oođnski___ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Domžale, 1. II. 1986, LETO XXV. ŠTEVILKA 2 Širina, demokratičnost in javnost priprav na volitve (zaključili smo predkandidacijske postopke) S sejami predsedstev krajevnih konferenc SZDL in izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS smo v občini Domžale zaključili predkandidacijske postopke in, začeli z organizacijo in izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc, katerih zaključek pomeni občinska kandidacijska konferenca. Evidentiranje in predkandidacijski postopki so potekali v razmerah, ko programa stabilizacije in antiinflacije, kakor tudi planskih ciljev kljub prizadevanjem ne dosegamo, zato smo vse priprave na volitve povezovali z aktivnostmi, za katere smo se opredelili tako na področju gospodarstva kot družbenih dejavnosti. Obenem pa smo priprave vseskozi povezovali tudi z ocenami delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, z analiziranjem vpliva delavcev na samoupravne odločitve o svojem in skupnem delu, ustvarjenem dohodku in vprašanjih družbene reprodukcije. Povezovali pa smo jih tudi z ocenami delovanja delegatskega sistema, katere so nam bile vodilo zlasti pri oblikovanju delegacij, s pripombami in predlogi temeljnih okolij za reorganizacijo posameznih skupščin glede števila delegatskih mest, kritike delegatskih gradiv, neustreznih odgovorov na delegatska vprašanja ipd. Skrb, ki smo jo namenjali razpravi 0 spremembah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, je v pripravah namenjala skrb za to, kako bomo možnosti, ki nam jih nova spremenjena zakonodaja daje, prenesli in uresničili v praksi. Ob tem pa smo se vsi skupaj zavedali, da je razvijanje delegatskega sistema daljši proces, tesno povezan z nadaljnjim razvojem samoupravljanja, v uresničevanju katerega se moramo vsi skupaj nenehno spraševati koliko ustvarjamo pogoje za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema, od družbenopolitičnih organizacij, do strokovnih služb, poslovodnih organov in drugih na vseh ! ravneh. Dosedanje priprave na volitve so potrdile usklajeno in frontno povezanost aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, s čimer moramo nadaljevati in še več skrbi nameniti ; demokratizaciji vseh postopkov (kadrovske politike, kakor tudi še do- 1 slednejšemu uresničevanju vseh doku-i msntov tega področja. Za nami so zbori delavcev, zbori aeloviuh ljudi in občanov, sestanki sindikalnih skupin, delovni razgovori s predstavniki družbenih organizacij in društev, posveti s predsedniki vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih okoljih, seje različnih organov tako SZDL kot sindikata. Njihov namen je bil odgovorno in pravočasno izpeljati vse postopke evidentiranja v pripravah na volitve. Tako je bilo v naši občini evidnetiranih več kot 6000 delovnih ljudi in občanov; med njimi vrsta mladih, žensk in neposrednih proizvajalcev. Vodilo pri evidentiranju, ki naj bi za slehernega posameznika pomenilo priznanje za njegovo delo, nam je bilo upoštevanje njihove usposobljenosti, samoupravne opredeljenosti in pripravljenosti za delo. Ob tem pa ne smemo vedno znova in znova opozarjati, da se moramo vsi skupaj, zlasti pa evidentirani zavedati, da so delegatske funkcije ustavna pravica, predvsem za obveznost in odgovornost. Oboje zahteva celega človeka, zahteva dobro poznavanje konkretnega okolja in pa sposobnost ločevanja osebnih interesov od skupnih, poznavanje razvojnih usmeritev, kakor tudi prioritete širše družbene skupnosti. Rezultati evidentiranja kažejo na opravljeno veliko in odgovorno delo saj je med evidentiranimi v združenem delu 2813 delegatov, od tega 756 za delegacije v zbor združenega dela, 2057 za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, v krajevnih skupnostih pa je evidentiranih za zbor KS 619 kandidatov, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 2667 kandidatov. Med evidentiranimi je 20 % mladih do 27. leta, 38 % do 40 let, med njimi je 39,5 % žensk in 3 % pripadnikov drugih narodov in narodnosti. Spodbudni so tudi podatki o strokovni usposobljenosti: 15 % evidentiranih je z visoko in višjo izobrazbo, 27 % s srednješolsko izobrazbo, visokokvalificiranih je preko 5 %. Vzporedno z evidentiranjem kandidatov za člane vseh delegacij, pa je potekalo tudi evidentiranje za najodgovornejše funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skup^ nosti na vseh ravneh. Vseskozi si prizadevamo (to evidentiranje namreč še traja), da bi evidentiranje tudi za te kandidate potekalo predvsem v temeljnih okoljih, kajti želimo preseči še vedno ponekod prisotno miselnost, da so različni organi tisti, ki bodo evidentirali in tudi „določevali" ožje izbore kandidatov bodočih nosilcev najodgovornejših funkcij. Ob tem pa je treba vedeti, da nihče ne more tako dobro oceniti posameznika, kot ga sredina, v kateri dela ali živi, zato je vsako kasnejše ocenjevanje in tehtanje precej težje, kot tisto, ko se o primernosti kandidatov izrekajo tisti, ki z njim živijo. Še nekaj podatkov. V občini je bilo doslej za opravljanje najodgovornejših funkcij v vse skupščine na vseh nivojih evidentiranih 750 delovnih ljudi in občanov. V vseh pripravah na volitve v letu 1986, v katerih je sodelovalo veliko delovnih ljudi in občanov, smo dosegli naslednje: - kadrovskih priprav na volitve nismo vodili odtrgano od družbenopolitičnih in družbenoekonomskih nalog, povezali smo jih z redno samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo. - dosledno smo vztrajali pri tem, da je evidentiranje osnova vsem volilnim kadrovskim pripravam ter s tem Maketa novega domžalskega centra Na »Biroju 71« so izdelali maketo domžalskega centra z vnesenimi arhitektnimi posegi, ki se srednjeročno in dolgoročno obetajo. O delu, ki je bilo opravljeno, bomo poročali. Danes prinašamo pogled na center Domžal in na novi hotel (v sredini) z jugozahodne strani. Povsem na desni strani Dom upokojencev in trgovina Toko. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda za leto 1986 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika*o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije RAZPIS Z njim poziva vse zainteresirane, da posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1986. Priznanja Osvobodilne fronte so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustanovno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predlog za podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1986 lahko dajo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih, organizacij ter družbene organizacije in društva. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 10. marca 1986, kasneje prispelih predlogov ne bo mogla upoštevati. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70 na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri OK SZDL Domžale. žirija za podeljevanje priznanj O F slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale 1 OBVESTILO Krajevna organizacija ZB NOV in družbenopolitične organizacije Krajevne skupnosti Ihan obvešča borce, aktiviste NOB ter občane, predvsem pa mladino, da bo komemoracija ob 42. obletnici bitke na Oklem v nedeljo, 23. februarja 1986 ob 10. uri pri spomeniku na Oklem, ob vsakem vremenu. Zbrali se bomo ob 8. uri pred šolo v Ihanu, oziroma ob 9.30 uri v Dobovljah, od koder bomo vsi skupaj odšli k spomeniku na Oklo. Program bodo izvedli pionirji Pionirskega odreda Karel Destov-nik - Kajuh iz Ihana, ki so lansko leto prejeli plaketo Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, mladina in člani Kulturno prosvetnega društva Svoboda iz Ihana. VLJUDNO VABLJENI! Nadaljevanje na 3. strani I Usklai eno v pripravah f ~ <~»« 1 JL JL P* Sekretariat za notranje zadeve ^ na volitve v let« 1986 I razglas I na volitve v letu 1986 V skladu z opredeljenimi nalogami za izvedbo postopkov v okviru priprav na skupščinske volitve v letošnjem letu je bila organizirana in izpeljana tudi skupna seja Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale. Na skupni seji so delegati opravili potrebna volilna opravila in tako zaključili predkandidacijske postopke. Obravnavali in sprejeli so poročilo o poteku vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve, hkrati pa so sprejeli vse potrebne volilne dokumente ter obravnavali in sprejeli pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij tako v občini Domžale, kot v republiki in federaciji. Na skupni seji so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS domžale na skupni seji ugotavljata, da smo sredi intenzivnih priprav na izvedbo skupščinskih volitev 1986, pri čemer bomo morali tudi v prihodnje Vsi delovni ljudje in občani in vse organizirane socialistične sile ustvarjati pogoje za to, da bodo vsi predkandidacijski in kandidacijski postopki demokratični in da bodo tudi volitve tako rezultat predhodne široke družbenopolitične dejavnosti vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov. 2. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Domžale ugotavljata, daje bilo do 30. novembra 1985 evidentiranih: • skupaj 6098 delovnih ljudi in občanov: - v skupščine družbenopolitične skupnosti 1375, od tega v KS 619, v združenem delu 756; - v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 4723, od tega v KS 2667, v združenem delu 2057. OK SZDL in OS ZSS Domžale ugotavljata, da so rezultati evidentiranja dobri ter da je v zvezi s kvaliteto evidentiranja uresničena tudi večina sklepov in priporočil, ki so bili sprejeti ob obravnavi 1. in 2. statističnega poročila. 3. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Domžale ocenjujeta, da so rezultati evidentiranja posledica usklajenih aktivnosti D PO tako v temeljnih okoljih, kakor tudi na občinski ravni ter pozivata vse delovne ljudi in občane, da v okviru nadaljnjih aktivnosti sodelujejo pri zagotavljanju še ustreznejše strukture evidentiranih možnih kandidatov za člane temeljnih delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS ter na tak način zagotovijo, da bodo v delegacije izvoljeni tisti delovni ljudje in občani, ki so pripravljeni in sposobni uresničevati program gospodarske stabilizacije in krepiti sistem socialističnega samoupravljanja. 4. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Domžale soglašata z: — rokovnikom za izvedbo pred-kandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1986, — dogovorom o merilih za oblikovanje DPZ SO Domžale, — sklepom o postopku delegiranja delegatov iz OK SZDL Domžale v DPZ občine Domžale, — predlogom poslovnika o delu prve in druge OKK, — sklepom o oblikovanju in delegiranju delegatov za občinski kandidacijski komisiji. 5. Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Domžale ob obravnavi pregleda evidentiranih za opravljanje najodgovornejših nosilcev delegatskih in drugih družbenih dolžnosti ugotavljata, da evidentiranje poteka dovolj široko, da se vanj vključuje večiria temeljnih okolij ter da so bile vse pobude za evidentiranje verificirane v temeljnih sredinah (za najodgovornejše funkcije v skupščini občine in njenih organih je bilo evidentiranih blizu 200 delovnih ljudi in občanov, za skupščine SIS in njihove organe pa blizu 500 delovnih ljudi in občanov). OK SZDL in OS ZSS pooblaščata predsedstvi OK 'SZDL in OS ZSS Domžale, da v nadaljnjih aktivnostih usmerjata evidentiranje in predlaganje možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij, pri čemer pa je potrebno dosledno upoštevati merila in kriterije dogovorjene kadrovske politike ter usposobljenost in priprav- I SKLIC 1. OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFE- \ I i V RENČE Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale je na 36. seji 13.1.1986 sklenilo, da se za občino Domžale skliče 7. občinska kandidacijska konferenca za 19. februar 1986 ob 12. uri v restavraciji SLAMNIK. Predlagajo naslednji dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in sprejem poslovnika o delu občinske kandidacijske konference 2. Obravnava in sprejem poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih v občini Domžale 3. Obravnava in sprejem predloga kandidatov za opravljanje vodilnih in dragih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini 4. Določitev kandidata za predsednika izvršnega sveta SO in opredelitev postopka za člane izvršnega sveta SO Domžale 5. Obravnava stališč in predlogov temeljnih kandidacijskih konferenc glede evidentiranih možnih kandidatov: - za predsednika in člane Predsedstva SRS - za delegate zvezenga zbora Skupščine SFRJ - za delegate zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ -za nosilce vodilnih in drugih funkcij v Skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki 6. Določitev dveh delegatov za prvo sejo republiške kandidacijske konference 7. Obravnava poročila OK SZDL o poteku kadrovskih priprav na volitve za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Predsedstvo OK SZDL Domžale 1 ! ljenost kandidatov za sprejemanje in opravljanje najodgovornejših funkcij na vseh nivojih. Obenem OK SZDL in OS ZSS Domžale predlagata, da se v vseh postopkih v pripravah na volitve skrb nameni tudi obravnavi pregleda evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v republiki in federaciji. 6. V zvezi z uveljavljanjem Zakona o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, na predlog Predsedstev, OK SZDL in OS ZSS Domžale na seji sprejemata naslednje SKLEPE: a) OK SZDL in OS ZSS Domžale predlagata vsem krajevnim organizacijam SZDL in vsem osnovnim organizacijam sindikata, da v okviru ustreznih organov proučijo možnosti, ki jim jih nudi spremenjena oz. dopolnjena volilna zakonodaja. Pri tem se predlaga, da bi zlasti za manjše krajevne skupnosti, kjer se tudi sicer srečujejo s kadrovskimi problemi bilo možnosti prenesti funkcije delegacije za delegiranje delegatov v neskupščinske SIS, na zbore delovnih ljudi in občanov oz. delegatsko sestavljen svet KS, enake pa naj bi bile tudi usmeritve manjših DO, kjer naj bi funkcijo delegacij opravljal delavski svet. b) Ob tem pa se ugotavlja, da prav v večini teh KS nimajo oblikovanih skupščin KS kar pomeni, da bi moral funkcijo delegacije prevzeti drug ustrezen organ upravljanja — v skladu s tolmačenjem zakona bi to lahko bil delegatsko sestavljen svet KS oz. zbor delovnih ljudi in občanov. Zato je potrebno v vseh teh KS ustrezno spremeniti določbe statuta KS, in v primeru oblikovanja delegatsko sestavljenega sveta KS upoštevati, da se oblikuje v skladu s sprejetimi usmeritvami in postopki. c) ; Za večje KS in DO OS ZSS in OK SZDL Domžale menita, da se naj bi možnosti, ki jih nudi 48.a člen posluževali le v izjemnih primerih, pri čemer morajo enako zagotoviti ustrezne spremembe samoupravnih aktov. d) Pri odločanju o morebitnem upoštevanju sprememb oz. dopolnitev zakona naj vse KS in DO potrebno proučijo in analizirajo dosedanje delo skupščin KS oz. delavskih svetov in pri odločanju upoštevajo tudi to analizo. e) Z uresničevanjem 44.a in 44.b člena OK SZDL in OS ZSS Domžale le ocenjujeta, da naj se skupne delegacije tvorijo v okviru predlaganih konferenc delegacij ter da se enotne delegacije* v delovnih organizacijah oblikujejo zgolj za področja, ki so opredeljena kot enotna v samoupravnih aktih delovnih organizacij. f) OS ZSS in OK SZDL Domžale sprejemata pobude delavcev Jate Železniškega gospodarstva TOZD Pro- JAVNA RAZPRAVA Ker prav v teh dneh v vseh temeljnih okoljih potekajo temeljne kandidacijske konference, katerih del obravnave je tudi ožji izbor kandidatov za najodgovornejše funkcije, naj ponovno poudarimo, da naj obravnava vseh gradiv poteka predvsem v smislu soočanja evidentiranih možnih kandidatov s kriteriji in merili za kandidiranje, pri čemer moramo upoštevati, da kljub predlaganim ožjim predlogom evidentiranih možnih kandidatov usmeritev ni dokončna. V javni razpravi jo želimo preveriti in dopolniti zlasti v smislu izboljšanja strukture. Posebej želimo zagotoviti zastopanost mladih, žensk in delavcev iz neposredne proizvodnje. To je le prvi možni izbor, ki naj omogoči konkretno razpravo in soočenje s predlogom, nikakor pa ne gre za že dokončni predlog ali še manj za izvolitev. OK SZDL Domžale I i i i i i i i RAZGLAS Obveščamo delovne ljudi in občane, da so v pisarnah krajevnih uradov in pisarnah krajevnih skupnosti ter na sedežu tega sekretariata razgrnjeni splošni volilni imeniki za splošne volitve članov delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, delegacije zbora krajevnih skupnosti in za splošno glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale. Na podlagi 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SR Slovenije št. 7/74) ima vsak delovni človek in občan pravico pregledati volilne imenike in zahtevati popravek, če meni, da: — on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico — da je vpisan v volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. konkretnega volišča, ali kdo, ki je umrl, — da je nepravilno vpisano njegovo ime oz. drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Popravek volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pismeno najpozneje do 10.3.1986 v pisarnah krajevnih uradov oziroma krajevnih skupnosti ali neposredno pri Sekretariatu za notranje zadeve. Posebno pozivamo vse tiste delovne ljudi in občane, ki so v zadnjih letih spremenili sta/no prebivališče, se za stalno naselili v občini ali se odselili iz občine, pa teh sprememb niso prijavili v pisarni prijavno od javne službe Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale, da se v navedenem roku prepričajo, če je sprememba prebivališča v imenikih upoštevana. Krajevne skupnosti in referenti v krajevnih uradih so dolžni omogočiti občanom pregled volilnih imenikov vsak delovni'dan med 8. in 12. uro in jih tudi sami pregledati, če so volilci pravilno vpisani v območjih določenih volišč. Občina Domžale Sekretariat za notranje zadeve HSS fige Kg w SSS 1 ift: I i I i J %0 PREDLOG OŽJEGA IZBORA evidentiranih možnih kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Domžale V ožjem izboru evidentiranih možnih kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Domžale so v zadnjem času razpravljali tudi na seji OK ZKS ter na seji predsedstva OS ZSS, že prej pa so svoje predloge posredovala vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini Domžale. Ker na temeljnih kandidacijskih konferencah obravnavajo delegati tudi predlog ožjega izbora evidentiranih možnih kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Domžale, objavljamo predlog ožjega izbora: 1. DELEGATI OK SZDL 1. Viljem Držanič, Brejčeva 15, Domžale 2. Franc Mušič, Mla karjeva 8, Trzin 3. Ema Škerjanc-Ogorevc, škrjaričevo 21, Radomlje 4. Miro Ukmar, Adamičeva 9, Domžale 5. Vera Vojska, Prešernova 10, Dob. 2. DELEGATI OK ZKS 1. Simon Duretič, Ljubljanska 89, Domžale 2. Milojka Modrijan, Šubljeva 13, Domžale 3. Maruša Murn, Radomlje, Radomeljske Čete 27 4. Stana Stopar, Lukovica 33 a, Lukovica 5. Lado Škrjanec, Levstikova 19, Domžale. 3. DELEGATI OS ZSS 1. Berus Ferbežar Sonja, Župančičeva 1, Kamnik 2. Miroslav Birk, Marokova 1a, Moravče 3. Metka Jeretina, Sr. Jarše 38 a, Domžale 4. Peter Primožič, Prečna 16, Domžale 5. Jelka Zalogar, Kettejeva 8, Domžale. 4 DELEGATI OO ZZB NOV 1. Alfonz Avbelj Savo, Kajuhova 10, Domžale 2. Kostja Bizjak, Trzin, Mengeška 5 3. Božena Habjan, Vodovodna 5, Domžale 4. Marko Hribar, Zadružniška 25, Mengeš 5. Jože Pogačnik, Prešernova 43, Domžale. 5. DELEGATI OK ZSMS 1. Andrej F lis, Domžale, Ljubljanska 72, Domžale 2. Breda Habjan, Mengeška 39, Trzin 3. Simon Mavser, Gostičeva 59, Nožice 4. Bogdan Zupan, Gostičeva 48, Nožice 5. Vanda Žargi, Kidričeva 16, Mengeš. 1 I I 2 STRAN Dober dan, domžalski občan: Nada Peršolja V znani rubriki Dober dan, domžalski občan sem predstavili marsikaterega zanimivega Domžalčana. Tokrat pa želim predstaviti Nado Peršoljevo, ki jo je pot v Domžale v letu 1945 pripeljala iz prisilnega dela v Pischendorfu pri Celovcu, kamor so jo iz Novega Čerkasta pri Rostovu odvedli Nemci. Prosim povejte mi nekaj podatkov o vašem življenju. „Rojena sem bila zadnje dni leta 1923 v Novo Čerkasku v dolini ob Donu pri Azovskem morju in sem torej Rusinja. V mestu Novo Cerkask sem živela skupaj s starši, sestro in dvema bratoma. Od teh je sedaj živ le še brat in sestrini otroci, s katerimi imamo redne stike. Dopisujemo si, lani me je pa obiskala bratova hčerka. Da je bilo takrat veselo, mi ni treba posebej omeniti. Dokler niso med zadnjo vojno v naše kraje pridrii Nemci, smo doma lepo živeli. V rojstnem kraju sem uspešno končaia osem razredov osnovne šole, nato pa obiskovala šolo za laborante, vendar ne dolgo, kajti Nemci so me kmalu odpeljali v Skrina, demokratičnost in javnost priprav na volitve Nadaljevanje s 1. strani ustvarili pogoje za uresničevanje načela, kdor ni bil evidentiran, ne more biti kandidiran, — razširili krog evidentiranih možnih kandidatov za prevzemanje delegatskih dolžnosti na vseh ravneh, kar dokazujejo številčni podatki. Tako je bila ustvarjena najširša možnost za nadaljnjo kadrovsko usklajevanje, — ustvarili smo pogoje za to, da vsi nosilci evidentiranja usklajujejo svoje predloge v Socialistični svezi delovnega ljudstva in da je pri tem potrebno voditi argumentirano in objektivno razpravo, —zagotovili smo celovit pristop do vseh kadrovskih potreb v naši družbi in tako presegli vsako tako gledanje, da naj vsak skrbi zase, za volitve pa samo SZDL in Zveza sindikatov, — vodili smo javne in demokratične postopke — organizacija velikega števila zborov delovnih ljudi in občanov — v Občinskem poročevalcu pa smo objavili tudi vse evidentirane možne kandidate za posamezne dolžnosti -v kadrovskih pripravah smo povsod upošteli omejitve mandatov in frontno sprejeta stališča v obvezni rotaciji. Vse to je pripomoglo k nadaljnji demokratizaciji kadrovske politike v naši družbi, v samo kadrovsko politiko pa smo vnesli tudi elemente večje načrtnosti in dolgoročnosti, čeprav smo tudi še vedno šibki. In še nekaj: tudi neprestano nujno vzpodbujanje k širokemu evidentiranju, torej ne samo za odgovorne funkcije na različnih ravneh, ter opozarjanje na primerne strukture nam opozarja, da nas na tem področju čaka še veliko dela. Seveda nas v pripravah na volitve najtežje naloge in bitke šele čakajo. Družbenopolitične organizacije, posebno Zveza sindikatov in Socialistične zveza, morajo dosledneje uresničevati svoje ustavno odgovornost do kadrovske politike in volitev. Izboljšati želimo metode političnega delovanja, da bomo hitreje našli pot do ljudi in njihovih težav. Odprimo vrata na stežaj vsem, ki sprejemajo socialistično samoupravljanje, neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijo, ki želijo s svojim znanjem, delom in strokovnostjo soustvarjati še boljšo skupno prihodnost. Naj bo to tudi naše vodilo pri organizaciji in izpeljavi tako pred-kandidacijskih, kandidacijskih kakor tudi ostalih volilnih opravi na prisilno delo v Pischendorf pri Celovcu, kjer sem preživela skoraj tri leta težkega prisilnega dela. Za Ruse je bilo taboriščno življenje še posebno težko, saj so z nami grdo ravnali, izhoda nismo imeli, delati smo morali pa po 12 ur dnevno. Mladosti zares nisem imela lepe. V Domžale sem prišla 9. maja 1945 k moževim staršem, kajti mož Franc je bil takrat še v taborišču. Od takrat naprej sem pa domžalska občanka." Kako se pa spominjate Domial v tistem času, ko ste prišli v Domžale? „Domžale so bile v tistem času še malo pozidane, povsod je bilo dosti zelenja pa tudi dovolj lepega razgleda, kamor si stopil. Sedaj je pa povsod veliko cementnih blokov, ki niso nič kaj prikupni, zato Domžale prav zaradi tega niso nič več tako prikupne kot so bile nekdaj." Vsa leta kar ste v Domžalah skrbite za prehrano otrok. Kakšna je bila prehrana pred 25 leti in kakšna je sedaj? „V nekdanjo I. Osnovno šolo Domžale sem prišla leta 1955. Od takrat dalje sem vseskozi zaposlena na tej šoli; Kasneje, ko je bila zgrajena Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale in se je ta šola preselila v prostore te šole, sem se tudi jaz z ostalimi člani tega kolektiva preselila v to novozgrajeno šolo. In tako vsa leta skrbim za prehrano otrok na tej šoli. Že zjutraj poskrbim, da otroci v varstvu dobijo toplo hrano. Hrana je dokaj različna, od kave, kakava, močnika, pšeničnega zdroba, polente, jajc, kruha, salame, sira, jabolk, pa do čokolešnika in drugih dobrot. Otroci dobijo v šoli tudi malico in kosilo. Od tega razdelimo vsak dan več kot 400 kosil. Dela je vedno dovolj. Za malico je največkrat mešana enolončnica. Za kosilo pa otroci poleg juhe poleg vsakodnevnih obrokov dobijo še meso, krompir, solato in sadje. Zelo radi imajo makaronovo meso. Vsakih 14 dni dobijo tudi ribe, da je jedilnik čimbolj pester. Seveda se prehrana nekdaj in danes sploh ne more primerjati. Včasih je bila le-ta zelo preprosta, tudi meso je bilo le redkokdaj na mizi. Sedaj je pa prehrana popolnoma drugačna in le malo je takih otrok, ki s tovrstno prehrano ne bi bili zadovoljni." Vi že toliko let skrbite za to, da otroci niso lačni. Ali so pa tudi otroci za to kaj zadovoljni? Kako se spominjate prvih generacij otrok, ko ste prišla v službo v Domžale? „Otroci so vedno živahni, k čerriei glavnem vpliva zdravje. Seveda so bili otroci včasih, ko še ni bil tak standard, bolj pridni, bolj boječi, pa tudi bolj disciplinirani. Seveda so sedaj veliko bolj živi in na žalost tudi manj ubogljivi. Vesela pa sem, ko se marsikateri nekdanji otrok, veliko je seveda že poročenih, ustavi in se na kratko pogovori z menoj o tem, kako je bilo včasih, ko je bil še v šoli, lepo in da sem k temu vzdušju na šoli tudi jaz pripomogla. Tega sem še kako vesela." Kakšen je pa sedaj odnos do prehrane na šoli? „ Vsekakor se moramo za dobro počutje v prehrani otrok na šoli Šlandrove brigade v Domžalah zahvaliti tovariši« Ivici Fabči-čevi, ki skrbi za prehrano na šoli in pripravlja jedilnike, ki jih na sestankih predlagajo tudi otroci sami. Seveda je za dobro počutje nadvse važno tudi dobro počutje v kolektivu. Priznati moram, da se v tem kolektivu kar dobro počutim. Če se spominjam prvih let, ko sem bila še zaposlena v I. Osnovni šoli Domžale, je bilo takrat delo dosti težje, kot je to sedaj. Dosti težje je tudi še bilo, ker na nekdanji I. Osnovni šoli ne,kdaj tudi še ni bilo centralne kurjave. Zato je bilo treba drva in premog znositi v koših in košarah. Lažje je bilo ko je za to skrbel kurjač. Delala sem skoraj ves dan. Tudi prostih sobot ni bilo. Sedaj ko sem starejša, mi mlajše kolegice nemalokrat priskočijo na pomoč, tako da lažje opravljam svoje delo in ga bom seveda morala že kmalu prepustiti mlajšim." Kaj pa vaša družina? ,,Precej let je že, kar mi je umrl mož France. V zakonu sta se nama rodila sin Mišo in hčerka Valentina. Sin Mišo je zaposlen v Slovenijalesu, hčerka Valentina je bila pred leti zaposlena pri Napredku, sedaj pa je zaposlena v pisarni Kartonažne tovarne v Ljubljani. En vnuk obiskuje drugi letnik šole v Litostroju, drugi bo pa letos končal 8. razred osnovne šole v Domžalah. Pripomniti moram, da sta otroka kakor tudi vnuki pridni, zato sem tudi zadovoljna in srečna." Čeprav Nada Peršolja svoje delo še vedno redno in vestno opravlja pravi, da ji ne gre več tako od rok kot pred leti. To je čisto naravno. Temu so seveda krive številne bolezni, ki jih je morala prestati, v veliki meri pa tudi triletno prisilno delo. Ima tudi sladkorno, večkrat je imela že tudi pljučnice, pa operacijo žolča. Upa, da bo lahko še naprej tako pridno delala, saj je v dobrem kolektivu. Veliko je tudi to, da živi skupaj s hčerko Valentino, s katero se dobro razumeta. Se vedno jo pa vleče v nekdanjo domovino, ki je daleč. Pravi, da jo bo le še težko kdaj videla. Želimo ji predvsem zdravja. Tone Ravnikar i PODJETJE ZA PTT PROMET, n. sol. o., LJUBLJANA TOZD PTT DOMŽALE, n. sol. o., Domžale 61230 DOMŽALE, Ljubljanska 74 i I i Vrstni red priklopov 1000 telefonov v Domžalah______ Na podlagi sklepa konference delegacij SIS PTT prometa z dne 20.12.1985 so izdelali vrstni red priklopov 1000 telefonskih priključkov v Domžalah. Po tem vrstnem redu bodo priklapljali telefone kot sledi: 1. Delovne organizacije 2. Individualni telefonski naročniki po krajevnih skupnostih: — Simona Jenka — Jarše Rodica in ulice severno od zvezne ceste - Toma Brejca Vir - Trzin - Venclja Perka — Krtina -Dob - Slavka Šlandra — Ihan. Gradnja telefonskih priključkov se bo pričela po prejemu uporabnega dovoljenja in sicar po izvršenem tehničnem prevzemu, ki je bil preložen zaradi vremenskih razmer (sneg). Pričetek priključevanja je zato predviden v drugi polovici februarja 1986. TOZD PTT DOMŽALE Center gradnje naročnikov — TOZD Telekomunikacije i I Na mengeški posti je vse v redu Mengeška pošta deluje v okviru domžalskega poštnega tozda, kamor spadata poleg Domžal tudi Kamnik in Vodice. V zadnjih letih se je poslovanje v Mengšu najmanj podvojilo, kar je spremenilo tudi prenekatero drugo podrobnost, za kar pa posebno starejši krajani nimajo posebnega posluha. Z osemdesetimi telefoni, ki jih pravkar montirajo v Mengšu, bo zaključeno srednjeročno obdobje, torej vse tja do 1990. leta. Sicer pa meni upravnica mengeške pošte, Anka Pibernik, da poteka delo po delovnih načrtih in torej ni veliko posebnosti pri njih. Morda bi za začetek na kratko posegla v zgodovino mengeške pošte... Kot veste, smo lani praznovali - z manjšo razstavo — 125-letnico mengeške pošte. Eden izmed pomembnih zadnjih mejnikov je leto 1978, ko smo se preselili v adaptirano stavbo, kjer je delo veliko lažje. Za poslovnimi prostori imamo še dvoje skladišč, tako da bi se v skrajnem primeru lahko razširili tudi tja, vendar za sedaj ni te potrebe. Koliko uslužbencev vas je pravzaprav vseh skupaj? Na mengeški pošti nas je skupno 12, pet na „šalterjih" in sicer Štefka Gradišek, Urška Kepic, Inna Jagodic, Fani Car, Ema Omovšek in Karmen Zalar ter pet pismonoš oz. dostavlja-čev: Marko Jerič, Šmarjan Ilija, Boro Kovjevič, Janez Peterca in Franjo Vrhovnik, pri nas pa dela polovični delovni čas tudi snažilka Monika Novak. Vas je dovolj ali premalo? Če ne bi bilo bolniških in porodniških, potem nas je dovolj. Ker pa vedno pride kaj vmes, si moramo pomagati z izposojenimi kadri, kar je seveda za stranke in tudi za nas manj prijetno. Kako je s pismonoši, dostavljači? Jih je težko dobiti? Zaenkrat nimamo težav, čeprav je to res težko terensko delo, vedno več je pošiljk, močno jih vabi tudi bližnja močna industrija, negativno vplivajo na delo tudi zadnji poštni ropi na Gorenjskem ... Imamo pa srečo, da so naši dostavljači predvsem domačini. Lahko bi bile tudi ženske, a med njimi ni zanimanja za ta poklic. Upajmo, da do sedaj bolje, ko smo pismo-nošam popravili plače. Kakšno območje pokrivate? Mengeški raznašalci pokrivajo vso mengeško krajevno skupnost, zraven pa tudi Trzin. Od lanske jeseni naprej nosimo trikrat tedensko pošto tudi na Dobeno. In s kakšnimi težavami se srečujejo dekleta za okenci, na šalterjih? Slišati je, da vsi krajani niso zadovoljni z njihovo prijaznostjo . . . Tudi za te očitke vemo, vendar je vmes nesporazum: vse delavke pridejo iz šole, kjer jih učijo pravilnega poslovanja, kamor pa spada tudi to, daje treba od dvigu denarja pokazati osebno izkaznico, da mora obrazec izpolniti vsak občan sam itd. To je treba pač upoštevati, čeprav nekaterim starejšim krajanom morda ni prav. Toda treba je vedeti, da se je Mengeš v zadnjih letih, s Trzinom vred, povečal za še enkrat, toliko več je tudi neznanih obrazov, zato je treba pač delati popolnoma po poštnih pravilih. Sicer pa sama svojim dekletom kar naprej govorim, naj se zavedajo, da so one v službi strank in ne obratno. Trudimo se, da bi ugodili vsem; res pa je, da je v zadnjem času veliko več pošiljk, posebno obrtniki veliko pošiljajo tuci pakete,kar je ceneje kot vožnja. Kako je v mengeški krajevni skuj -nosti z novimi telefoni? Ne preveč rožnato. Pravkar napeljujejo novih osemdeset priključkov, v glavnem po sistemu dvojčkov, to pa j, vse za to srednjeročno obdobje rjo leta 1990. Po načrtu ima zdaj prednost kamniška enota, kjer je resničri,o porazno stanje. Zakaj je s telefonom večkrat težk; „priti" iz Mengša? Menim, da je po decembru 1985 precej bolje, torej po tistem, ko je bih dana v Domžalah v promet nor,; centrala in je zdaj več spojnih poti. V koliko dneh raznosite Občinsid poročevalec? Ker gre za manj nujno pošiljko, kot jo imamo kvalificirano, v dv«h dneh. To tudi redno delarno. Lani, 1 o se je to močno zatikalo, smo OP dobivali iz Domžal s petdnevno zamudo, kar imam vodeno tudi v svojem delovnem dnevniku. Ali se na naši pošti lahko dobijo tudi serije znamk? Seveda. Imamo 65 filatelistov, ki jih sproti obveščamo o novih serijah znamk za zbiratelje. Tudi to teče brezhibno. Kaj bi svetovali strankam, da bi delo teklo še bolj tekoče? Dela je res veliko, posebno z denarjem. Toda vrste so pri nas še vedno manjše kot na banki, kar je seveda razumljivo, saj nimamo takšne prostorske stiske. Dekleta na okencih se bodo še naprej trudila, da bi čim hitreje ustregla vsem strankam, seveda po predpisih, ki nam jih predpisuje naša služba. Pismonošem pa bi veliko pomagali, čefbi imeli vsi občani ob dostopmhT&teh nameščene nabiralnike, iako da bi bila dostava možna ob vsakem vremenu/brez težav, v obojestransko zadovoljstvo. Ivan Sivec J Na prireditvi, ki jo je vodil Vili Vodopivec, je nastopila tudi predstavnica Društva upokojencev Domžale (na sliki) Predlog za nova vodstva tudi SIS materialne proizvodnje Skladno s potekom priprav na volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je v naši občini potekalo tudi evidentiranje delovnih ljudi in občanov za delegate v samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. V krajevnih skupnostih so bili tako za delegate evidentirani naslednji delovni ljudje in občani, katere njihove krajevne skupnosti predlagajo tudi za opravljanje nekaterih odgovornejših dolžnosti v Samoupravni komunalni interesni skupnosti oz. Skupnosti za ceste v naši občini: SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST za predsednika zbora uporabnikov - Peter PENGAL, KS Slavka Šlandra za predsednika zbora izvajalcev - Marjan ca LAVRIČ, Komunalno podjetje Domžale za podpredsednika zbora uporabnikov - Alojz RAVNIKAR KS Blagovica. OBČINSKA SKUPNOST ZA CESTE DOMŽALE za predsednika - Bogo GERMOVŠEK, KS Vrhpolje Zalog za predsednika zbora uporabnikov - Franc BLATNIK, KS Lukovica za namestnika predsednika zbora uporabnikov - Aleš JERNEJ, KS Mengeš za predsednika zbora izvajalcev - Draga LAVRIČ, Cestno podjetje Ljubljana za namestnika predsednika zbora izvajalcev - Vlado STARBEK. ENERGETSKA SKUPNOST DOMŽALE KAMNIK za predsednika - Milan RUGELJ, Domžale za podpredsednika - Blaž SKOK, Kamnik za predsednika zbora izvajalcev Janez ZORMAN, Elektro Ljubljana. OBČINSKA SKUPNOST ZA CESTE Zap. štev. IME IN PRIIMEK Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN EVIDENTIRAN Zap. štev. IME IN PRIIMEK Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN EVIDENTIRAN 1. 2. 5. 6. 7. 8. 10. 12. Anton CERAR 1912 Dušan ČOKL 1945 (Odbor za dejavnost indiv. in kolektivne rabe) Janez DIMEC 1947 (predsednik odbora za dejavnost individualne in kolektivne rabe) Franc GORŠE 1938 (Odbor za sploš. kadrov, in finančno ekonom, vprašanja) Pavle GRANDOVEC 1927 1923 Zalog pod Trojico upokojenec 12 Prelog 41 Loka pri Mengšu Utok Kamnik Na ulicah 6 1941 1920 1927 Domžale, Trdinova 4 Dob, Erjavčeva 2 Domžale, Vodovodna 5 Selo 7 Mengeš, Zadružni ška 25 Vir, Robbova 5 Kmetijska zemljiška skupnost skupnost Domž. Mlinostroj Domžale upokojenec upokojenec KS Vrhpolje Zalog KSIhan KS Mengeš KS Slavka Šlandra 1. Jernej ALEŠ (namest. preds. ZU) 2. Slavko BAJEC (odbor za financ, zadeve) 3. Franc BLATNIK 4. Franc CAPUDER 5. Jože CILENŠEK (Odbor za pripravo planskih aktov) 6. Mlan DE1SINGER (Odbor za samoupravno delavsko kontrolo) 7. Bogo GERMOVŠEK 8. Franc GRAJ ZAR 1946 Topole 8 1943 1929 1950 1936 1934 1929 Domžale, Kaj uho va U Lukovica 49 samostojni obrtnik upokojenec Agrotehnika Gruda Sp. Prapreče 1 Petrol Ljubljana Domžale, Zoranina 7 Domžale Rojska 21 Komunalno podjetje Domžale ČGPDELO Ljubljana Zg. Javorščica 12 LB Gospodarska banka 1933 Vir, KS Mengeš KS V. Perka KS Lukovica KS Lukovica KS Slavka Šlandra KS Slavka Šlandra KS Vrhpolje - Zalog KS Vir 1952 Mala Loka 25 1946 1956 1939 1927 1920 Mengeš, Planinka Kamnik Cankarjeva 16 Domžale, Pot za Slovenija projekt Bistrico 23 Ljubljana Trzin, Mengeška21 KS Trzin Trzin, Jemčeval5 upokojenec Domžale, Tabor 4 upokojenec 1946 Domžale, Domžale, Koširjeva 6 ŽG, Gradbeno podjetje Ljublja Skupne službe SIS Domžale Domžale, upokojenec Prešernova 43 KS Venvija Perka Franc HABJAN (predsednik skupščine) Janez HRIBAR Marko HRIBAR (predsednik skupščine) Alojz KOŠIR (Odbor za dejavnost indiv. in kolektivne rabe) Martina LAMBERGAR (Odbor za spi. kadrovska in finan. ekonomska vprašanja) Kostja MODEC (Odbor za spi. kadrovska in finan. ekonomska vprašanja) Franc NAHT1GAL (Odbor za dejavnost indiv. in kolektivne rabe) Ivan NOVAK Ivan OREL Albin PAVLIN (Odbor za dejavnost indiv. in kolektivne rabe) Peter PENGAL (predsednik zbora uporabnikov) Pavle PEVEC 1952 (Odbor za utrjevanje in razvoj samoupravljanja) Jože POGAČNIK 1916 (predsednik skupšč., predsednik odbora za dejavnost individua!, in kolektivne rabe) Alojz RAVNIKAR Jože RIBIČ Marjan RUČIGAJ (Odbor za samouprav, delavski nadzor) Zvone SLOVNIK Stane ŠTIFTAR Marjan TAVŽELJ (Odbor za utrjevanje in razvoj samoupravljanja) Emil TOMC Marjan VODNIK (Odbor za utrjevanje in razvoj samoupravljanja) (Odbor za dejavnost indiv. in kolektivne rabe) Stanislav VRHOVEC (odbor za SLO in DS) Franc ZORMAN (odbor za spi. kadrov, in finan. ekonomska vprašanja) Rudi ŽAVBI možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v Samoupravni komunami interesni skupnosti, Občinski skupnosti za ceste in Energetski skupnosti v občini Domžale Na osnovi pregleda evidentiranih možnih kandidatov za opravljanje odgovornejših funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje v občini Domžale je bil v okviru predsedstva in odbora za individualno in kolektivno rabo pri S KIS Domžale usklajen ožji izbor, o katerem naj bi razpravljale vse delovne .organizacije in krajevne skupnosti: SKIS DOMŽALE za predsednika - Franc HABJAN KS Venclja Perka Domžale za podpredsednika - Pavle GRANDOVEC, KS Dob (Odbor za pripravo Jurčičeva 12 KS Vendja Perica planskih aktov) 9. Franc HABJAN 1923 Domžale, upokojenec KS Venclja Perka KS Vendja Perka (Odbor za samouprav, in Vodovodna 5 organizac. ter kadrovske zadeve) KSIhan 10. Ivko HRIBAR 1939 Brdo 15 kmet KSIhan KS Mengeš 11. Janez HROVAT 1939 Gradišče 35 samost. obrtnik KS Lukovica 12. Mihaela KOLENC 1926 Domžale, upokojenka KS Slavka Šlandra KSVir (odbor za samoupr. in Cesta padlih borcev 56 organizacijske ter kadr. zad.) 13. Martina LAMBERGAR 1952 Mala Loka 25 KSIhan KSIhan (Odbor za finančne zadeve) 14. Stane LUŽAR 1927 Mengeš, Trak Mengeš KS Mengeš (odbora za pripravo planskih Liparjeva 33 KS Mengeš aktov; odbor za finančne zad.) 15. Angela MALIN 1957 Mala Loka 14 KSIhan (odbor za pripravo plan. aktov) KS Slavka 16. Karel NAROBE 1944 Domžale, Mlinostroj KS S. Jenka Šlandra (namestnik preds. ZU) Študljanska Domžale 17. Janez OTRIN 1930 Domžale, Termit Domžale KS Venclja Perka KS Trzin (predsednik ZU) Varškova 6 KS Slavka Šlandra KS Trzin 18. Milica PODBREŽNIK 1930 Domžale, upokojenka KS Venclja (odbor za finančne zadeve) Ulica 3. sept. 4 Perka 19. Jože RUS 1948 Rova 61 KS Rova 20. Vlado STARBEK 1938 Selo 7a Cestno podjetje KS Ihan KS Slavka Ljubljana Šlandra 21. Milan VIDMAR 1954 Domžale, Skupne službe KS Venclja Perka KS Slavka Šlandra (odbor za SLO in DS) Ljubljanska 54 SIS Domžale 22. Jakob ZANOŠKAR 1917 Količevo 36 upokojenec KSVir 1938 Podsmrečje 2 Stol Kamnik KS Blagovica 1961 Hrib 6 KS Velika vas - Dešen 1941 Loka pri Mengšu FADIP KS Mengeš Na ulicah 48 Ljubljana 1939 Ihan 95 SI ovni k Marta Ihan KSIhan 1934 Domžale, Litostroj KS S. Jenka Antona Skoka 19 Ljubljana 1935 Mengeš, Elektroelementi KS Mengeš Zavrti ll Izlake Kamnik 1942 Rova 48 Temeljno sodišče KSRova Ljubljana 1938 Domžale, DSSS KS KS Venclja Perka Vodovodna 15 Domžale 1921 Domžale, upokojenec KS Venclja Perka Prešernova 32 1927 Vir, Gubčeva 13 upokojenec KSVir 1942 Rodica, RS Zveze sindikatov KS Jarše — Petrovčeva 16 Slovenije Rodica OŽJI IZBOR Med zimskimi počitnicami so v domžalski knjižnici pripravili za otroke osnovne šole in predšolsko mladino zanimiv program. Na sliki otroci preko televizije — videa gledajo film Kekec. Škoda je le, da ni na voljo več prostora, saj bi si lahko prireditve ogledalo še več mladih... Pred dnevi je bila v Delavskem domu na Viru zabavna prireditev za starejše občane PRIZMA OPTIMIZMA, ki si jo je ogledalo mnogo občanov. Uradni list občine Domžale prinaša: V Uradnem vestniku občine Domžale, številka 11. z dne, 18.11.1986 je bilo objavljeno: - Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale - Sklep; s katerim se sprejme sprememba proračuna občine Domžale za leto 1985 - Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Domžale za leto 1985 - Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Domžale - Sklep o povišanju cene skočnine za naravni pripust krav, telic in svirrj - Sklep Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale s katerim se določi prispevek za priključitev na javno komunalno omrežje. V uradnem vestniku občine Domžale, številka 12. z dne, 20.12.1985 je bilo objavljeno: - Odlok o imenovanju novih ulic v nasehu Mengeš - Sklepi sprejeti ob obravnavi poročila o stanju v osnovnem šolstvu, ki jih je pripravila začasna Medzborovska komisija za oblikovanje predloga sklepov s področja vzgoje in izobraŽevanja. - Sklepi sprejeti ob obravnavi kriterijev in meril za delitev sredstev krajevnim skupnostim za redno dejavnost iz proračuna v obdobju 1986-1990 - Sklep o razrešitvi in imenovanju Občinske volilne komisije - Sklepi o imenovanjih - Odredbo o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale - Sklep o ceni storitev Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov - Sklep o oblikovanju, sestavi in delu koordinacijskega odbora za svobodno menjavo dela - Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Lukovica - Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu KS Vrhpolje - Zalog. V Uradnem vestniku občine Domžale številka 13. z dne, 27.12.1985 je bilo objavljeno: - Sklepi sprejeti ob obravnavi dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 - Sklepa sprejeta ob obravnavi osnutka družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 - Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Domžale za obdobje 1986-1990 - Odlok o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini Domžale za čas od 1.1.1986 do 31.12.1986 - Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 - Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 - Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - Odlok o začasnem plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost - Sklep sprejet ob obravnavi Dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 - Sklep sprejet ob obravnavi Družbenega dogovora o namenski uporabi turistične takse - Odlok o proračunu občine Domžale za leto 1986 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - Odlok o davku na promet nepremičnin - Sklepi sprejeti ob obravnavi poročila o izvajanju IV. občinskega samoprispevka - Sklep s katerim se daje soglasje k sprejemu statuta Osnovne šole Edvard Kardelj Trzin - Sklep o imenovanju - Sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale za obdobje 1986-1990 - Sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske skupnosti za ceste Domžale za obdobje 1986-1990 - Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1986 dalje. PETER ZUPAN je doma iz Moravske doline, svojo izvoljenko pa si je našel v KS Blagovica v vasi Petelinjek, kjer si je ustvaril topel dom. Obiskat sem ga na domu; prijazno me je sprejel. Takoj se vidi, da gre za urejeno, mlado slovensko družino /Hčer vidim pri TV, sina pa pri knjigi, žena pri štedilniku, oče Peter pa pri večerji 2ena je trgovka in dela v Blagovici, v Napredkovi poslovalnici. Nekaj uvodnih besed in pogovor je stekel. Peter, povej ml, kakšna je bila tvoja pot do šoferja avtobusa in koliko let že voziš? Pričel sem v Ljubljani pri SAP-u kot sprevodnik na progi Ljubljana — Moravče. Kake pol leta kasneje sem šel v šolo za poklicne šoferje. Tri leta sem vozil tovornjak pri SAP-u, širom po Sloveniji in Jugoslaviji sem potoval. Premalo sem bil doma, zato sem se odločil in zamenjal službo. Začel sem voziti betonsko črpalko pri GIP Obnovi. Z izpitom za avtobus pa sem pričel pri Integralu TOZD Obmestni promet na progi Ljubljana - Blagovica -Ljubljana, kjer vozim sedaj že 7 let. Ali se ti zdi, da je to delo zoprno, nevarno, težko, prezahtevno ...? Ja, ta služba zahteva več kot celega človeka, saj moraš voziti in kasirati obenem. Odgovarjaš za vozilo in ljudi. Naporno je predvsem psihično. Vsak dan se vozim v Ljubljano. Opazujem potnike; kaj meniš ti o njih? Potniki so zelo različni. Moram jih sprejeti kot potnike, so pa eni dobre volje, drugi slabe, vinjeni, ostareli, invalidi, itd. Do vseh moram biti enak. So nekateri, ki ne poznajo sedanjega načina dela. Imam pač vozni red, potniki pa včasih iščejo po vseh žepih, torbicah in cekarjih denar, namesto da bi imeli že pripravljenega. Temu sledijo zamude in nejevolja je tu. Najraje vozim tiste, ki se vozijo vsak dan. Pri Integralu imate mnogo različnih avtobusov. Kaj o tem meniš ti? Vozni park imamo različen, tu mislim na tipe avtobusov; so pač vozila različnih proizvajalcev. Ravno tako pa je z šoferji. Zbrani smo z vseh koncev Slovenije, celo Jugoslavije. O šoferjih samih je težko govoriti. Različni smo pač. Kako se počutiš, ko voziš do 100 otrok v šolo in nazaj? Kaj misliš o njihovi vzgoji, denimo srednješolcev, ki se vozijo v Domžale in Ljubljano? Vsi so potniki, na njih moramo seveda paziti, še posebej na to, kaj vse mi počno v avtobusu. Prav bi bilo, da bi jih starši in šola kaj naučili o lepem vedenju. Eni so dostojni, drugi pa premalo osveščeni, da so na avtobusu. Zlepa se ne zgodi, da bi starejšemu odstopili prostor, da bi se zavedali, da škode ne smejo delati. Tako po-gostoma režejo sedeže, uničujejo in ne vedo, da se danes vozijo šolarji, jutri m pojutrišnjem pa se bodo vozili z istim avtobusom kot odrasli ljudje. Sram jih bo, ko si bodo ogledali svoje početje iz mladostnih let. Rad vidiš, da je avtobus vedno poln? Vedno bi želel, da je potnikov toliko, kolikor ima sedežev in stojišč. Vse ostalo je pretirano, slabo za potnike in avtobus. V zimskih mesecih je včasih ob konicah nemogoče. Kakšen je tisti dan z avtobusom, ko denimo, zaspiš? Moram reči, da ne vem, saj v 7 letih nisem še nikoli zaspal. Zgodilo pa se mi je samo enkrat, ko se je žena zmotila in naravnala uro za celo uro kasneje. BI še kaj rad povedal o sebi, svoji KS, kjer si član sveta. Te to delo veseli? Službe sploh ne mislim menjati, doma sem, dom imam urejen. V KS pa fizično pomagam, kolikor morem. Toda funkcije me ne veselijo preveč. Kaj si v letu 1986 najbolj želiš in kaj sporočaš potnikom? Predvsem zdravja, mir in zadovoljstvo med ljudmi Potnikom pa želim: držite se voznega reda, pripravite denar, tako se bomo vsi skupaj zadovoljni in varno vozili v službo, po opravkih itd. Pa srečno 1986. leto. Zelo upam, da bom kdaj doživel, da bodo avtobusne postaje asfaltirane... Morda kdaj... Malo zgodovine, Brane/ Najprej sem šel za sprevodnika, kasiral sem na progi Ljubljana - Blagovica -Trojane. Ko sem opravil izpit za poklicnega voznika, sem pet let vozil tovornjak pri Alpetouisu iz Škofje Loke. Proge so bile različne, v glavnem domače, tu mislim špedicijo po Sloveniji. Tovornjak sem vozil 5 let, potem se položil izpit za avtobus, šel sem k Integralu TOZD Obmestni promet na progo Ljubljana - Blagovica - Ljubljana, kjer sedaj vozim že 9. leto. Kaj pa delo, opiši pni ga? Vsako delo ima svoje specifične lastnosti. Fizično ne trpim, zato pa je prisotna bolj psihična obremenitev. Odgovornost je velika, saj voziš ljudi in tudi na avtobus je treba paziti, saj ni samo za en dan. Z ljudmi je težko, ne res? Vsi šoferji ne moremo biti enaki, vsak je drugačne narave, vsak ima včasih svoje osebne težave, itd. Z ljudmi je pač tako: včasih je treba malo več potrpeti, raje kako „požrem", saj pride drugi dan, pa je zopet kaj drugače, recimo boljše ... Odgovornost mora biti precej velika.. . Odgovarjam za vse, še bolj kot za svoje. Jaz sem potnike sam navadil na malo reda, tako da se kar primerno vedejo. Potnikov iz Črnega grabna ne morem kaj preveč kritizirati, v redu so, saj jih poznam. Seveda od Domžal do Ljubljane je pa drugače. O njih in njihovem vedenju ne bi govoril, saj sami vidite, ko se vozite. Imaš rad poln avtobus? Raje vidim, da je poln, samo ne preveč, ker se dela škoda na avtobusu, pa tudi vožnja ni več vama. Kdaj zamudiš? Kako je tak dan? Ves dan imam malo pokvarjen, traja pa nekaj ur, da pridem na red in se otresem te neljube napake. Samo živemu človeku se vse mogoče zgodi... Kaj pa gneča, je velika? Skrbi me in se trudim, kolikor morem, da jih ne bi bilo preveč v avtobusu. Reči pa moram nekaj: najhuje je v Domžalah, ko prideš na postajo, še ne kaže, da je toliko ljudi. Ampak ko se avtobus ustavi in potniki začnejo kar leteti z vseh koncev skupaj, da ni ne konca ne kraja. Včasih rruslim, da grejo zadaj ven pa zopet spredaj noter. Novo leto je začeto, kaj si želiš? Da bi bili še naprej isti odnosi, če že ne boljši, da bi bil mir na svetu, da bi bili vsi zdravi in se varno vozili z nami. To! TONE KROPIVSEK je doma iz sosednje KS Trojane. S svojo soprogo si je zgradil hišo in se preselil k nam v Petelinjek v KS Blagovica. Tudi njega sem dobil doma, „igral" je vlogo varuhinje. Žena je popoldan v službi v Tosami, tako se menjava vsak teden. Drugače se tod okoli ne da reševati problema otroškega varstva. Tudi s Tonetom sva se kar hitro pomenila, zakaj takoj je bil pripravljen za pogovor. Tone, kakšen je tvoj začetek? Po odsluženju JLA sem se zaposlil pri SAP Globus Špedicija. Vozil sem tovornjak, največ na relaciji Ljubljana - Reka. Nekje okrog let 1979, 1980 pa sem pričel voziti avtobus pri Integralu v TOZD Obmestni promet Ljubljana - Blagovica - Ljubljana. Tu vozim že šesto leto. Kakšno je tvoje delo? . Fizično ni preveč težko, psihično pa zelo živčno. Napet si ves dan, vožnja je precej enolična. Pa potniki.. . Potniki so različni, nekateri se sploh ne znajo obnašati ali pa se nočejo. Mi se trudimo kolikor moremo, vendar prave kulture ni. Včasih tudi potrpežljivosti ne. ZaL Tudi šoferji imate slabe živce. Mnogokrat ____ Ja, res je. Vsi nismo enaki, nekateri so znervirani zaradi potnikov in gostega prometa na cesti, drugi imajo zopet slabo zdravje itd., ja različni smo, pa kaj moremo ... Velika je skrb za varno počutje otrok... Za otroke je skrb še znatno večja. Na otroke je treba paziti še bolj, kot na ostale potnike. Njihovo vedenje je večkrat slabo kot dobro. Pozdravljati ne znajo, znajo pa metati opazke na šoferja in ostale potnike. Tudi škodo nam delajo, režejo sedeže, lepijo žvečilni gumi in ne vem kaj vse še; vsega pač ne vidim. BRANE GABROVEC je doma iz Kranjega Brda nad Krašnjo, v Lukovici pa si je sezidal hiši, skratka, ustvaril si je dom, družino, ima pa tudi dva mlada korenjaka. Čas mi ni dopuščal, da bi ga obiskal na domu, da bi videl kaj počne. Kadar ima službo popoldan, pravi, mora doma skuhati kosilo. Žena je zaposlena blizu, je poštarica na PTT enoti v Lukovici. Z Branetom pa sva se pogovarjala kar v avtobusu, pol ure je imel časa v Ljubljani na postaji, druge pol ure pa v Blagovici. Tako je najin pogovor stekel kar na delovnem mestu. Kaj se vam ne zdi prav? Ne zdi se ini prav, da vozimo znotraj Krašnje. Vsi otroci so namreč izpostavljeni Na nedavnem občnem zboru so domžalski nogometaši pregledali svoje delo v zadnjem obdobju, ko je delo kluba vodil predsednik Darko Gognjavec. V tej analizi dela je bilo ugotovljeno, da je bil storjen velik kakovosten korak naprej in to v sorazmerno zelo kratkem času. Moštvo NK Domžale je v tem obdobju napredovalo iz takorekoč najnižje podzvezne konkurence v slovensko republiško ligo in je tačas med najboljšimi slovenskimi klubi. Več razlogov je za to: Prvi razlog takšnemu uspehu kluba je izredno angažiranje celotnega vodstva kluba, drug razlog je v izrazito strokovnem delu celotnega terenskega tea ma, ki je pod vodstvom DIMITRIJA SRBUJA dosegel tako raven strokovnega dela v klubu, kakršno nemara zastonj iščete v drugih slovenskih mestih. Tretji razlog pa je v deležu, ki ga je klubu prispeval tako v igralskem, trenerskem in človeškem smislu Nikola Jovanovič. Igralec, trener in pomočnik Srbuja je eden graditeljev uspeha moštva; pri tem mu ni bil primaren osebni prestiž, temveč uspeh kluba, mladih, s katerimi je delal. Nogometaši so na občnem zboru opredelili tudi svoje delo za naprej. Posebnih, še večjih „apetitov" glede plasmaja ne kaže imeti. Velik uspeh bo, če bodo nogometaši zadržali sedanji položaj na lestvici. Glede prihodnje tekmovalne sezone pa bi kazalo razmisliti oz. se bo treba opredeliti ali bi konkurirali za nastop v medrepubliški ligi (nastop 6 moštev iz Slovenije) ali pa bi se nevarnostim ob cesti od Prevoj do Trojan. Cesta je zanikrna, umazana, prometni znaki tudi, označbe na cesti so slabe. V Blagovici so obljubili izvozni pas za lažje obračanje, pa nič od tega. Vam je všeč, če je avtobus poln? Dobro je, da je poln, samo če pa je preveč nabit, ni dobro za avtobus, še manj pa za šoferje. Tisti, ki sam kasira, težko zmore vse. Povejte še kaj o svoji službi, nagrajevanju? Služba je služba! Voznega reda 'se držim, kolikor morem, kolikor mi dopuščajo vozne razmere in pa vedenje potnikov. Plač nimamo vsi enakih. Je pa res nekaj: proga. Blagovica - Ljubljana je najslabše plačana, mnogo potnikov nam odvzame zelo gost medkrajevni promet. Službe ne mislim menjati, posebno ne sedaj, ko sta otroka še majhna. Sodelovanje v KS pa tudi še ne pride v poštev, zaradi otrok, kasneje pa morda. zadovoljili z relativnim korakom nazaj in tekmovali v oslabljeni republiški - slovenski ligi. Ta odločitev pa seveda ne more biti odvisna od nekaj delujočih v klubu, temveč od celotne družbene in gmotne pomoči klubu. Na račun tekmovalnih uspehov ni bilo zanemarjeno delo z mladimi. Tako so uspeli dvigniti vzgojno raven, pričakujejo v perspektivi glede na resno delo tudi boljše tekmovalne dosežke mlajših kategorij. Z nogometom se ukvarja 80-100 mladih in sicer pod strokovnim vodstvom. Za nemoteno delo kluba obstojajo velike težave, saj sredstev vsekakor primanjkuje, da bi pokrili ves program. Od vseh slovenskih ligašev so še na najslabšem, vsaj glede dotacije TKS. Le-ta jim je lani namenila 680.000 din, zaradi različnih najemnin pa je prišlo do paradoksnega položaja, saj so morali nogometaši istemu naslovu vrniti 700.000 din!! Sicer imajo na način financiranja športa pripombe. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da je bilo lani nerazdeljenih kar nekaj milijonov (novih!) dinarjev? Nogomet ima danes v Domžalah prednostni znak, saj po kakovosti skupaj z nekaj drugimi športi to tudi zasluži. Občani vse bolj hodijo na tekme, tako bo tudi letos, ko bodo 3 x zapored že na začetku prvenstva igrah doma. Obiščimo te prireditve. Zanimiv in uspešen start si želijo, zlasti drugo (uspešen), pa jim ob občnem zboru želimo to tudi mi. Blagovški šoferji pred avtobusom (z leve proti desni): Brane Gabrovec, Peter Zupan in Tone Kropivšek. Predstavljamo šoferje avtobusov iz Blagovice VABILO k skakalnemu športu: M I Vabijo pionirje — skakalce | I - I :gg V bližini Domžal, Ihana, Prevoj in drugih krajev je m, zgrajenih več manjših skakalnic, namenjenih cicibanom. §£• Na teh skakalnicah pa se le malokdo „udejstvuje" — M zaradi pomanjkanja znanja nemara. Da bi bilo pionirjev - i|g skakalcev več, vabijo vse zainteresirane šolarje letnikov H rojstva od 1976 do 1979, da se vključijo v redno vadbo || :j§g skakalnega športa in to pod strokovnim vodstvom. |$ ijijg Zainteresirani šolarji ali njihovi starši lahko pokličejo §j| ^ za vse preostale inforamcije na tel. 721-585a/i pridejo na ||l jiijjl naslov Bitenc, Zoranina 16, Domžale. |j$ gjg Edini stroški, ki jih morajo starši poravnati, je letna jH članarina 500 din in pa nakup čevljev — polpancarjev. s| M Vse ostale stroške nosi SK TERMIT IHAN. M M VABLJENI! M >;s;:k %w ....^.......v........'Jmm^immpmf Ob občnem zboru domžalskih nogometašev: Tekmovalni uspehi, vendar tudi delo z mladimi SANKUKAI KARATE Uspešno tekmovalno leto 1985 V letu 1985 so domžalski karateisti dosegli precej dobrih rezultatov. Na številnih tekmovanjih so dosegli vsaj eno od prvih štirih mest, na petih pa 1. ali drugo mesto. V Sankukai ekipnem prvenstvu so osvojili 1. mesto za leto 1985. Tekmovanje je bilo septembra v Domžalah. V zmagovalni ekipi so nastopali Slavko Šorotar in Darko Kotar, Jure Jerant ter Mojca Vrankar. Na zadnjem tekmovanju v letu 1985 v Komendi pa je bil na Sandukai turnirju v treh kategorijah uspeh že večji. V aboslutni kategoriji je Šorotar Slavko osvojil 1. in Kotar Darko 3. mesto. V kategoriji rumenih in oranžnih pasov pa Erhart Darko prav tako 1. mesto. Na republiškem turnirju ob dnevu JLA v Trbovljah pa je Darko Kotar na vse-stirnem prvenstvu zabeležil svoj največji uspeh 3. mesto. Vsekakor so rezultati razveseljivi, vendar pa upamo v letu 1986 še na kaj več VPIS V KARATE IN SAMOOBRAMBO Glavna skrb domžalskih karateistov pa seveda velja novim članom, članicam in pionirjem. Trenerji se namreč, trudijo imeti čimbolj kvalitetne in zanimive treninge. Če torej želite kvalitetno rekreacijo ali pa vrhunski trening zahtevnega in zanimivega borilnega športa, če želite ohraniti svoje telo bolj mladostno, zdravo in gibčno ter pridobiti nekaj več samozavesti v vsakdanjem življenju poizkusite s treningom karate j a in samoobrambe v Karate klubu Domžale. Programi treninga so pripravljeni na dolgoletnih praktičnih izkušnjah ter prilagojeni za moške, ženske in pionirje. Vadba je dvakrat tedensko za pionirje v zgodnejših ter za ostale v kasnejših večernih urah. Pristop in vsebina treninga sloni na modernem Sankukai karateju. To pa pomeni predvsem na spretnosti, hitrosti in izkoriščanju nasprotnikove moči -ter na pravilnem in pravočasnem reagiranju na nasprotnikov napad. To je izredno pomembno za obrambo pred fizično mnogo močnejšim nasprotnikom. Seveda se s treningom povečuje tudi sama fizična moč, gibljivost in spretnost ter kondicija. Vendar postopoma, da ohranimo čimvečjo hitrost in koordinacijo gibov. Takšen pristop k vadbi je ugoden tudi Oradi različne fizične in psihološke pripravljenosti novih članov in članic. Mnogo je namreč takih, ki se popreje s športom še niso aktivno ukvarjali, čedalje več pa je tudi starejših oseb. Ob zadostnem številu prijavljenih bomo formirali tudi skupino za trening tehnik iz dihalne gimnastike, ki imajo za osnovni cilj ohranjanje zdravja in vitalnosti. Te vaje so istočasno tudi vaje za samoobrambo, osnovni namen pa sproščanje telesa od vsakdanjih stresov. Za tiste, ki želijo vrhunski tekmovalni trening imamo posebno borbeno skupino, v IZŽREBANO NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE V petek, 24. januarja je bilo v prostorih Občinske konference SZDL Domžale žrebanje prispelih križank. Do zaključka razpisa smo prejeli 168 rešitev. Uredniški odbor je med pravilnimi izžrebal naslednje: 1. Jožica KOŠENINA, 61225 Lukovica 20 2. Lidija DIMC, De pala vas 35, 61230 Domžale 3. Anica ORAŽEM, Ljubljanska 80,61230 Domžale 4. Boris LUTAR, Tumše 39, 61233 Dob 5. Erna SIKOŠEK, Prečna 22, 61230 Domžale 6. Janez PIRNAT, Prešernova 3, 61230 Domžale 7. Matija OSOLIN, Vegova 3, 61230 Domžale 8. Sebastjan KRUŠNIK, 6125 Lukovica 15 9. Leopold FLIS, Prešernova 34, 61230 Domžale 10. Dejan CERAR, Taborska 22, 61230 Domžale. Nagrajencem čestitamo! Knjižne nagrade so prejeli po pošti Uredniški odbor katero se lahko vključijo, ko dosežejo nek osnovni nivo znanja. Tam je seveda trening povsem drugačen tako tehnično, fizično in psihološko, saj je dober karate borec izpostavljen zelo težkim fizičnim in psihičnim obremenitvam. PIONIRSKA ŠOLA KARATEJA je organizirana na Šlandrovi šoli, kasneje pa bo tudi na Venclja Perka. Pionirji imajo trening zopet po drugačnem programu glede na starost in znanje v karateju. S treningom pa lahko pričenjo ko dopolnijo 5 ali 6 let Glavni trener: Slavko Sorotar, mojster karateja 3. DAN Trenerji skupin: Kotar Darko, Erhart Darko. VPIS NOVIH ČLANOV, ČLANIC IN PIONIRJEV TER PIONIRK DOMŽALE: do 25. februarja v Hali KC v Domžalah ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure. LUKOVICA: torek in petek od 18. do 19. ure na OŠ Janko Kersnik Brdo, trener: Resnik Janez. JARŠE: torek in četrtek od 19. do 20. ure v dvorani INDUPLATI JARŠE, trener: Ivica Mršič Mengeš: torek in petek od 18. do 20. ure v prostorih TVD Partizan Mengeš trener: Miha Lavrič. VIDEO KARATE FILMI s treningov in tujih proizvajalcev bodo predvajani v času vpisa in po vsaki šoli v dogovorjenih terminih. Slavko Šorotar V SPOMIN 8. februarja mineva žalostno leto; ljuba mama, vsa si se razdala za nas otroke. Zelo te pogrešamo, naj bo lep spomin na te TEREZIJA POGAČAR iz Radomelj. Zahvaliti se moramo vsem tistim, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate svečke ter prikličete kdaj spomin nanjo. Žalujoči tvoji otroci. Mali oglasi Smučarsko društvo Termit kupi rabljen vozen kombi. Ponudbena tel. 721-585 SKAKALNI KLUB Termit Ihan Kupim rabljen pisalni stroj, lahko tudi starejši. Naslov v uredništvu. izvajama in popravljam elektro-instalacije, čistim in servisiram električne bojler je. Janez Otrin ml., Varškova 6, Domžale — tel. 721-653 popoldne. Rabljeno, uporabno mizarsko delovno mizo „Roblponk" kupim. Naslov v uredništvu — tel. 721-686. Prodam zgornji del pomivalnega korita. Mehle-Kovač Sašo, Ul. 7. avgusta 11, Dob. Zamenjam najemniško stanovanje: kuhinjo z dnevnim prostorom, velika soba in balkon - loža, s centralno (51 m2) za stanovanje v Domžalah, lahko starejše in malo mlajše. Soglasje. Suliberg Marjan, Krakovska 10 b, Domžale. Kravo (sivka bela) s teletom, starim 10 tednov, prodam. Mako-vec Ernest, Kranje brdo 1, Krašnja. V Loki ali Trzinu iščem varstvo za 2-letnega fantka. Tel. 737-632 po 16. uri. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Ena do dvakrat tednesko pomoč pri čiščenju hiše potrebujem. Tel. 737-769. Vaš dimnikar z ženo išče sobo s posebnim vhodom za dobo enega leta. V podjetju mi bodo v enem letu uredili stanovanjski problem. Ponudbena tel. 321-757. Hišo v neposredni bližini morja v Kopru zamenjam za hišo v Domžalah. Pismene ponudbe s kratkim opisom hiše v Domžalah pošljite na uredništvo Občinskega poročevalca, pp. 20, Domžale, pod šifro: „ Koper-Domžale". 4 88 Srce je dalo vse, kar je imelo, niti bilke zase ni imelo! V SPOMIN Dne 19. februarja mineva 2 leti bolečine in praznine zaradi nenadne smrti našega moža, očeta in brata JOŽETA SODNIKA Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavljate ob njegovem preranem grobu. Njegovi. I I I I I I I i i i i i v URNIK za širši program predzakonskega in zakonskega svetovanja za leto januar 1986 8 in 9 febntar 5 in 6 marec 5 in 6 april 2 in 3 maj 7 in 8 junij 4 in 5 julij 9 in 10 avgust 6 in 7 september 3in 4 oktober 1 in 2 november 5 in 6 december 3 in 4. Širši program svetovanja bo potekal v dveh delih, prvi dan se bo svetovanje pričelo ob 18. uri, drugi dan pa ob 16.30 uri. Oba dneva bo svetovanje v konferenčni sobi Skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69/1. Prijave za udeležbo na svetovanju sprejema Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70/11 ali neposredno ob uradnih urah ali telefonsko na številki 721-814. DELA VSKA UNI VERZA DOM Ž A LE \ Kolodvorska 6,61230 DOMŽA LE 'i POZOR, TURISTIČNA SEZONA SE BLIŽA/ Bi radi razširili vaše znanje angleškega jezika? Potem se vpišite v nadaljevalni tečaj, ki se bo začel v marcu 1986. Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih ob 20. uri v prostorih AMD. Prijave sprejemamo do 20. februarja. Vse informacije dobite na Delavski univerzi. Kolodvorska 6 ali po telefonu 721-082, 722-278. Pohitite s prijavami, da ne bo prepozno! i i i ! i Komisija za delovna razmerja DOMA UPOKOJENCE V DOMŽA LE obja vi ja prosta dela in naloge ! V /. / SREDNJO MEDICINSKO SESTRO za določen čas za dobo 9 mesecev — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoji: — dokončana srednja šola za medicinske sestre — 3 mesečno poskusno delo. 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJA za določen čas za dobo 4 mesecev — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoji: — dokončana srednja ekonomska šola. 3. 2 BOLNIŠKI STREŽNICI za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osnovna šola — 2 mesečno poskusno delo. 4. 1 DELAVKO V KUHINJI za nedoločen čas Pogoji; — dokončana osnovna šola — 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: DOM UPOKOJENCEV, Komisija za delovna razmerja. Cesta talcev 7, 61230 Domžale. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. i 8* DOM POČITKA MENGEŠ Komisija za delovna razmerja 1 I I Ob vselitvi v novi dom objavljamo prosta dela in naloge: 1. 1 KV KUHARJA 2. VEČ KUHINJSKIH DELAVK 3. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK - STREŽNIC 4. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK - BOLNIČARJEV 5. 2 SNAŽILKI. POGOJI: Pod zap.št. 1 — končana šola za gostinske delavce — smer kuhar. Pod zap.št. 2., 3., 5. — končana osemletka Pod zap.št. 4. - končana dvoletna šola za zdravstvene delavce -bolničar. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj odddajo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13. & DELAVSKA UNIVERZA || DOMŽALE organizira v februarju 1986 TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA in .................... % TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV YA Vpišete se lahko vsak dan (razen sobote) od 6. — 14. ure, ob sredah /fr do 16. ure v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska % S/l, kjer dobite tudi vse potrebne informacije, telefon 721-082 ali M 722-278. % Pohitite s prijavami! i i i V SPOMIN 2. februarja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš preljubi mož, oče in stari oče ALOJZ SKETELJ Osla! nam bo v večnem spominu. Vsi njegovi. V SPOMIN Ne jokajte ob mojem grobu,-le tiho k njemu pristopite. Spomnite, kako trpela sem. In večni mir mi zaželite. 25. januarja je minilo leto dni, odkar si nas zapustila, naša draga in skrbna mama, babica in prababica AGATA CERAR iz Trojice 10. Ostala je neizmerna bolečina in praznina. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče in se je spominjate. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Z1NKE MALESIČ roj. Mlakar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Domžale, sostanovalcem za nesebično pomoč pri njeni kratki, a težki bolezni Zahvala DO T oko Domžale za poklonjeno cvetje, Stobljanskemu oktetu najlepša hvala za sočutno zapete žalo-stinke, g. župniku za pogrebni obred in besede tolažbe. Tiho je odšla od nas, ohranite jo v trajnem in lepem spominu. Žalujoč i vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE HROVAT1Č roj. Rudman, iz Podrečja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno udeležbo na njeni zadnji poti Posebno zahvalo smo dolini vsem bližnjim sosedom, oktetu Tosama, govorniku ZB Vir tov. Janku Veitu, gospodu župniku za opravljen obred in pa tudi vsem, ki ste s prapori počastili njen spomin. V spominu bo naša mama še vedno živela med nami, radi se je bomo spominjali in skrbeli za njen novi dom. Se enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni TOZD Usnjena konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije UTO K - tovarna usnja Kamnik objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: VODENJE PROIZVODNJE TAPETNIŠTVA Pogoji: — 4 letni program SUI — smer tapetništvo ali tapetniški delovodja - 3 leta delovnih izkušenj v tapetništvu. Pismene prijave z dokazili pošljite v spiošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, 61240 Kamnik - v roku 8 dni od objave. ŽTO - TOZD za promet Ljubljana vabi k sodelovanju kandidate za prekvalifikacijo v železniške poklice: 1. PREMIKAČ, ZAVIRAČ, KRETNIK Pogoji: — končana osemletka — starost do 30 let — posebna zdravstvena sposobnost Usposabljanje traja 3 mesece. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 30.000.- din, približno osebni dohodek na delovnem mestu je 80.000.- din. 2. PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK Pogoji: — končana 4-letna srednja šola — starost do 30 let — posebna, zdravstvena sposobnost — znanje slovenskega jezika. Usposabljanje traja 10 mesecev. Nadomestilo osebnega dohodka v času usposabljanja znaša 45.000.- din, približno osebni dohodek na delovnem mestu je 110.000.- din. Delavcem nudimo dinamično delo, možnost napredovanja oziroma dodatnega izobraževanja, stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, ugodnosti pri prevozu z vlakom v domovini in tujini, zdravstveno rekreacijo, možnost letovanja na morju, v toplicah in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor v kadrovsko službo. Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO - TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. PODJETJE ZA PTT PROMET n.soi.o. Ljubljana TOZD PTT DOMŽALE, n.soi.o. Domžale Komisija za delovna razmerja ob j a vi j a prosta dela in naloge za nedoločen čas DOSTA VLJANJE PTT POŠILJK NA PTT ENOTI DOMŽA LE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: skrajšan program Ul ali končana osnovna šola. Trajanje poskusnega dela je 3 mesece. Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: TOZD PTT DOMŽALE, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. PLIN, TRGOVINA PLINOM s neograničenom solidarnom odgovornošću OOUR-a Zagreb, Avenija Venćeslava Holjevca 1 Na osnovi 32. člena Zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ 64/84) ter določil 18., 23. in 24. člena Pravilnika o formiranju OOUR PLIN Zagreb, je delavski svet OOUR sprejel naslednji CENIK 1. nova cena uparjenega plina za potrošnike plina iz PLINARNE TRZIN znaša din 172,25 za kg, kar znaša din 414,26 za m3 izparjenega plina. 2 Sklep o spremembi cene se objavi v Občinskem poročevalcu občine Domžale. PREDSEDNIK RK OOUR Plin Zagreb Mišan Slobodan, l.r. Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno y%> nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini m Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 10/83), Odbor za Ž* solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja I p RAZPIS % ZA UGOTOVITEV UPRAVIČENCEV ZA DELNO NADOME % ŠČANJE STANARIN IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE P V OBČINI DOMŽALE || I. NAMEN ^ Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje m (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem ^ gospodarstvu v občini Domžale. ^ II. POGOJI RAZPISA V/j Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali žž; civilno pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila citiranega % Pravilnika. JŽfc Upravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % 9fi stanarine za standardno stanovanje, opredeljeno s citiranim Pravil- Mf nikom ^ Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice y%> v naslednjih primerih: %A - če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem; - če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost; m> - če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjil stva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali w vikenda; yfc - če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardi dno stanovanje; % - če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinj-vfe stva sposoben za delo pa je iz neupravičenih razlogov nezapo-^ slen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo; m - če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjil stva lastnik avtomobila. m To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno Vfr potrebno iz zdravstvenih razlogov. Wy III. POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA %j Imetnik stanovanjske pravice, ki prvič vlaga zahtevek za subvencijo g? na obrazcu SPN-1 z naslednjimi prilogami: y6 - potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za ^ preteklo leto (celoten dohodek, otroški dodatek, štipendija, % preživnina, itd.) potrjeno kar na obrazcu SPN-1; % - potrdilo o številu članov gospodinjstva; — izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva; — veljavno stanovanjsko pogodbo ali izjavo; vfc — izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja %j ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ne % uporablja z poslovne prostore ali obrtno dejavnost; yJ6 - izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov M> gospodinjstva ni lastnik avtomobila (razen v izjemnih primerih); 7% - potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov m gospodinjstva, sposoben za delo, ni neupravičeno nezaposlen. 7% Imetniki stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije fpo 14. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti še: - odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja in zdravstva o imetniku stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma m invalidnosti in odločbo oddelka za splošne in družbene zadeve, % če gre za vojaško-vojnega invmlida; % - odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladostnikov o dušev- nem in telesnem razvoju. %t Prosilci, ki so koristili subvencijo že v letu 1985 za leto 1986 To dostavijo le v celoti izpolnjen obrazec SPN-1 in pismeno izjavo, da ^£ v preteklem letu niso imeli drugih dohodkov kot so prikazani na ^ obrazcu, če se druge razmere od lanskega leta niso spremenile. ^ IV. MERI LA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN ^ Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve Mr stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine višja od ugotov-^ ljene znosne stanarine. j% Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine yfr s stanarino in se določa v odstotku od dohodkov upravičenca in w njegove družine ter za leto 1985 znaša tip družine % enočlanska družina 6,8 ^ vočlanska družina 6,0 tričlanska družina 4,6 y% štiričlanska družina 4,0