni samo rojstni dan velikega voditelja bratskih narodov Sovjetske zveze, marveč je tudi rojstni dan človeka, do katerega goje narodi Jugoslavije veliko hvaležnost za pomoč, ki jim je bila dana v največjih dnevih zgodovine. Devet in šestdeset let je minulo od dneva, ko se je v gruzinskem mestu Gori rodil Josip Visarionovič-Stalin. Devetinšestde-sel let, izpolnjenih v borbi za zmago delovnega ljudstva, za zmago socializma in trajnega miru na svetu. Mnoga od teh let niso bila samo polna požrtvovalnega dela, bila so tudi leta, ki so polagala nanj največjo zgodovinsko odgovornost, kar jih je nosil in mogel nositi doslej v zgodovini en sam človek. Stalin je poosebljenje ne samo Sovjetskih narodov, marveč vsega naprednega človeštva. Rešitev človeštva se izraža v sovjetski ureditvi, sovjetski državi, sovjetski armadi in boljše-viški partiji; na vsakem koščku ruske zemlje lahko opaziš plodove Lenina in Stalina, ki sla ustvarila državo, ki je lahko zrušila najhujšega sovražnika — fašizem. Vsak novi rojstni dan velikega Stalina pomeni povečano število tistih, ki vedo, da je s Stalinovim imenom in delom povezano vse, kar je najdragocenejšega človeku, narodu in državi. Sovjetska zveza danes pod vodstvom Stalina zagotavlja demokratični mir vsem deželam nove demokracije, ki so med seboj prijateljsko povezane in se interesi ljudstva povezujejo nesebično s politiko Sovjetske zveze. Tesno in neomajno prijateljstvo, zasnovano na volji in Interesih vseh narodov, je eno iz potrdil Stalinske teorije in prakse, zato narodi vseh dežel s ponosom in radostjo praznujejo ta dan. ^ Stalinovo ime je danes v srcih milijonov ljudi kolonialnih in odvisnih dežel, ki se bore za svojo nacionalno osvoboditev izpod imperialističnega jarma. Nihče namreč ni tako kristalno kakor Stalin — povezujoč svoje genialne zaključke z bogatimi revolucionarnimi izkušnjami — tem naporom z dejanji pokazal konkretnih možnosti in oblik borbe, ki vodi v nacionalno svobodo in neodvisnost. Stalinov rojstni dan je svetal praznik mednarodnega delavskega gibanja. Razglabljajoč in dalje razvijajoč veliko teoretično delo, ki so ga zapustili Marx, Engels in Lenin, je .obogatil Stalin z novimi in dragocenimi pridobitvami zakladnico marksizma-lenini-zma, ga dvignil na višjo stopnjo in omogočil delavskemu razredu raznih dežel, -da na osnovi splošno veljavnih teoretičnih načel odkriva specifične načine in oblike borbe za osvoboditev izpod pogubne oblasti imperializma. Preprosti človek - Stalin je namreč V prvi liniji borbe za plan V nedeljskem tekmovanju za široko potrošnjo je bil najboljši rudnik Zagor e Borba za dosego plana v rudnikih zasavskega bazena se vedno bolj zaostruje. Nedeljsko tekmovanje za široko potrošnjo je dalo prav dobre rezultate, in sicer je bil najboljši delovni kolektiv v rudniku Zagorje, ki je dosegel normalno dnevno produkcijo. Pravilna organizacija tekmovanja in mobilizacija prostovoljcev je rodila popoln uspeh. To, kar so obljubili na masovnem sestanku, v četrtek dne 12. decembra, so tudi izvršili. Navdušeno tekmovanje za prvenstvo se je razvilo med rudnikoma Zagorje in Trboylje. Rezultati v ponedeljek zjutraj so pokazali, da je mesečni plan do 19. decembra v rudniku Zagorje presežen za 13.9o/o. s čimer je rudnik Zagorje prehitel rudnik Trbovlje, ki je plan presegel samo za 11.8%>. V rudniku Zagorje so vsi obrati dosegli lep uspeh. Najbolje se je izkazal obrat Podstra-na, ki je bil do ponedeljka 29.80/» preko mesečnega plana, obrat Kolredež pa 18.7o/». Tudi obrat Semnik je 2.8»/» In Kisovec 0.1«/» preko plana. Trboveljski rudarji so dosegli v nedeljo 87.2«/» dnevne produkcije. V prvi tretjini so bili na delu 100«/» in so res zagrabili, slabše pa je bilo popoldne in ponoči. Separacija je težko zdelovala polne vozičke, ki so prihajali iz trboveljskega in hrastniškega rudnika. Tekmovanje, ki so si ga napovedale posamezne številke, je pokazalo prav lepe uspehe — do 19. decembra so posamezni obrati presegli mesečni plan, in sicer zapadni za 14.2°/o. Vzhodni za 7.40/0 In obrat Doberna za 18.40/0. Zelo pa je' bilo razgibano v nedeljo v Hrastniku, saj je Hrastnik vkljub težkočam dosegel 87.7«/» dnevne produkcije. V Hrastniku so še vedno 11^6°/» pod planom. Hočejo ga pa na vsak način doseči. Obrat Hrastnik je le 2.9°/» pod planom, dočim je obrat Ojstro, ki ima izredno težke prilike še — 19.8°/» pod planom. Rudarji v Žagarju pozivajo slovenske rudnike na dvodnevno tekmovanje v poslednji bitki za plan Rudarji slovenskih premogovnikov smo odločeni brezpogojno izpolniti svoje planske naloge. V odločilni bitki, ki jo uspešno bijemo za izpolnitev plana, pozivamo tovariške kolektive vseh rudnikov Slovenije na dvodnevno tekmovanje dne 25. in 26. decembra, in sicer po naslednjih točkah: 1. kateri rudnik bo v teh dneh imel pri delu največji odstotek udeležbe od vsega zaposlenega delavstva; 2. kateri rudnik bo dosegel največji odstotek dnevne planske naloge; 3. kateri rudnik bo imel na delu največji odstotek prostovoljcev v raz- merju s skupnim številom napravljenih šihtov v teh dveh dnevih. Trdno smo prepričani, da bomo rudarji v tej poslednji bitki za plan Izšli kot zmagovalci in se bomo priključili številnim kolektivom, ki so plan že dosegli. Hočemo dokazati našemu vodstvu in maršalu Titu, da se za-vfedamo svojih dolžnosti, ki jih imamo do države in ljudstva in da smo vredni sinovi naše domovine. Vse naše napore za dosego plana! Kolektiv rudarjev rudnika Zagorje Trboveljski rudnik je Izpolnil plan Trbovlje 22. dec. Delovni kolektiv rudnika Trbovlje ie danes dosegel veliko delovno zmago. Kot prvi rudnik zasavskega Dre mogovnega bazena ie trboveljski rudnik Izpolnil svoi letni proizvodni plan. V poostreni borbi za plan ie delovni kolektiv tega rudnika v zadnjih ted- nih visoko presegal dnevne planske naloge in tako dosegel izpolnitev plana 9 dni pred rokom. Trboveljski rti daril so ob tej pomembni zmagi sklenili, da se bodo nadalje z vsemi silami boriti za predčasno izpolnitev plan' ske naloge celotnega zasavskega premogovnega bazena. nesmrten, kakor je nesmrten človeški napredek, ker je Stalin popeljal človeštvo v najusodnejših dneh skupaj z Leninom in po Leninovi smrti po ravni poti brez omahovanja in tavanja daleč naprej — k zmagi, k miru in sreči — k uresničenju stoletnih sanj tistih, ki delajo in trpe. V naši deželi, kjer postajajo te sanje stvarnost, socialistična stvarnost, vliva Stalinov lik prepričanje, da bomo do kraja izvršili to delo, ki spreminja ustvarjalce lastnega dela in jih dela ponosne lastnike lastne ustvarjalnosti. A v deželah, kjer delovno ljudstvo še vedno trpi, v deželah imperialističnega zasužnjenja, se delovne množice, ki sanjajo o srečni stvarnosti, bore za svoje zavestne sanje. Lik in misel Stalina navdihujeta kot ponosna, nepremagljiva zastava njihovo borbo proti sovražnikom narodov in človečanstva. Stalinov lik jim vliva moč in vero, da mora borba za boljše življenje prinesti uresničenje sanj, s tem pa vliva vsem poštenim ljudem sveta prepričanje, da so protiimperialistične sile močnejše od imperialističnih, da lahko borba za mir prekriža vse podle načrte imperialistov. Of pomaga pri izvršitvi piana Delovni kolektiv rudnika Zagorje se zaveda važnosti izpolnitve letnega plana. Od 11. t m. stalno presega pijan- To doseganje je bilo do sedaj največje v soboto, dne 18. k m-, ko je bil dnevni plan presežen za 13.95 odstotka. Visoko politično zavest je pokazalo delavstvo tud,; v nedeljo 19. t. m-, ko je bil plan dosežen 1000/#. Za tak uspeh gre v prv-i vreli zasluga delavcem in nameščencem zunanjih obratov, ki ob nedeljah nadomestuje-jo izostankarje. Partijske celice vseh obratov so se obvezale da bodo pošiljale čim več svojih članov v j a,1110 — na proizvodnjo in na zunanje obrate. Da se ti sklep tudi izvršujejo, vidimo na uspehih tekmovanja-Prostovoljci imajo na obratu Kotre-dež svojo številko 400, a rezervni oficirji med njimi št. 500. Te številke stalno presegajo norme in s tem dajejo pobudo ostalemu kolektivu-Omeniti moramo še gasilsko četo in pomožno rudniško mldco, ki Stalno voišalia svoje članic v jaino na pro-zvodnjo. Vse kaže, da Ivo rudnik Zagorje predčasno izpolnili svoj letni plan, če bo. o čemer ne sme biti dvoma, še za naprej v enaki meri kot došolaj presegal svoj dnevni plan. V ponedeljek 20. t. m. je rudnik presegel plan za 5-2‘Vo. Papirnici Radeče je predčasni« izvršila svoje naloge Tovarna kartnega in dokumentnega papirja v Radečah je v torek ob 12.30 izpolnila letni proizvodu,;, plan. Kljub pomanjkanju delovne sile, težavam, ki so jih imeli v transportu v zadnjem mesecu in nepopolni stroj.ni opremi, je uspelo : dobro delovno disciplino in visoko zmvestjo delavcev doseči ta uspeh. Plan je dosežen predčasno količinsko ju po sortima-nu, dočim finančni plan še ni dosežen. Velike zasluge za izvršitev plana pa ima tudi mladina, katere je uspelo, da je osnovala prve mladinske brigade v tovarni. Te mladinske brigade so, dale novega po-leta in elana ostalim ter se je razvilo pravcato tekmovanje med posameznimi oddelki, obrati in številkami. V tein zadnjem mesecu so tekmoval« ne samo v doseganju dnevnega plana, ampak tudi v delovni disciplini, tako da tem mesecu nd bilo neopravičenih izostankov. V nedeljo 19. XII. je imel tovarniški kolektiv papirnice v Radečah proslavo, na kateri je l»ilo proglašenih 7 udarnikov in 53 nagrajenih- Vsetn ostalim kolektivom, ki so že izvršili plan v trboveljskem okraju, se pridružuje papirnica v Rade-čah. Kolektiv cementarne se uspešno kori za kvršitev plana Borimo se za čast našega kolektiva! Razprava pred okrožnim sadli&eir Froli ljudski dulitMiiitt« so dobili zasluženo plačilo Gornje besede eo si zapisali delavca cementarne v Trbovljah na velik rafiikan, ki visi v portinnici in ki a že, kako po izmenah prihajajo vse bliže planu v produkciji klinkerja, cejnema in odpremi cementa. Vstopil scin v port rnico ob 13, v času izmenjave. Pred grafikonom se ustavljajo delavci in delavke in pogledi vseli se ustavijo par trenutkov pa modrih, zelenih in rdečih črtah, ki kaži'jo dosežene odstotke. Manjka še nekaj odstotkov in na skoraj vseh obrazih vidiš zaskrbijo nest, vid« vprašujoče oči: »Ali bomo zmogli?< Odgovor da star mlinar cementa, ki pravi: »Zmogli bomo, če bodo stroji, predvsem mlini, brez zašlo j a v obratu.« Vprašanje dosege plana v proti akciji cementa ni sedaj toliko odvisno od samega kolektiva, ket ta vrši svojo dolžnost, odvisno je predvsem od nemotenega delovanja strojev Vse eventualne možnosti so prerešetane. točno je preračunana rnaks -inalna zmogljivost mlinov, ker vsa k a minuta zastoja v njih gre na ško-do plana, lega se zavedajo vsi člani delovnega kolektiva. Vsak izpitni njih je budilo na straži, stroje čuvajo in jih negujejo, ker imajo občutek, da so stroji dol njih samih-.. Ko stopiš na dvorišče, te udarijo v oči parole, kakor »Stroji so Tvoja ket, čuvaj in neguj jih!« ali »Naš kolektiv je navajen zmagovati, zmagati mora tudi letos« itd. Take parole te spremljajo skozi vso tovarno. V novi tovarni puhne vate vročina iz Ogromne peči, žareč ki nker se na je majhna, prostora ni, in vendar se nakladalci trudijo in tudi dosežejo plan odpreme, če jim le železnica pravočasno dostav vagone v rami|K) in če jih da dosti na razpolago. Bitko za vagone bij« šof prodajnega oddelka tov. Zevnik, ki s svojini ne-zbežnim »čukom« v ustili sedi pri telefonu, preklinja, grozi in prosi. Predvideno je. da bo plan odpreme cementa dosežen še pred rokom. Kamnoloinci osuova vse produkcije, so v zadnjih d veli mesecih trdo na delu. Vsako nedeljo, vsak praznik je kamnolom v obratu. Tovarna kliče še in še laporju im apnenca. Iti oni dajejo zadostne količine surovin navzlic težkim pogojem in izpoln j lijejo svojo dolžnost, ker imajo polno zavest, da navzlic nekaterim trenutnim pomanjkljivostim, morajo in hočejo dokazati, da se zavedajo svojih obvez do plana. Res je, da so kam-nolomci tu in tam malo bolj ostri, a predani so stvari in bi lahko bil; za vzgled... Uprava, partija in sindikat so neprestano v stiku, posvetovanja so na dnevnem redu, vse ee vrti samo okrog vprašanja dosege plana. Planer proizvodnje računa na vse mogoče načine im na vprašan ja, kako in kaj, ti odgovarja po navadi zelo zapleteno, če bi bilo to, bi bilo tako, če vzameš še to v obzir, bo tako če pa odbiješ ono, bo stvar taka. Nameščenci poleg svoje redne službe pomagajo ponoči v tovarni pri klitiikerju, pri premikanju limitov in sploh vseh delih, k: jih zmorejo. Ves kolektiv se trudi tovariško im uporno, da bo nalogo izvršil. Tudi za božič bodo ostali na svojih mestih-Prepričani smo. do Ivo kolektiv cementarne svojo nalogo častno izvršil, morda šele na Silvestrovo, toda izvršil jo bol Proslava „(ineva Jugoslovanske armade44 - Praznik Jugoslovanske armade so počasi h na svečan način tudi v Pnbovljah, kjer se je vršila svečana prodava v dvorani Delavskega ti--mil, v torek 21. dec. ob 7. uri zvečer-Na proslavi so se zbrali oficirji Jugoslovanske armade, zastopniki ljudske oblasti, okrajnega komiteja, muo-žičniih orgaiiiizacj in ostalo ljudstvo-Po od igra n j n himne »Naprej zastava slave« je otvrnil proslavo tov. Kovač Pavle im podal besedo majorju Jugoslovanske armade tov. Slapniku, k je v svojem referatu nakazal zgodovinski pomen osnovanja I. Proletarske brigade ter poudaril vlogo Jugoslovanske armade v prodajni Iški Jugo-slavjii im danes, v izgradnji socializma. Pevski zbor »Zarja« je zapel borbene partizanske pesmi, nato je pa v imenu Okrajnega odbora Zveze borcev govoril tov. Šuštar Stane. Delavska godba je izpolnila program proslave .z vernikom partizanskih pesmi. telovadno društvo Trbovlje pa je nastopilo s fizkulturno točko. Ob zaključku jo godba zaigrala himno »Hej Silvani«, s čimer je bita uspela proslava zaključena. Trboveljčani so se na (loslojem način spomnili praznika Dneva Jugoslovanske armade, a najlepše darilo maršalu Titu, vrhov- nemu vodji Jugoslovanske armade so prispevali rudarji rudnika s tem, da so dosegli plan- drugega planskega leta. Starčki so bili nagnjeni V domu onemoglih v Lici pr. Zidanem mostu so imeli 15. decembra skromno proslavo, združeno z obdaritvijo najinarljivcj.ših. Za pridno delo na polju, vrtu, pri pripravljanju drv, šivanju in drugih delili, je okrajni ljudski odbor nagradil 16 starčkov z nagradami v denarju. Presenečeni so bik nad obdaritvijo in sklenili, da bodo še raje pomagali pri delili, ker vedo, da jim današnja ljudska oblast res nudi vso pomoč. Poleg starčkov pa so bili nagrajeni za vestno delo tudi uslužbenci v domu. PREKLIC V brzovlaku Trbovlje—Ljubljana nti je bila 11. t. m. vzeta denarnica z vsem denarjem in doku meniti, med njimi tudi sindikalna članska knjižica. glaseča se nu ime Bartol Marija. Ker mi dosedaj ni bila vrnjena, preklicujem njeno veljavnost. Bartol Marija, Trbovlje V petek 17. decembra 1948 se je vršila v dvorani okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah razprava proti neljudskima duhovnikoma Torkerju Antonu, župniku iz Izlak in Arhu Jožetu, župniku iz Cemšenika, ter njihovim ppmagačem Golobu Petru, župniku iz Zagorja, Zupanu Francu, kmetu iz Senovega, Križanič Mariji, gospodinji iz Izlak, Arh Slavki, delavki iz Sv. Primoža in Dolinšku Ivanu, posestniku iz Zagorja. Razprava se je vršila pred Okrožnim ljudskim sodiščem v Celju pod predsedstvom Soka Franca in sosodnikov Bevca Antona in Naglava Adota. Obtožence so zagovarjali dr. Ilc Jože, dr. Krašovec Milko in dr. Leskovec. Po prečitanju obtožnice je okrožni javni tožilec Pernuš Jože iz Celja obtožil imenovane zaradi njihovega protiljud-skega delovanja in poizkusa rušenja ljudske oblasti. Prvoobtoženi Torkar Anton se je izkazal kot izrazit proti-ljudski duhovnik. Pozival je ljudi, naj poslušajo tuje radijske oddajne postaje, sam pa je razširjal vesti, da bodo prišli v naše kraje anglo - ameri-kanci. Izjavil je, da je 80»/o ljudi proti ljudski oblasti, razširjal razne neresnične vesti, med drugim, da bodo cerkve uporabili za skladišča, govoril o skupnih kotlih ter nagovarjal ljudi, da naj ne plačujejo davkov ter da naj ne oddajajo svojih pridelkov. Nagovarjal je ljudi, naj se skušajo vriniti v množične organizacije in razbijati njnihovo tednost. Župnik Torkar je najel Babiča Andreja, Prašnikar Moniko in še nekaj njim enakih, da so hujskali ljudi proti obvezni oddaji in jim razlagali, da je bil stari način zadružništva v predaprilski Jugoslaviji boljši od sedanjega. Oblast se je načela zanimati za Torkarja in ko so mu postala tla prevroča, je sklenil, da izgine iz svoje župnije. V mesecu aprilu je prišel k njemu drugo-obtoženi Arh Jože, župnik iz Cemšenika ter ga obvestil, da je nevarno ostati še nadalje v župnijah in da je bolje, ako se umakneta na varno. Do-čim je Torkar pozival ljudi, da se vrinejo v Osvobodilno fronto in jo razkrajajo, je Arh Jože iz Cemšenika predvsem delal na rušenju gospodarstva. V družbi raznih protiljudskih elementov je zabavljal proti obstoječemu družbenemu redu in govoril, da bo kmalu drugače. 19. aprila 1948 sta se oba obtoženca odločila, da se skrijeta v bunkerju, katerega je že prej na prigovarjanje Arha Jožeta napravil obtoženi Zupan Franc, kmet iz Jesenova. V bunkerju, ki je bil skrit nekje v Cemšeniških planinah pa sta nadaljevala svoje razdiralno delo s tem, da sta vabila k sebi vrsto ljudi, ki so jima prinašali hrano in razno pošto ter tako postali soobtoženi pri njunih delih. Nekaj dni pred njuno aretacijo je prišel k njima gestapovec Perme Viktor, s katerim so se dogovorili za pobeg v inozemstvo. Budnost varnostnih organov pa je preprečila njihove nakane. Tretji obtoženec Golob Peter, župnik iz Zagorja, je bil z imenovanima v stalnih stikih ter je vedel za njune begunske namene, ni pa tega prijavil ljudskim oblastem. Nadaljnji obtoženec Zupan Franc, kmet iz Jesenovega je organiziral za Torkarja in Arha bunker, v katerem sta čakala priliko za pobeg v inozemstvo. Poleg tega jima je obtoženi Zupan nosil hrano in ju večkrat obiskal, ob takih prilikah pa so se razgovar-jali, seveda po svoje, o politični situaciji in drugih problemih. Zupan Fr. je naročil svoji sestri Micki, naj se povežene s križarji, kateri jim bodo omogočili prost prehod čez mejo. Med zasliševanjem je Zupan priznal, da sta Torkar in Arh govorila, da bi bilo bolje Slovenijo odcepiti od Jugoslavije in jo priključiti eni izmed podonavskih držav, ki bi bila katoliško usmerjena. Obtoženi Zupan, ki je bil sicer partizan in v veliki meri pomagal narodno osvobodilni vojski, je podlegel vplivu Arha, pri preiskavi pa je dejal, da jima je pomagal iz usmiljenja. Izmed vseh obtožencev je najbolj odkrito priznal krivdo in izjavil, da je kriv. Nadaljnja obtoženka Križanič Marija, gospodinja pri Torkarju, je imela stalne stike z obtoženima Arhom in Torkarjem, jima pošiljala hrano in razna obvestila. Torkar ji je dejal, da naj daje stvari in naročila edino pod parolo »deteljica« vsem onim, ki bi se oglasili pri njej v njegovem imenu. Obtoženka Arh Slavka je bila od vseh obtožencev najbolj zakrknjena, razprava pa je pokazala, da je imenovana popolnoma pod vplivom obtožencev. Mladoletna obtoženka je že v preiskavi in kasneje med razpravo prišla v protislovja. Bila je kurirka Arha in Torkarja, nosila jima je- v dol mo pisma, v bunker pa hrano. Obtoženi Dolinšek Ivan, posestnik iz Zagorja, je nosil pisma in vzdrževal zvezo med župnikom Golobom in ku-tirko Slavko Arhovo. Razprava je trajala od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Pokazala je, da so izmed vseh obtožencev prvi trije najbolj nevarni ter da s svojim protiljudskim delovanjem zaslužijo najtežjo kazen. Ostali obtoženci pa so bili slepo orodje v njihovih rokah in pomagači za dosega cilja, ki sta ga Imela v načrtu Torkar in Arh. V zaključni besedi je javni tržilec poudaril, da je obtožba proti Arhu in Torkarju kot sovražnikoma delovnega ljudstva popolnoma utemeljena. Vesti, katere je širil obtoženi Torkar o preobratu, njegovo razdiralno delo v območju Izlak ter nagovarjanje ljudi, da je treba iti v Osvo-dilno fronto in tazbijati njeno enotnost, so odločno protiljudske. Enako je ožigosal tudi delo obtoženca Arha in ostalih. Za vse je zahteval najostrejšo kazen. Po govorih branilcev, ki so skušali zmanjšati krivdo obtožencev in jih prikazati v lepši luči, je bila razprava prekinjena, <-b pol desetih zvečer pa je bila prečitana sodba. Predsednik okrožnega sodišča tov. Sok je utemeljil obsodbo ter poudaril, da je sodišče upoštevalo vse olajševalne okolnosti. Obtoženci so bili zaradi svojega delovanja proti državi in proti ljudstvu obsojeni: Torkar Alojz, župnik iz Izlak, je bil obsojen na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter 5 let izgube vseh državljanskih pravic. / Arh Jože, župnik iz Cemšenika na 8 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter 5 let izgube državljanskih pravic. Golob Peter, župnik iz Zagorja na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube vseh državljanskih pravic in na zaplembo premoženja. Zupan Franc, kmet iz Jesenovega na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom in 2 leti izgube državljanskih pravic. Križanič Marija, gospodinja na 2 leti odvzema jprostosti s prisilnim delom ter 3 leta izgube državljanskih pravic. Arh Slavka, delavka na 1 leto poboljševalnega dela. Dolinšek Anton, posestnik iz Zagorja, na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom, 2 leti izgube državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja. OBVESTILO Vsem natrOenikom in čitateJjem Zasavskega udarnika. Današnja številka Zasavskega udarnika je zadnja v letošnjem letu. Prva številka iz,ide v nedeljo 2. ja.nnarja 1940 -n jo bodo čRateljk dobil; že v poneleljek 3. januarja. Tudi v bodoče bo list izhaja! ob petkih, in to 2. številka drugi petek v januarju. Nnrolnna bo 8 dinarjev mesečino letno 96 dinarjev, poisnimezjua številka pa 2 dinarja. Pristopite k zbiranju novih naročnikov i.n naj bo naše geslo v novem letu: Vsak naj bo naročen na,.Zasavskega udarnika. Uredništvo P on rji pozdrav« a o združitev bKOJ-a in LMJ v enotno organizacijo z izvršenimi obvezam* Ob pričetku skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ se je vršila v Trbovljah okrajna pionirska konferenca, ki jt> |H»ka/.ula lep napredek pionirske organizacije v tnbovljeskom okraju. V okraju je 5.432 šoloobveznih otrok, «1 katerih jih je Izven pionirske organizacije 500- Da nino v«. otroci pritegnjeni v pionirsko organizacijo, je bila največja napaka v tem, da se je temu vprašanju posvečalo premalo paižnje. Dokaz temu sta aha pionirska odreda, ki obstojita na gimnaziji v Trbovljah in to pionirski odred »Marjete Vrenko ver, ki obisk uje pouk do-poldne in odred »Franceta Kozarja«, ki obiskuje pouk popoldne. Prva redovalna konferenca je pokazala, da je v obeh odredih le 24.34®/» pionirjem brez slabiti ocen, 75.66*/» pionirjev pa je ocenjenih negativno. Ce b. se o njihovem slabem učnem uspehu razpravljalo malo več na sestankih im konferencah, bi bil njihov učni uspeh prav gotovo boljši. Najboljše uspehe je dosegel v učenju pionirski odred »Maršala Tita« v Zidanem mostu. Pionirje so razdelili v trojke, ki nosijo imena našiti najvidnejših delavcev, vodje trojk pa so naijbrljši pionirji, ki pomagajo slailzšim učencem. Premalo pažnje je bilo posvečeno »Konkurzu mladih naravoslovcev«, ker je bilo tukaj zajetih samo 15 pionirskih odredov, 18 pa jih je ostalo izven konkurza. Delo odredov v »konkurzu« je bilo prisl vsem v sajenju in zbiranju sadnih pešk, nabiranju zdravilnih zelišč itd. Pionirski vnt je imel 17 pionirskih odredov. Delali so na skupni površin« 1.590 m2, na kateri so posadili razne kulture kot koruzo, zelenjavo itd. Važno je biilo tudi sajenje gozdnih sadik, katerih so posadil; 8300. Vse pogoje »Konkurza mladih naravoslovcev« je izi[X)lml le pionirski odred partizana »Luke« v Hrastniku, ki je vložil v to delo mnogo truda in volje. K utrditvi pionirske organizacije bi, lahko mnogo prispevalo kulturno prosvetno delo, ki pa je mod pionirji še slabo razvito, ustanovljenih je že 14 stalnih in 18 nestalnih pevskih zborov, 6 stailnih dramafskih družin in nekaj recitacijskih skupin. V pionirskih odredih bo treba poživiti dramo in folkloro. Pionirji se že sedaj pripravljajo na kulturno umetniški festival im fizikultiirni zlet, ki se bosta vršila v prvi polovici prihodnjega leta. Poleg kiilturnoiprosvetnega dela in pri drugih akcijah so se nekateri pionirski odred;, izkazali pri gradnji zadružnih domov, kjer so opravili v letošnjem letu 16.000 delovnih ur. Pri tem delu se je najbolj odlikoval pionirski odred »Kajuh« v Dolah pri Litiji. Zlasti se je izkazal načelnik štaba tega odreda., k/ je naredil največ prostovoljnih ur j.n je nosilec srebrne značke za, prostovoljno delo. Skupno so naredili pionirji pri popravljanju cest zasipavanju jarkov, pripravljanju drv za šolo, pri gradnji nove šole v Zidanem mostu, nabiranju zdravilnih zelišč in pr’ raznih drugih drobnih delili 54.000 delovnih nr. Okrajni pionirski štab je razpisal tekmovanje z.a skupni kongres SKOJ-a in I.MJ ter je na podlagi rezultatov ocenil najboljše pionirske odrede. Najboljš; pionirski odred v okrajji je v Zidanem mostu odred »Maršala rita«, drugi je pionirski odred v Turju, tretji j<- odred »Jermana Vojka« v Loki' pri Zidanem mostu, nato »Matej« Bora« v Izla kali, odred »Cirila Pusta« na Dolu pri Hrastniku, prav dobri pa so še odredi »Jermana Vojka« v Zagorju, odred »Kajuha« na Dolah pr; Litij«, odred »Titovih pionirjev« v St. Juriju pod Kumom ter odred »Partizana Luke«. Najboljšim tt odredom so bile razdeljene nagrade, kar jiim bo vzpodbuda za nadaljnje delo. Ob zfikl jtičiku k,hi Fe renče so bili sprejeti sledeči sklepi. 1. Ker je vzgoja patriomzma naj važnejša naloga pionirske ongan-:zarije, bomo naprosili naše vzgojitelje, da nam predavajo o narodnoosvobodilni borbi in s tem v zvezi o današnjem laiku pionirja, Vsak odred bo v prihodnjem letu napravil vsaj dva izletu v kraje, kjer so se vršile borlie z okupatorji. Naprosili Ivomo člane zveze borcev, da nam bodo na teh izletih govorili o borbah v času NOB. Na naše sestanke bomo povabili tudi udarnike, novatorje in druge ki mam bodo pripovedovali o bor->i delavcev za izvedbo plana. 2. Kor je učenje v nekaterih odredih v okraju še nezadostno, kar velja zlasti za ol>e naši gimnaziji, bo moral OPS muliti učencem več pomoči. V odredih bo treba vzbuditi zavest, da se uče za sebe Ln za skupnost. Za dviganje učnih uspehov se •bomo posluževali n »grajanju posameznikov, organiziranja trojik in krožkov, izdelovanja grafikonov, diagramov itd. Odredi pa morajo poročati o učnih uspehih in šolskem obisku. 3- Kjer kultiinnoprosvetno delo v pionirskih organiizaejiah še ni tako razvito kakor bi moralo biti, l»ino pričeli takoj z organiziranjem prosvetnih skupin. Pozabiti pa ne smemo tudi na fiiakulturni zlet, o čigar pripravah bomo stalno poročali na 4. Sprejem pionirjev v ZPJ sc bo vršil dne 8. februarja 1949. Do tedaj moramo poživiti tekmovanje med odredi in četami na posameznih odredih. V tekmovanje moramo zajeti vse pionirje našega okraja Odredi, ki še niso poslali na Okrajni p.osiir-ski štab naročilnice za rutke in zastave, ter kakšne barve potrebujejo, morajo to storiti najkasneje do 30. decembra t949. Odredi, ki tega ne bodo izvršili, ne bodo prejeli potrebnega materiala. Denar za rutke in zastave pa bomo začel zbirata takoj in ga poslali na OPS najkasneje do 30. decembra 1948. 5. Pionirjem, ki nimajo smuči, bomo pomagali nabaviti potrebno opremo za zimski šport V zimskem času bomo priredili okrajno tekmovanje za prvenstvo odiedov v smučanju. Najboljši trije odcedii bodo prejeli nagrade. 6. »Konktirz mladih naravoslovcev« v letošnjem letu ni dosegel svojega namena. Zato bomo takoj sklicala komisije in naredili plan dela za pri- hodnje leto. Zb rak Ibomo semenje buč in ga prodajali po vezanih cenah. Za izkupiček a bomo nabavili knjige in razne druge potrebščine, k« jih rabimo pri svojem delu. V »Konkurz« bomo vključili vse ponlrskc odrede Ln skrbeli da se bo izvajal na vseh odredih 7. Ideološka izgradnja pionirjev je naša najvažnejša naloga. Zato borno na zborih preštudirati teme., ki jih je nakazal OPS v svoji okrožnici. V ta študij bomo vključili vse pionirje. 8. Poročanje na OPS je zelo neredno. Vsa poročila bomo dostavljali OPS do predvidenega roka, mesečna poročila pa najkasneje do 29. v mesecu. Tako bo OPS-u omogočeno, da bo stalno nadzira, delo posameznih odredov in nudil pomoč najslubšim pion irskim od redom. 9. Plačevanje pionirskega dinarja je dolžnost slehernega pionirja. Na OPS ga lx>mo redno pošiljali najkasneje do vsakega 5. v mesecu. Pionirski odredi v Podkraju, Lokavcu, Jagnjenioi in driigi, pa naj poravnajo svoj dolg najkasneje do 25. decembra 1948. 10. Okrajni pionirski štab razpisuje tekmovanje med vsemi pionirskim.1 odredi, kateri magajnto zdravniškim ekipam prt njihovem napornem delu, da bo tudi naš okraj v redu im uspešno izvedel to plemenito zdravstveno a kot P, Okra}na gasilska zveza je ustanovljena .V nedeljo 19. XII. so se zbrali v dvoran; OLO Trbovlje delegati ga-Bi.bkih društev okraja Trbovlje ter si izvolil; okrajni odbor Zveze. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podal politični referat tov. kapetan Dolar. ki jr naglasil vlogo in pomen je 18 prostovoljnih društev in 11 industrijskih čet s 1400 člani in članicami. Gasilski teden je bil uspešno izveden. Primer pravilnega sodelovanja je gasilsko društvo Loke-Kisovec, ki pomaga na bazi prostovoljnega dela graditi gasilski dom, v katerem /enska gasilska vrsta nove gu.sii-ive organizacije. Organizacijsko |x>ročilo in naloge gasilskih društev je podal tovariš Burkeljc, ki je naglasi] važnost sodelovanja gasilskih društev s KI.O in množičnimi organizacijami. Delegate je pozdravil elan Okrajnega odbora OF, ki je želel, da bi novi odbor uspešno delal na polju utrditve gasilske organizacije \ čvrsti povezavi z OF, Diskusija je pokazala, da je delo v društvih zelo razgibano, premalo pa se še posveča pažnje pritegni tv mladine in žena v gasilsko organizacijo V tem je najbolje uspelo društvo v Trbovljah, ki jili ima 26, Vrhovo 9, Zagorje 9 in Hrastnik 6 žena vključenih v dnišlvo V okraju delu- bosta začasno tudi dva razreda osnovne šole. Na novo ustanovljena četa v Praprotnem skupno s frontovci gradi zadruž.ni dom, kjer bo tudii prostor za gasilce. V četah se občutno čuti pomanjkanje cevi in delovne obleke. Pri valitvah za Okrajno gasiilsko zvezo je bil izvoljen za predsednika Vodopivec Jože, podpredsednik in okrajni načelnik Hlastati Slavko, namestnik načelnika Zorčič Ferdinand, sekretar Burkeljc Leopold in odbor-' niki Kovče Jakob, Ilolešek Franc, Turk Jože, Klun Franc, Zdovc Jože ter Guček Vida Za delegata republiške skupščine, ki se bo vršila prihodnji mesec, pa je bil izvoljen /tarči č Nande, ■r. n tura •* - or Telovadni dvoboj Celje : Trbovlje v Zagorju V nedeljo 19. dec. 1948 je bil v Zagorju povratni telovadni dvoboj TD Celje I in OTO Trbovlje. Tekmovalo je vsega 70 tekmovalcev od teh 29 iz Celja, 24 iz Trbovelj, 15 iz Zagorja in 2 iz Hrastnika. Tekmovanje je otvoril predsednik TD Zagorje tov. Zupan. Tehnični rezultat« so bili: Moški: Člani II. razred- Vrste. 1. Celje 250.45, 2. Trbovlje 227.9, posamezniki: 1. Kikot Slavko (Celje) 59-05, 2. Podrenik Drago (Trbovlje) 58. 5. Cetina Janko (C) 57.9, 4 Urbanc Mariino (T) 56-9. Član; Ul- razred. Vrste: 1. Celje 228.55, 2. Trbovlje 224.4; posamezniki: I. Ilovar Ciril (C) 58.7, 2. Janežič Adolf (T) 58.6, 3. Ozebek Albin (C) 56.9. 4. Sakelšek Lojze (T) 5 .7- Mladinci lil razred: Vrste: I. Celje 233.25, 2. Trbovlje 227.2; posamezniki: Hus Branko 58-8, Štiglic Zdravko 58.6. Teršek Slavko 58-10, Maček Jože 57.7 (vsi Celje) Ženske: Članice II. razred: Vrste: 1 Celje 195-10 2. Trbovlje 182-2, posameznice: 1. Janežič Geli (T) 49.9, 2. Cre-pinšek Lea (C) 49.5. 3. Teršak Marija (C) 48.7, 4, Zorko Marija (C) 48.6. Članice III. razred: Posameznice: 1- Lebeničfilk Elica 45.3, 2. Ahčin Mara 43.1. 3. Logar Ela 41 (vse Trbovlje). Mladinke [II. razred: Vrste: 1. Celje 193.2, 2. Trbovlje 181.4; posameznice Arlič Jožica 49.2, Esih Božena 48.9. Jazbec Anita 48-8, Veber Marjana 48.3 (vse Celje). Tekmovanje je potekalo ob popolni disciplin; tekmovalcev in gledalcev. ki jili )e bilo nad 200. Rezultati nam dokazujejo, da so bile tekmovalne vrste, zlasti moške, precej izenačene Vrsta članov 11. razreda OTO Trbovlje je zaostala za celjsko samo za 2.55 točke, vrsta članov III. razreda za 4.10 in vrsta mladincev 111. razreda za 6-05 točke. Nekaj večjo razliko v točkah ženskih oddelkov je pripisati dejstvu, da Trboveljčanke niso mele pri vajah na razpolago visoke gredi, kjer so bili zato uspehi najslabši. Vsekakor je tekmovanje pokazalo, da imajo telovadna društva OTO Trbovlje sposoben kadet mladih telovadcev in telovadk, katerih razvoju bo treba posvetiti največjo pozornost. Upamo lahko, da bodo ti mladi tekmovalci in tekmovalke ob sistematičnem, vztrajnem treningu v bodočih srečanjih šc bolj častno zastopal' trboveljski okraj. Ob zaključku tekmovanja so bile zmagovalnim vrstam razdeljetie lepe diplome. Zastopnik Telovadne zveze Slovenije tov Poljšak je pozdravil tekmovalce ter jim čestital k uspehu. V svojem govoru je naglasil, da je povratno srečanje v primeri s prvim tekmovanjem, ki je bilo pred 14 dnevi v Celju, pokazalo precejšen napredek tako glede na število kot kakovost tekmujočih. Pohvalil je tekmovalce. ki so se vztrajno borili kljub občutnemu mrazu v telovadnici ter jih pozval na tekmovanje z oddelki TD Ljubljana II. Ob koncu moramo pohvaliti funkcionarje TD Zagorje n3 čelu s predsednikom tov. Zupanom, ki so v lastni režiji pripravili dobro in izdatno kosilo ter storili sploh vse, da so tekmovalci prebili v Zagorju čim lepše ure- Gostovanje Tržne« n o v \ Trboilph Na težkem in zasneženem terenu na stadionu SSD Rudarja v Trbovljah se je v nedeljo 19. dec. 1948 odigrala »prijateljska nogometna tekma med domačim Rudarjem in gosti s svobodnega tržaškega ozemlja. Tekmi je prisostvovalo nekaj čez 300 gledalcev, ki so bili priče lepe in zanimive igre. Pred tekmo so gostje iz Trsta poklonili moštvu Rudarja šopek rdečili nageljnov, Rudar pa njim rudarsko svetilko, kot simbol našega rudarja. Vkljub težkemu terenu je tekma nudila ljubiteljem nogometa lep užitek, d asi se gostje očividno niso znašli na našem terenu in niso mogli pokazati pravega znanja. Že začetek tekme je pokazal, da bo tekma zanimiva. Rudar je beležil prvi uspeh v 20. minuti ter do prvega polčasa še Marljivo dela z^igcrsk h smučarjev V predaprilsk Jugoslaviji smo v Zagorju zgradili smučarsko skakalnico. Njena izgradnja (konstrukcija) je bila zelo slaba, tako da so bili najdaljši skoki le do 25 metrov. Kasneje se je na .skakalnico zrušil plaz in s tem je bila skakalnica vse do lanskega leta v neuporabnem stanju. Smučarska sekcija SSD Proletarca je po. osvoboditvi z vnemo prijela za delo in deloma popravila skakalnico, kar pa ni zadostovalo. Lanskoletno jesensko deževje je zopet povzročilo plaz, k« je porušil ves spodnji del skakalnice. Po ogledu in načrtih inž-Bloudka je bila skakalnica ponovno dograjena, tako da omogoča sedaj skoke do 32 metrov Skakalnica ie sedaj popolnoma urejena med tednom bo treba postaviti le še sodni šk: stolp in pričakati zimsko sezono. Delo je bilo izvršeno v enem mesecu s 400 prostovoljnimi urami. Najbolj, delovni so bili tov. Gričar Dominik, So-tenšek Lojze. Hauptman Jože in Šinkovec Milan, izkazati pa so se tudi ostali člani smučarske sekcije skupno s člani telovadnega društva, k, so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, (la je skakalnica v celoti dograjena in pripravljeno za uporabo • V Trflovljah je skakalnica doarajcna Sedemnajstega decembra so trboveljski smučarji praznovali dograditev prve smučarske skakalnice v Trbovljah. Že dolgo so trboveljski smučarji želela zgraditi skakalnico, ki b,; zadostovala za njihov trening. Toda vse prejšnje organizacije so ta predlog pobijale, češ da nam zaenkrat skakalnica še ni potrebna. Letos pa so naši smučar!? z vso resnostjo prijeli za delo. Najboljši med njimi je bil brez dvoma Bev; Cveto. Za njim niso zaostajali Zupan Zdenko, Majdič Cveto. Kokorn Janez. Ažber Pavel, Golob G usti in Drobež Jože. Dajati so vse iz sebe, da je bila skakalnica pred snegom dograjena. Na skakalnici bodo možni skoki do 28 metrov. Za njeno dograditev je bilo potrebno izkopati in premetati 140 m3 zemlje in postaviti lesen zalet, za katerega so uporabili 12 m3 lesa. Zahvala gre tudi gozdnemu odseku OZKZ k je priskočil na pomoč z lesom, ter predsedniku MLO tov. Ze-mljaku, k; je posredoval hitro raz-žaganje lesa, kar je omogočilo neprekinjeno delo. Načrt za skakalnico je napravil Zupan Zdenko po principih inženirja Bloudka- Brez dvoma je dograditev skakalnice velikega pomena za razvoj smučarskega športa v Trbovljah, ddnes pa vidimo, da je bil napor smučarjev kronan z uspehom. dva gola. Rezultat prvega polčasa je bil 3:0 za Rudarja. V drugem polčasu so gostje dosegi« častni gol ter znižali rezultat na 3:1-Napad Rudarja, ki se je prav dobro izkazal je dosegel, v kratkih presledkih še 6 golov, tako da je bil končna rezultat 9:1 v korist Rudarja. Gostje so kljub poraizu zapustil: najboljši vtis in igrali požrtvovalno do zadnje minute. Ta odlika bi lahko služila marsikateremu moštvu za zgled. Tekma je potekala v prijateljskem duhu in sodnik Kos iz Ljubljane ni imel težkega dela. V predtekmi je mladina Železničarja iz Ljubljane premagala mladino Rudarja z rezultatom 2:1 (1:0). Premoč, ki jo je imelo mladinsko moštvo Rudarja, ni znalo izkoristiti in si priboriti zmago. . (fliSllDMki Dne 1. februarja 1949 priredi Komate za turizem in gostinstvo pri vladi LRS tečaje za gostinsko splošno upravo, računovodsko in tehnično *>ebje. Tečaja za splošno gostinsko upravno osebje (za bodoče ravnatelje, po. slovodje, obratovodje, tajnike, ekonome, statistike itd. za gostinska podjetja), se bosta vršila na Bledu-Pogoji za sprejem: Najmanj osnovna šala. zdravstvena sposobnost za gostinsko stroko, starostna doba od 18 let dalje, po možnost; neka] prakse in veselje do gostinske stroke. Tečaj za gostinsko tehnično osebje (za kuharsko, strežno in hotelsko osebje) bo v zdravilišču Dobrna pri Celju. Pogoji za sprejem: Osnovna šola, zdravstvena sposobnost za gostinsko stroko in praksa. Vsi tečaj« se bodo pričeli 1. februarja 1949 in bodo.trajati 3 mesece. Interesenti naj vložijo prošnje za sprejem pri okrajnem turističnem referentu in mu predložijo lastnoročno napisan življenjepis in oceno LMS ali ostalih masovnih organizacij. Prošnje pošljite s svojimi predlogi referentu pri OZLO za turizem in gostinstvo do 15. januarja 1949. Opozarjamo, da poedinih prošenj brez vednosti okraja Komite nc 1» sprejemal, ker mora imeti okraj evidenco nad ljudmi, katere ima v tečajih. Vsi tečajniki imajo brezplačno internatsko oskrbo s hrano in stanovanjem. Tud; poročenim je šolanje v materialnem pogledu omogočeno- Ali že veste da v Trbovljah ob belem dnevu gorijo luči ob cesti, zato pa skoraj vsak večer po večkrat ugasnejo; da blagajničarka avtobusa v Ti1h>v-ljah ne pozna zakona o nosilnih spomenice; v da sovjetskega filma »Spomlad«, ki bi ga morali predvajat; v Trbovljah 11., 12. In 13. decembra niso predvajali, ker se je film baje izgubil: da v gostilni KLO Sv. Urh dajejo vino, ki je namenjeno na sindikalne listke, tudi drugim osebam, vendar s to razliko, da d oljijo nekateri samo četrt litra, nekateri boljši gosije pa tudi po 6 četrt. »Na zdravje«: da skoraj gotovo Ribničani leios ne bodo dosegli plana; to sklepamo iz tega, ker v delavsko-uslužbenski restavraciji na Vodah ne dobiš zobotrebcev. DOMAČE VESTI Poročili so se 18. dec 1948 sledeči: Trbovlje: Vanel; Anton, varilec s Cerinšek Ernestino, frizerko; Flis Franc, ključavničar s Praznik Margareto; Tratar Martin, rudar z vd. Belina roj. Kupec Jožefo, delavko; Šantej Jaucz, rudar z Brglez roj. Uranič Ano Marijo delavko. Zagorje: Klopčič Karel, rudar s Smagur Rozalijo, delavko; Zupan Franc, rudar s Iliršman Irmgard-Ma-tilclo, pomožno delavko. Uredniitvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca, — Odgovorni urednik Šuštar Stane